6t. g. V Gorici, v četrtek dne 21. jaiiuvarija 1909. Ifthaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek i soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt' rejomana ali v Gorici na dom poSiljana: voe leto ... .... 15 K Tečaj XXXIX. . 10 Posamične Številke stanejo 10 vin, „S0.jA",lm.a ».^'"dpje izredne priloge: Ob no-uw» leVse zs narod, Hvobodo in napredek!« Dr. K. Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki uliol St. 7 v Gorioi v I. nad^ Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 1?. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nodeliah in' praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo'ee ne. - haja v Gosposki ulici5t. 7 vI. nadstr. na levov tiskarn Naročnino In oglase Je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se peSilJajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la upravništvo. „PRI10SEG" izhaja neodvisno od »Soče sak petek in stane vse leto 3 K ž:0 h ali gld. 1-60. >Soča« in »Primorec« se prodajata v Go i i v naSih knjigarnah in teh-le tcbakarnah: Selmarz 7 ost ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekališču s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski mlioi, I. Bajt v po-kopališSni ulici, I. MaUussi^u^i^Formica, I. Hovanaki v Korenski ulici St. 22/V Trsši v tobakarni Lavren5:3 na trgu dolla Casenna^ '/V . Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«fon II. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. J, Fabcič) tiska in zal. Kazenska razpi Mi jetaJajfi" v Zagreta. (Konec). Vse časopisje se bavi /, „veleizdajo". Socialistična „SIobodna Uioč" v Zagrebu pravi, da je to „Aerentalov proces", da je vsa gonja proti Srbom posledica politike Aerentalove ter da se dajo hrvatske sodnije izrabiti v politične svrhe od dunajske in bu-dimpeštanske vlade. List persitlira obtožnico, rekoč, da se vidi iz rele obtožnice, da ni čina, s katerim bi se moglo opravičiti preganjanje Srbov. „Srbobranu pravi, da se je. državni pravilnik postavil na tisto stališče, kakor sloviti Jožef Frank, ki je izjavil, da je srbstvo v Hrvatski že kot tako velei/daja. Cela obtožnica je potrdilo tega r'rank>>vega načela. — Ogrski poslanec, član KoSutovri stranke, dvorni svetnik Soma Vtsontav se je izrekel o veleizdajskem procesu v Hrvatski tuko-le : V celi obtožnici ni dognal zagrebški državni pravdnik niti jednega zločina, v katerem bi obtoženci pokazali kak poskus, da izvedelo svoje ideje nasilno. O zločinu ni ne duha ne sluha, samo dela se na zločin. Smešno je z juridifnega stališča dvigat' obtožnico radi veleizdaje ter zahtevati, da se izvede kazensko preganjanje proti onim, ki se smatrajo za Srbe. Ako se smatra za veleiz-dajo vse ono, kar je navedel državni pravdnik, potem bi se moralo zapreti prvega srbskega patriarha kot kulturnega in cerkvenega poglavarja srbskega naroda na Ogrskem in Hrvatskem. Misli, da se vsa ta ^onja razplini v goli nič. Obtožnica s stvarnega in pravnega stališča ne velja in nima posla z veleizdajo. Ni oprostljivo, da se drži v zaporih toliko ljudij; proti temu bi moral dvigniti svoj glas vsak pravnik in politik. List „l'esti Hiriap" pa pravi, da naj se iz te veleizdajske tožbe kaj nauče oni Hrvatje, ki se ogrevajo za ve-likohrvatske, ilirske ideje, ker ta veliko-hrvatska propaganda prihaja v nasprotje z državnopravuim položajem tako, kakor ve-likosrbske sanje. Hrvatje, ki propagirajo lan- tastično idejo velikohrvatskega kraljestvu, isto-tako spadajo pod obtožbo veleizdajo kakor obtoženi Srbi. „Slov. Narod" piše: „Ako bi bila vsa ona dejanju, ki so očitajo v obtožnici Srbom, res voleizdajnlska. potem bi morali n. pr. vse naše Nemce po vrsti obtožiti tega zločina in izročiti na justi-likacijo krvniku. Saj je notorično znano, da pri nas ni skoro niti eno nemške hiše, kjer bi ne imeli slike nemških cesarjev Viljema I. in II., kneza Bisinarcka itd., ni jo nemške hiše, kjer bi pri vsaki priliki ne povepnli „I)ie \Vflcht am Hheiu" in „I)"utsehlaud, Deutsch-land iiber alles", ni ga skoraj nemškega in-teligenta, ki bi se ne upal javno trditi, da morajo pod nemško državo priti vse dežele od Belta do Adrije. Vse to je notorično, a doslej še nobenemu avstrijskemu državnemu pravilniku ni prišlo na misel, da bi te ljudi zgrabil za vrat in jih vtaknil v ječo radi veleizdajo In končno, ali bi bili varni pred pestjo državnega pravilnika mi Slovenci, ako bi se tudi pri nas jel posnemati sijajni zgled zagrebškega državnega pravdništva? Tudi mi Slovenci imenujemo zemljo, kjer smo se rodili in kjer živimo, slovensko in ne avstrijsko, borimo se in