Delovno srečanje inovatorjev
Občinska raziskovalna skupnost in klub samoupravljalcev občine Grosuplje sta bila organizatorja delovnega srečanja ino-vatorjev, ki je bilo 5.12.1984 na Polževem. Namen je bil jasen in z vsebino programa usmerjen na vso problematiko raziskovalnega dela v občini. 45 inovatorjev iin odgovornih za ustvarjalni razvoj iz naših delovnih organizacij si je prvič s tako obliko dela odgovorilo na kup nerešenih vprašanj, s katerimi se srečujejo v združenem delu.
V  prvem delu je predsedniik skupščine  Občinske razisko-valne   skupnosti   Grosupljie, Štefan Horvat, posredoval ne-kaj  izhodišč  za  boljšo raz-pravo o' delu skupnosti. Pri-kazi osvojenih raziskovalnih projektov so bili uporabnega pomena, vezani na občana, na njegovo  kvalitetnejše  in zd-ravo življenje.  Pomembnejiše naloge so bile vodni viri, izbiira primerne centralne lokacije zea odlagališče odpadkov, mešame kmetije kot dejavnik razvoja kmetijstva in podeželja, rarvoj delavskega gibanja v občimi Grosuplje, reprodukcija gove-jih plemenic, naravni energeat-ski potenciali na jezovih Krkce, itd. Sredstva, ki so bila p«o-rabljena za ta del programa, sso bila le vspodbuda za izbiro n,a-loge in ostale sofinancerje.
V   razpravo, po podanite-matiki se je vključilo veliko razpravljalcev,  ki so se po-hvalno izrazili glede na us-pešno izbrane projekte in pra-vilno naložen denar. Razpra-vJjalcem, delavcem in vsem iz vrst združenega dela, so se mi-sli ustavljale na njihovem delu t in na vprašanjih, ki so bila ma-menjena   naslednjem   predla-vatelju tov. Jožetu Janu, preed* sedniku    Zvcze    izumiteljqev Slovenije.   S   temo   —   O»b-veznosti družbe do raziskco-valne dejavnosti.je predavateelj na pristnih primerih udeleže:n-cem približal vrednost ustv/a-rjalnega dela, ki je pogoj :za dvig produktivnosti natemellju lastnega    znanja.    Nekateere delovne organizacije v Sloverni-ji so to že spoznale, druge jpa spoznavajo, med temi so tuidi delovne organizacije iz občime. Predavatelj je dobro pozmal naše delovne organizacije, njjih razmere,  težave  ter  strokko, zato so bili odgovori lahko uus-merjeni v izboljšanje obstoječče-ga stanja.
Vprašanja, ki so se nizala, so zahtevala konkretne odgovore, saj so jih postavljali ljudje iz Jastnih izkušenj. Sledili so odgovori naslednjim vpraša-njetn: kaj je inventivno delo,ali so inovatorji lahko tudi vodilni in vodstveni delavci, kako razmejiti ustvarjalno delo na obvezno službeno in ne-službeno delo, delitev inova-cijskega dohodka, kako na-grajevati inovatorje, kako iz-računati inovacijski dohodek, prijava predlogov, kako se izogniti poprečnosti na podr-očju ustvarjalnosti, itd.
Protislovja in nejasnosti so vodile do dejstev, ki vodijo k edinemu cilju — množični inventivni dejavnosti, katero bo moč doseči le, čese bomo vsi potrudili in izrabili rezerve znanja, ki so velike vgospodar-ski in negospodarski dejavno-sti.
Ob zakijučku je tov. Jan videl del rešenih problemov v ustanovitvi profesionalne služ-be za raziskovanje večjih delovnih organizacij. Razisko-vaJno delo ne sme biti le privesek temu ali onemu, že ta-ko preveč obremenjenemu de-lavcu. Manjše delovne orga-nizacije pa naj se dopolnjujejo in povezujejo v razvojnih us-meritvah in iščejo pomoč dru-ga pri drugi.
Večje število že registriranih inovatorjev daje upanje, da se bo tudi v občini Grosuplje us-tanovilo društvo inovatorjev, ki bo po vertikalni poti tesneje povezano z republiškimi stro-kovnimi ustanovami.
Velikojebilorečenegavprid našemu gospodarstvu. In tudi dobronamerne kritike ni manj-kalo samo zato, da. bi se udeleženci naslednje leto pogo-varjali o večjih raziskovalnih uspehih.
Jernej Lampret