delamo za »Združeno Slovenijo", ki je sedaj še tudi ni na zemljevidu, rabimo slovensko belo-modro rdečo zastavo m uvajamo slovenski jezik v občinske urade in druge korporacije ter popevamo narodne slovenske in slovanske himne. Torej smo prav takšni „velei/,dajniH" kakor oni srbski muče-niki, ki že pet mesecev zdihuiejo po zagrebških in varažditiskih ječah in nad katerimi visi sedaj krvnikov meč. Po hrvaškem uzorcu bi se dala tudi med nami konstruirati kaka ,, veleslovenska propaganda" in zapreti bi se dalo radi take „ veleizdaje" ne samo pol stotine, marveč na tisoče in tisoče slovenskega naroda!" Glede Lahov pripominjamo mi, da Čo bi veljalo to za nje, kar velja za Srbe, bi jih nioraii na stotine in tisoče postaviti pred sodnijo radi veleizdaje. Po primorskih deželah se nahaja po laških hišah vse polno slik laških kraljev, Garibaldija, Carduccija, Ober-danka, ti ljudje očito kažejo svojo antipatijo dn Avstrije in žsljo, združiti se z Italijo; v Trstu so bili našli prave zarotnike z bombami proti Avstriji, ali vso se je lepo potlačilo in razprava na Dunaju je bila končala tako lepo, da so Lahi čutili, kako skrajno milostno se rnvna ž njimi. — Bivši tržaški namestnik Goess je nekoč bežal ogorčen iz hiše nekega laškega veljaka v Istri, ko je videl tam po stenah slike mož, ki so delovali proti Avstriji, pričakoval pa bi bil v oni hiši kako sliko avstrijskega cesarja. Seveda tožit ni šel irredentovca radi veleizdaje. V obtožnici so označene za veleizdajske celo srbske pesmi in srbske črke. Višje ni mogoče! Razprava še ni pričela, kukor smo rekli zadnjič le po pomoti, marveč se bo vršila začetkom prih. meseca. Poročali bomo obširneje o njej. Dr. Tavčarjev govor v kranjskem deželnem zboru k p r o r a č u u s kemu p r o v i z o r i j u. (Dalje. Krvave karte. — Lajtenantova pohvala. Kdo bi takemu polku ne koudoliralV K temu pa 'pride še Človeška stran cele zadeve ; Predočujto si vendar, da imamo pred sabo vojake avstrijske velesile. Ali vzlic temu ti vojaki kakor turški nicami iz Anatolije komaj čakajo, da bi mogli streljati na brata, ki je ž njimi ene vere, ki ima ž njimi enega in istega vladarja in ki pri vsem tem niti najmanjšega orožja v rokah nima 1 In še prej kot se je ukazalo, prično pokati in pobijati krščene ljudi! Nato se pa še bahajo ter pišejo sorodnikom krvave karte, v katerih vidijo vrhunec slave, da so mogli moriti petnajstletne otroke. Tistega pa, ki je sprožil tri strele na ljudstvo, pohvali njegov lajte-nant pred zbrano kompanijo: AIso sie vvaren es, der das Schneilfeuer unterhaiten hat. Bravo! So Gott vili, vverden vir noch scbies-seu! Prosim, da ne pozabite, da živimo v letu 1909. po Kristusovem rojstvu, in da imamo tu opraviti s sinovi nemškega naroda, ki se vedne baba, da je" pozobfil vse* .kulturo celega sveta! Pred tako bestijalnostjo si zakriva humaniteta obraz, in z znanim Indijancem smo ponosni, da nimamo s tako kulturo ničesar opraviti! Lajtenant Maver. Govoriti mi je tudi o lajtenautu Ma-yerju. Naravno, da me ta človek sam na sebi prav nič ne interesira. Interesira me le v toliko, ker videm v njem tip nemškega oficirja, ki ima malo duha, pa prav nič srca, in ki strastno sovraži vse, kar je slovanskega v državi. Po mojem prepričanju ne rožljaj moderni vojak neprestano s sabljo, temveč imej tudi dobro srce. Gorje armadi, v kateri se je dobro srce popolnoma zatrlo I Tisti „halts-mauMajtnanti" so mi nekaj neznosnega, in menil sem, da so že izginili iz naše armade! Ali ljubljanski dogodki kažejo, da še niso izginili, nasprotno, da imajo v ošabnem generalu Potioreku, ki zapoveduje grafikeum koru, mogočnega protektorja. »Der strammste deutsche Louinant der Armee". Lajtenant Maver je postal vsled ljubljanskega streljanja „der strammste deutsche Leutuant der Armee". lu nemške pokrajine so opazile v ujera nekakega heroja. In iz krogov nemške inteligence je prejemal dopise, kateri so ga radi tega, da je prelil nekaj nedolžne krvi, kovali v zvezde. Jaz pa mislim, da je taka inteligenca gnila in v svojem jedru poživinjena, ako jo spravlja v tako ekstazo prelita človeška kri! Maver — nekaznovan. Pri naših avstrijskih razmerah se prav nič ne čudim, da se lajtenantu Maverju ni nič zgodilo; čudim se samo, da due 2. decembra ni postal oficir Fran Josipovega reda, se ve nmit der Kriegsdecoration" ! Vojni minister je gospodu dr. Šusteršiču obljubil, da se bo na novo prsiskavalo A preiskuje se nič. Samo lajtenanta Maverja so poslali na blazniško opazovalnico, pa se pravzaprav ne ve, zakaj. O ti vojaški ekspediciji v blaznico se pripoveduje pikantna dogodbica, katera bi, če je resnična, za kar pa jaz ne jamčim, v bengalični luči razsvetlila disciplino pri 27. peš- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: == ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Dragi prijatelj, pravi Aramis, sedaj, ko sva v Parizu, morate opustiti to navado ter ne smete v enomer vzdihovati, le ubogajte me. Na boj, zlodeja! na boj, Athos ! Kaj niste več junak in ste postali menih, ali kaj ! Glejte no, tu prihajajo lepi meščani mimo ; to je čisto lepo, pri moji veri ! In glejte, ta stotnik se drži skoro po vojaško! — Iz ulice Mouton prihajajo. — Z bobni na Čelu; kakor resnični vojaki! Toda samo poglejte tega krepkega fanta, kako se ziblje, kako se zvija! — Hu! pravi Grimand. — Kaj pa? vpraša Athos. — Planchet, gospod. — Včeraj poročnik, pravi Aramis, danes stotnik, jutri brez dvoma polkovnik; v 08tnih dneh bo fant francoski maršal. — Vprašajva ga kakih pojasnil, pravi Athos. In prijatelj? se približata Planchetu, ki je bil bolj ponosen nogo kdaj poprej, da ga vidita na tako visoki stopnji, in pojasnil je plemičema, da ima nalog, postaviti se na trgu Royale z dvesto možmi kot zadnja straža pariško armade ter se napotiti od tod proti Charentonu, ko bi bilo treba. Ker sta šla Athos in Aramis v isto smer, sta spremljala Plancheta. do njegovega mesta. Planchet je še dovolj spretno razpostavil svoje ljudi na trgu Rovale za dolgo vrsto meščanov, ki so stali po ulici in predmestju Saint-Antoine ter čakali na znamenje boja. — Današnji dan bo vroč, pravi Planchet z bojevitim glasom. — Da, gotovo, odvrne Aramis; toda od tu do sovražnika je pač daleč. — Gospod, razdalja se skrči, odvrne neki desetnik. Aramis se pokloni; nato se obrne proti Athosu, rekoč: —- Ne bi ravno rad estal z vsemi temi ljudmi na trgu Royale ; hočete li, da greva dalje ? videla bova potem vse bolje. — In potem, Chatillon vas ne pride iskat na trg Rovale, kaj ne? Pojdiva torej dalje, prijatelj. — Ali nimate tudi vi par besedic govoriti s Fla-marensom ? — Prijatelj, odvrne Athos, storil sem sklep, da ne potegnem več meča, če ne bom ravno prisiljen k temu. — Od kdaj pa? — Odkar sem potegnil bodalo. — Ah, prav ! še en spomin na Mordaunta! No, prijatelj, samo to vam še manjka, da bi se kesali, da ste tega usmrtili! ¦ — Pst! pravi Athos ter položi prst na usta z ža- lostnim smehljajem, ki je bii samo njemu lasten, ne govoriva več o Mordauntu, to bi nama prineslo nesrečo ! In Athos vspodbode konja proti Charentonu ter odjezdi preko predmestja in dalje skozi Fecainp, ki je bila vsa črna oboroženih meščanov. Razume se samo, da mu je sledil Aramis takoj za petami. XX. Bitka pri Charentonu. Ko sta Athos in Aramis tako vedno dalje jahala ter puščala za seboj razne čete, ki so stale v koloiitrh druga za drugo ob cesti, sta vid^ uno bolj svetle oklepe namesto zarjavelega orožja in blesteče cevi pušk namesto pisanih sulic. — Zdi se mi, da je tu pravo bojišče, pravi Aramis ; glejte to konjeniško četo, ki stoji pred mostom s pištolami v rokah! Ah, glejte, tu prihaja topništvo. — A, tako! pravi Athos; kam sva zušla, prijatelj ? Zdi se mi, da vidim okrog naju same obraze, ki pripadajo kraljevi armadi. Ali ne prihaja tu Chatillon sam z <* verna brigadirjema? In Athos seže po meču, dočim prime Aramis za pištolo, mislč, da sta res že prekoračila mejo pariškega tabora. — Dober dan, gospoda, pravi vojveda ter se jima približa, vidim, da ne razumeta ničesar o tem, kar se godi, toda z eno besedo vama bo vse jasno. Za tre^ nutek je sklenjeno premirje; vrše se posvetovanja : Princ, Retz, Beaufort in Bouillon govore v hipu o politiki. Sedaj je dvoje mogoče: ali se zadeve ne uredijo, in potem se sopet snidemo, vitez ; ali se pa urede\ in ker bom potem prost svojega poveljstva, in tako se tudi snidemo. polku. Kakor rečeno, za tesničnost dogodbice ne prevzamem fiikakega osebnega poroštva. Le konštatujem, kar se govori. In govori se, da je lajtenant Maver s svojimi »tovariši" v takozvani ,,offizirsmesse" nekaj popival. Njegov kompanijski komandant je potreboval njegove službb in po ordonanci mu je poslal takozvani »službeni list", s katerim g* ie v službo poklical. Gospod lajtenant pa je vpričo svojih tovarišev ta list strgal, rekoč: „'Was soli mir der Wisch !tt Odkrito povem, da ne verujem, da je ta dogodba resnična, ker bi sicer moral obupati nad disciplino v c. kr. armadi. Pač pa bo resnica, da so lajtenanta Maverja postavili pred prag Haznice zgolj zategadelj, ker vojni minister, ker vojna uprava noče, da bi se kaznoval radi malomarnega postopanja pri ljubljanskih dogodkih! Maverjevo izzivanje. Naj je že lajtenant Maver blazen aH ne, nekaj se mu nikakor ne more odpustiti. In to je njegovo provokatorično postopanje po 20. septembru! Naravno je, da je Ljubljana, ko so bili ubiti ljudje, v hipu stala v plamenu. Bilo nas je mnogo, ki smo smatrali demonstracije za nekaj takega, kar daje orožje v- roko političnemu nasprotniku. Ko pa se nam je povedalo, da je tekla človeška kri. zavrelo nam je v glavi, in najmirnejšemu meščanu so se krčile pesti. Po Ljubljani je vse gorelo, vse je bilo razbeljeno, in treba je bilo le iskre, da se zopet ni vse vneio! V tem nevarnem položaju je lajtenant Maver svojo s človeško krvjo zamazano pest dvignil proti mirnemu človeku. Prežal je nanj, in ko ga je zavohal v Prešernovih ulicah, ga je napadel iz zasede ter ga pretepel. Da je bik v ulicah tedaj večja množica, vnela bi se bila prava bitka, ii znova bi bile vojaške puške pokale. Početje lajtenanta Maverja je bilo torej posebno nevarno, in če je na primer njega kak civilist na ta način napadel, kakor je napadel on gospoda Pirca, izročen bi bil čisto gotovo kazenski pravici in težka ječa bi mu ne bila odšla. Lajtenantu Maverju pa se ni ničesar zgodi o, in Potiorek je imel svoje dopadajenje, da je mogel neznaten oficir celo Ljubljano na nečuven način izzivati. Sicer pa recite kar hočete, ako pet do glave oboroženih oficirjev zahrbtno napade neoboro-ženega meščana, ne vidim jaz v tem ničesar junaškega , ničesar častnega! Take reči uganjajo pretepači, ali kakor jih Nemec imenuje „RaufKolde", kateri nimajo nikakega pomena za človeško družbo. Zatorej me je pretreslo, ko sem čul, da lajtenant Maver pri tistem naskoku ni bil sam, temveč da ga je spremljala tolpa tovarišev kot nekaka garda. Ta garda je ostala pri strani, is če bi lajtenant Maver s svojo nabrušeao sabljo in s svojim nabitim revolverjem ne mogel ugnati slabotnega Pirca, bila je garda takoj pripravljena prisko -čiti na pomoč, tako, da bi bili skoraj doživeli prizor, kako je sedem c. in kr, oficirjev napadlo enega samega civilista. Skoraj bi človek mislil, da bi kaj takega, kakor je bil lajtenanta Maverja eksces v Prešernovih ulicah, v normalni državi ne smelo biti mogoče. Zlasti od strani vojaštva ne, ki je glavno breme preobloženega davkoplačevalca. Opuščam vsako daljšo opazko, samo toliko rečem, da si pojma y|teštva ne morem tolmačiti na ta način, da bi videl viteze v ljudeh, ki v večjem številu in oboroženi napadajo enega samega človeka, ki pri tem še oborožen ni. (Konec prih.) DOPISI, iz tolminskega okraja. IZ tolmlnsfcsfll Okraji. — (Druga ponudba.) — Na anonco v „Prim. Lisiu* »Kuharska ponudba* oglasim se za razpisano m«sto a s pogojem: t. da dopošlje dotični duhovnik na Kanalskem svojo fotografijo; 2. zdravniško spričevalo, da ni homoseksuelen; 3. da daruje tisočake še med živimi. Tolminski učitelj. Iz ajdovskega okraja. Rokodelsko podporno društvo v Lokucu je imelo svoj redni letni občni zbor dne 10. januarja, na kojem so bili izvoljeni: predsednikom naš vrli gospod Avgust Kovač, podpredsednikom gospod Ernest Bevk, tajnikom gospod Anton Kovač, blagajnikom gospod Josip Kovač. Kličemo jim: Živeli! Iz sežanskega okraja. Roparski napad med Tomajein In Križan. — is. t. m. zvečer je bil napaden Josip Stok iz Dutovelj od 3 ljudij. V Križu se je pogajal za kravo. Ko je prišel do Sepuljske ceste, so ga zagrabili ter vrgli na tla in mu pobrali 60 K. Žendarmerija je napadalce aretirala. Iz komenskega okraja. Z NlbreŽInt. — Zopet se moramo oglasiti in zapeti to-li staro pesem. Vprašanje napisov na naši postaji je dalo že povoda neštevilnim tožbam in pritožbam. Slednjič pred nekoliko mesecev — je direkcija južne železnice dovolila tudi slovenske napise. Ali teh napisov še danes ni. Zato smo prisiljeni vprašati slavni tržaški inšpektorat južne železnice, kdo je kriv, d a s e sklep direkcije ni izvršil?! Domače vesti. Včirajšnje predavanje v dvorani „pri Jelenu" je bilo zelo zanimivo. Predaval je g. dr. Dinko Puc „o socijal nih gibanjih in teorijah od prvih začetkov do M ar k s att. Temu predavanju bodeta sledila Še dva nadaljevalna dela. Pri predavanju je bilo nad 80 poslušalcev, ki so se vidno zanimali za te zgodovinske podatke. Prihodnje predavanje se bo vršilo v rredo ob isti uri in o istem predmetu (drugi del). Nadejati se je prihodnjič še večjega števila poslušalcev. Spremembe v sodni službi. — Deželnosodni svetnik v Rovinju Edvard Strausgitl je premeščen k okrožni sodniji v Gorico, dr. Silvij pl. Milost pa k deželni sodniji v Trst. Deželnosodnimi svetniki v Rovinju so imenovani: namestnik državnega pravdnika dr. Ivan Dalla Z o n c a v Rovinju ter okrajna sodnika deželne sodnije v Trstu dr. Ama-dej M a t ti o n i in dr. Emil C z a s t k a. Velik koncert »Glasbene Matice" v Ljubljani se bo vršil 3. in 4. svečana 1909. Uprizori se Perosijev veliki oratorij »Rojstvo Kristovo". Jolltlškl otročajl" na delu. — »Politiški otročaji" so imeli skriti za ajdovsko kmečko zvezo pri Rebku shod v nedeljo. Ta shod je bil čisto „novo s trujarski". Kot glavar „novostrujarjev" ali „politiških otročajev" — kakor jim pravi Gregorčič — je nastopil dr. Brecelj, ki je najprvo zakrival razpor v klerikalni stranki, pa ¦.& je pri tem le odkril in očito priznal, rekoč, da so jim sredstva različna, namreč staro- in novo-strujarjem. Priznava, da hodijo različna pota. Novo strujo imenuje »mlado krščansko-socialno strujo"; pravi o njej, da ne išče ničesar zase! Za koga pa ? Sklenili so na shodu nekaj resolucij ; med temi je resolucija glede čisto duhovskega zavoda v Rimu S. Maria deli' Anima, iz katerega hočejo v bodoče izključiti duhovnike nenemške narodnosti. To je čisto dohovska stvar, ki nič ne briga vipavskih kmetov. Naj se pobrigajo za to škofje in nunci! V posebni resoluciji so dali pod nos vodstvu S. L. S. hudega tobaka, češ, da ne skrbi za kmečko ljudstvo s poučnimi shodi, kako naj se kmečki stan osamosvoji politiško in gospodarsko. Nevedneži so se dali zapeljati od „no-vostruiarja", da so izrekli poslancem S. L. S. na Kranjskem zahvalo in priznanje za »možat in resni nastop v obrambo slovenskih narodnih pravic in časti slov. imena". Ta je lepa 3 Zahvalo zasluži res posebno dr. ŠasteršiČ, ki je hvalil dež. predsednika barona Schwarza, tega zagrizenega sovražnika Slovencev, in ker je govoril glede" aneksije Bosne proti Srbom ia Turke! Ubogi zapeljanci 1 Kaj delate? Kaj taki Slovenci ste? — Poslušalcev je bilo malo. Niti 100 jih niso mogli zbob-nati skupaj. Predsedoval pa je „vrli ka-menjski župan", tisti, čegar „vrlost" je tako britko občutil Dominik Vodopivec, ki je moral z zlomljeno kostjo v goriško bolnišnico. Laika liberalna stranka se pripravlja na de- želnozborske volitve z gospodarskim delom iz deželnega odbora. Po Furlaniji hodi deželni svetnik dr. Pettarin ter ustanavlja podružnice deželne zavarovalnice za govejo živino. Tudi v Moši in Ločniku je ustanovil taki dve podružnici. — Vinogradniki, po večini veleposestniki, pa so imeli v nedeljo zborovanje v Gradišču, na katerem je bil navzoč tudi de« želni glavar s svetnikom dr. Pettarinom. Iz-volil se je odsek, z glavarjem na čelu, kateremu je naloga, poskrbeti, da se odpravi vinska kriza, ki je zadela Furlanijo. NOVO »Slljl M Lahi se pripravlja. Tako piše „Corriereu, omenjajoč, da izdeluje odsek jugoi! vanskih poslancev na Dunaju'jezikovni nat?'. za južne slovanske pokrajine. nCorriere" se boji, da ne zadene nlaških" dežel v Pri-morju taka usoda kakor Dalmacijo ter poziva laške poslance na odpor. — No, no, naj se le potolaži „Corriere*. Jezikovne razmere v naših južnih deželah se morajo urediti končno, pa tako, da ne bomo mi prikrajšani, Lahi pa tudi dobijo, kar jim gre, ali nič več; le tako se mora rešiti jezikovno vprašanje na jugu. Umevno, da mora izginiti la-Sčina marsikje, kjer nadlegujejo ž njo še sedaj Slovane. Takega „veselja", da izgine v rabi s Slovani laščina, mora biti prav dosti, pa če pretaka radi tega „veselja" „Corriere" krokodilove solze. Glasil« goriških »niostrnjarjei" je ,Domo- ljub" v Ljubljani. Ta prinaša vse razne vesti o delovanju „novostrujarjev" na Goriškem, o njihovih društvih, o S. K. S. Z.f o organizaciji itd. V jedni zadnjih številk smo čitali, da kmečke zveze morajo začeti delati. BNovostrujar" v „Domoljubu" tor«?j priznava, da niso doslej nič delale, ker m o-raj o še le začeti delati. Po nstarostrujar-skih" listih, »Gorici" in „Prim. listu" pa je bilo že toliko farbarij, kako marljivo delajo kmečke zveze, kake važnosti so in koliko dobrega so že storile kmetu! — „Novostru-jarji" so se bavili z mislijo, da si ustanove svoj list na Goriškem. Ker pa to ni kazalo, so si izposlovali prostor v BDomoljubu", za katerega delajo tudi strahovito reklamo. Proč z »Gorico" in „Prim, listom", tako se glasi njihova parola - živio »Domoljub !" Gregorčič pripravlja debelo palico, da Ž njo zopet otepe apolitiške otročaje". Bdeče srajce. — „Ciikiu so ukradli so-kolski kroj ter se našopirili ž njim. „Čuki" nosijo rdeče srajce, prav take rdeče srajce, proti katerim so klerikalni generali včasih hujskali ljudstvo. Ko je bil priredil pred leti goriški Sokol izlet v Miren, je „Primorski list" nesramno smešil sokolstvo ter hujskal Mirence, da n8J nabijejo Sokole ter jim potrgajo rdeče srajce. Potem so pisali posve-čenci po nPrismojencu" v rubriki za kratek čas: da so sokolske rdeče srajce za pametne preneumne, za neumne pa prepametne. Kolo časa se obrača in obrnilo se je tako, da hodijo okoli v rdečih srajcah tudi vrli katoliški mladeniči; to je v rdečih srajcah, ki so po sodbi veljaka v klerikalni politiki za pametne preneumne, za neumne prepametne. Kam naj denemo čuke ? Ali med pametne, da bi bila rdeča srajca prene-umna? Čuki so čuki, zato je zanje rdeča srajca prepametna. Naj jo lepo slečejo pa naj jih vtaknejo v prisilni jopič; ta divjaško kri najbolj pomiri. Na BlSdU se bo vršil 24. t. m. plesni veuček v Zdraviliškem domu, Cisti dobitek je namenjen za ustanovitev športnega kluba na Bledu. ObSlIl se ]e na Placuti v Gorici okoli 55 let stari ljudski učitelj Anton Berlot. Ko so videli zjutraj, da ga Ie ni iz sobe, v kateri je spal, je šla sestra pogledat, kaj da je ž njim; našla je že mrtvega. Berlot je bil več let učitelj v Foljanu : zapustil je ženo in v eč otrok. Truplo 30 prenesli v mrtvašnico. Berlot je bil prišel prejšnji dan v Gorico. PflShuŠin JimOiTlor — Obesiti se je hotel neki Vid Jug na Placuti. Prihiteli pa so pravočasno ljudje ter ga še rešili. Jug, ki je že prileten, je udan pijači. Mesarji V SorlSl so ustanovili svoje društvo Predsednik je Josip Čufarin. Jeden prvih sklepov mesarskega društva naj bo ta, da se znižajo cene mesu, ki so neznansko visoke. Zbodli SS jI pri šivanju 19-letna Karoliita Gleščič v Gorici. Ni se brigala za to, ali lo tevale so 3e je bolečine in mladenka je morala končno umreti vsled krčev, ki so jo lomili. V Gorici je umrlo v času od 10. de 17. t. m. 14 oseb, rojenih je bilo 21. Hinjia Je bil v pretepu v Ravnikovi gostilni v Solkanu 20-letni čevljar Josip Novak, in sicer z nožem na desno stran prsij. Novak se nanaja v nevarnem stanju v tukajšnji bolnišnici. Oni fflomarjl, ki so leta 1904. stopili v vojaško službo ter bili jeseni lani pridržani v službi, bodo odpuščeni oajbrže s prihodnjim mesecem. Tako poroča „Polaer Tagblatt". Zveza narodnih društev. Pri plesnem venčku kolesarskega društva »Gorica" so preplačali vstopnino oziroma do-poslali tile gg.: Rudolf Drufovka, trgovec 9 K; Fran Rusjan, sodarski mojster 1 K; Josip Molar, gostilničar 1 K ; Vekoslav Zajec, trgovec 4 K; Davorin Černetič, trgovec 4 , uri 53.ajnin. zjutraj, prihod v Kanfanar "ob 6 *uri 43 min. zjutraj)r^^i štev. 311 bo tedaj vozil le na progi Kanfa-nar-Pulj. Časi prihoda, ozir. • odhoda vlaka štev. 311 na progi Kanfanar Pulj ostanejo ! nespremenjeni. ! Na Balkanu. Srbske in črnogorske interese zastopajoči list „Turquiea v Carigradu poroča, da je v soboto črnogorski diplomatični poslovodja ministru za unanje stvari izrazil svojo nezadovoljnost, da je porta sklenila prepustiti Bosno za denarno odškodnino. V očigled prijateljskih razmer s Turčijo je ta sklep napra vil na Cetinju slab vtis. Minister za unanje stvari je izjavil, da je Turčija stavila Avstro-Ogrski pogoj, naj zadovolji zahtevam Srbije i« Crnogore. Sporazum med Avstrijo in Turčijo obsega : Avstrija se odpoveduje novopazarskemu sandžaku; Avstrija mora ščititi pravice moha-niedancev v Bosni, da bo varovala njih posestvo ter jim ne bo branila izseljevanja v Turčijo; da bo varovala Avstrija versko svobodo v Bosni; sultan ostaja kalil vseh mo-hamedancev; Avstrija plača Turčiji 54 milijonov K; jamčuje se sklep trgovinske pogodbe; Avstrija odpravi poŠte iz turških krajev. Politični pregled. Poslanski ZBOrnlca. »- Včeraj je bila otvor-jena zopet poslanska zbornica na Dunaju. Predsednik je v izbranih besedah omenjal strašno nesrečo v Italiji. Med vlogami je zakonski načrt o rekrutnem kontingentu, potem pa načrt glede volitve delavskih odsekov in varstvenih odredeb pri rudarstvu. Vlada je predložila tudi predlogo za ustanovitev laške pravne fakultete na Dunaju. Svoje delovanje ima začeti s semestrom, ki sledi po sankciji tega zakona. — Zbornica je razpravljala nujne predloge radi dvojezičnosti pri lokalnih železnicah na Češkem. — Dr. ltvbar in tovariši so vložili interpelacijo glede afere z družbo nDalmatiatt. Ogrski drživnl Zbor se je v ponedeljek zopet sešel na redno zasedanje. Vlada mu je predložila zakon o normalnem kontingentu re-krutov za leto 1909. V torek je zbornica sklenila, da darujejo diete poslancev enega dne za žrtve potresa v Južni Italiji in na Siciliji. V sejo IjiibijiBSfetaa mestmgi sveti 19. t. m. je poslal deželni predsednik Schwarz vladnega zastopnika v osebi dr. K ramenska. Očividno je, daje deželni predsednik pričakoval, da bo iupan Hribar reagiral na njegove trditve, češ, da je on zahteval od njega vojaške pomoči povodom septemberskih dogodkov. — Župan Hribar je pobijal trditve deželnega predsednika, češ, da bi bil on zahteval od njega, naj napravi vojaštvo red na ulici. Pač pa je res, da je, ko so demonstracije vedno bolj naraščale, svest si svoje odgovornosti, le vprašal deželnega predsednika, ne bi H bilo umestno, da se postavi po mestu nekoliko vojaških kordonov, v svrbo, da bi to napravilo vtis na demonstrante; ui si pa mogel misliti, da bi vsled tega prišlo do tako žalostnih posledic. Občinski svetovalci so vzeli županovo pojasnilo z odobravanjem na znanje. Mestni svetnik dr. T r i 11 e r je hudo napadal Schwarz-a, da se poslužuje v svoje opraviče-nje takih neresničnih trditev ter je ogorčeno protestiral proti temu, da ni prišel deželni predsednik osebno zastopat svoje trditve v mestni svet. Vladni svetnik dr. Kremenšek je skušal zagovorjati deželnega predsedsednika. Občinski svetniki so mu klicali, naj pojasni, kdc da je poslal vojaštvo IS. septembra na cesto. Galerija je hrupno pritrjevala. Na predlog mestnega svetnika dr. Tavčarja se je izrekla županu Hribarju soglasno zaupnica ozirom na njegovo pojasnilo na Sch\varzov govor v dež. zboru. Končno je mestni svet sklenil ustanoviti občinsko zastavljalnico. Dosedaj je imela za- " stavljalnico »Kranjska hranilnica", ki jo je pa | po septemberskih dogodkih sistirala z očivid^ | nira namenom, da s tem udari revnejše sloje ! ljubljanske, ki so bili prisiljeni se posluževati tega zavoda. Ta svoj namen je pa pokrivala nKranjska hranilnica" s tem, da je trdila, da ima zgubo z zastavljalnico. Blenertliov Jezikovni zakon je v bitstvu popolnoma enak onemu, ki ga je pripravila že Be-ckova vlada. Drži'se načela, da se ima vstva-r jftPlRJflkOr mwgo*e enojezičnih uradov. Ni Fr. P. pravi, da Nemci takega jezikovnega zakona ne sprejmejo, marveč zahtevajo, da se mora Češko razdeliti v dve samostojni deželi. — Jezikovni zaton za vse dežele? — Poroča I se, da namerava vlada, ko se reši jezikovno J vprašai?J3 za Češko, lotiti reševanja jezikovnega vprašanja po vseh jezično mešanih J deželah. Reformo rudarskega zakona je predložila J vlada poslanski zbornici. Reforma hoče spra-I viti vse premogovne rudnike v državno oblast. fiove šolske zahtevo tržaških Nemcev — Trža- J ški Nemci so začeli akcijo za ustanovitev dekliškega licea in trgovske šole. Vse nemške j stranke in tudi vlada jim pojde pri tem go-I tovo zelo na roko. In ako se posreči Nemcem ta načrt, pomeni to neizmerno ojačenjo nemškega elementa v Trstu, ki postane s tem prav resno nevaren. Češka prisega političnih uradnikov. — iz Prage poročajo, da sta v soboto na tamošnjem na-j mestništvu dva novoimeuovana okrajna glavarja položila prisego na češkem jeziku. To j je prvikrat, da polagajo politični uradniki pri-1 šego na češkem jeziku. Razne vesti. Slovensko akad. društvo ,!Hrl|a" v Pragi bo imelo svoj III. redui občni zbor duo 22, prosinca 1909. ob 8. uri zvečer v prostorih v „Pokor-nyck" Ječua ul. Slovanski gostje dobrodošli. Velik požar v Messlnl. - la t. m. okolu 7. ure je začelo goreti med razvalinami palače barona Pannisi ob morskem obrežju. — Velikanski plamen se je naglo razširil na sosedne palače. Gašenje je bilo težavno, ker je pihal precej močan veter. Takoj po izbruhu požarja so prihiteli vojaki in mornarji s štirimi brizgalnicatui ter so delali z vso vnemo, ij a požarja niso mogli pogasiti, vendar so ga i omejili. Jovoje Vremja" o Slovencih. — v članku ' „Slavjanstvo v 1908. godu" piše petrograd-sko „Nuvoje Vremja" o Slovencih to-le: „Ne i mauj težaven je položaj Slovencev. Bela Ljub- j ljana se je orosila z cučeniško slovensko krvjo koncem kongresa slovanskih časnikarjev, ki jih je s toliko gostoljubnostjo sprejela v svojo sredo. Pritisk alpskih Nemcev na ta poldrugmilijonski oarodič slovanski, ki prebiva v podnožju Triglava, je zlasti silen. Toda tudi sila slovenskega odpora v zadnjem času izredno narašča. Tam ne poznajo obupa in kulturni uspehi Slovencev v Trstu se javljajo koi dobro znamenje za bodočnost vsega slovenstva." Krotilec levov, ki beil pred Uro. — Nekega krotilca levov v Nizozemski je oštevala huda žena njegova v menažeriji, Nekaj časa jo je poslušal mirno, ker ga je pa le preveč kregala ter mu pretila z roko, je pobegnil pred njo v kletko k levom, se zaprl k njim ter radostno vzdihnil, da se nahaja med svojimi j mirnimi zvermi, ki so mnogo boljše nego huda J baba. — J V Krki na Dolenjskem je utonil župnik Zupančič iz Smihela. Padel je z vozom vred J v vodo. Voznik in konj sta se rešila, žup*nika I so potegnili mrtvega iz vode. J Proti Japoncem. -- V Kaliforniji so sprejeli zakonski načrt, naperjen proti Japoncem, j Po tem zakonu se zabranjuje inozemcem, ku- J piti zemljišča in posestva v Kaliforniji. J 29 milijonov dvignjenih Iz »Kranjske hranilnice". — Kako strašno propada nemška »Kranjska j hranilnica" v Ljubljani, priča najbolj dejstvo, da je bilo preteklo leto dvignjenega iz nje j vsega skupaj nič manj nego 28,981.102 K 50 vin., torej za par krajcarjev manj kot 29 milijonov, Ker ima ,, Kranjska hranilnica" le še 51 milijonov denarja — koliko ga je v resnici, ne ve nihče, ker ta šparkasa ni pod vržena nobeni strokovni reviziji — sledi Čisto logično in jusno, da ga nima dovolj niti za dve leti, če bodo ljudje tako dvigali svoje prihrauke, kot so jih preteklo leto 1908, in če ne bo ničesar vloženega v to hranilnico. Ako pa bodo ljudje toliko vlagali vanjo, kot to preteklo leto — vloženega je bilo enajst ' milijonov, pa mora biti po vseh pravilih ma- I tematike „ Kranjske hranilnice" konec ravno v I treh letih. Več kot gotovo je pa tudi, da teh I vlog ne bo toliko, kot jih je bilo preteklo j leto, zato morda že v najkrajšem času dozi- I vimo v „Kranjski hranilnici" tak polom, ka- I kršnega nihče ne pričakuje! Važno je tudi I vedeti, kako silno je padlo število vložnih j knjižic pri »Kranjski hranilnici". V začetku I leta 1908. jih jr bilo še 36.716, koncem leta pa samo še 25.822, torej 10.894 manj. Ako primerjamo vsoto vsega dvignjenega denarja I in zmanjšanje števila vložnih knjižic, vidimo, j da je bilo povprečno na vsako knjižico dvig- I njenega nad 2630 K. Ti ljudje, ki so dvignili I v „Kranjski hranilnici'' svoj denar in ga na- I ložili v kaki slovenski, so mirni in nimajo J nobenega strahu, da izgube. Kako pa je kaj I tistim pri srcu, ki še vedno zaupajo nemški I šparkasi ?! j Potres. — V Reggio so čutili včeraj nov I močan potresni sunek. Tudi v Messini je bil I potresni sunek, ki je trajal 8 sek; sledil je I še drugi sunek. — Iz Carigrada poročajo, da I je bil potres v Smirni; v Menemenu je po- I rušenih več hiš. Potres je bil tudi v Zajapai I na Španskem. J Iz šale tovariša ustrelil. — 19. t. m. proti večeru se je dogodila v delavnici čevljarja Že- I leznika na Starem trgu v Ljubljani grozna j nesreča. Čevl. pomočnik Kifner in Mohoric I sta se med seboj zabavala; Mohorič je prijel I samokres, o katerem je bil prepričan, da ni J nabasan in ga pomeril proti glavi svojega to- I variša. Samokres pa je bil naložen s kroglja- j mi, vsled česar se je Kifner takoj mrtev J zgrudil na tla. Bil je doma od Metlike. I Čehi na Nižje Mstiljskei žugajo, da stopi 25.000 čeških otrok v šolsko stavko, če se sankcionira Axmannov predlog o nemškem uč- J nem jeziku. j O veljavnosti duhovniškem akoia je sodilo te dni okrožno sodišče v Ogrskem Gradišču (na Moravskem.) Profesor Bogoljub Paulus, ki je bil prej katoliški duhovnik, je prestopil ua starokatoliško vero in se je oženil. Škofijski konzistorij v Brnu je pobijal zakon kot neveljaven. Sodišče je izreklo, da je zakon po I avstrijski postavi veljaven. PžjkOva SVila. — Neka vrsta pajkov, kate-rihje jako dosti v gozdovih na Madagaskarju, tke svojo mrežice z nitkami, ki so precej j močne ter se svetijo kot najlepša svila. Neka francoska družba hoče izrabiti te pajke, da jej bodo delali svilo. Punlca, ki Je postila . . . fant. — v bolnišnico v Turinu so pripeljali lepo mlado deklico velikih las, ki so jej počivali na ramenih, da se podvrže zdravniški preiskavi, ker I se je bila pojavila na njej bolezen. Spravili so jo seveda v oddelek za ženske, ali ko so J jo preiskali, so videli, da je ta deklica Ce-cilia Bianco-Perot pravzaprav Cecilio Bianco- J Perot. Oddali so jo v moški oddelek ter jej odrezali lase. Na vprašanje, kako to, da hodi Le v Gorici +*1. *. TerJija 11. rji, firil, trsi Corso 4. I > Sperijalna tvrdka gumijastih predmetov. Cevi I ?a vodo, vino, pivo itd. Irigutorji, gumijaste vloge I 7.& postelje, nepremočljivo blago K 4-—, blazine I ,iz gumija za bolnike, brizgalnice za klistiranje od I b6 vin. više. Kopalne bajne in irigatorji pripravni I sta potovanje. Gumijaste okovi za berglje. HigeniCne I umivalne gobe iz gumija, zelo trpežne. Bideji. I Higenični predmeti. I Predmeti Ea bolnike. Termometri za bolnike, I kopeli in sobni termometri. — Kompletni iriga-I torji od K 2»0 više. -— Brizgalnice za nos, ušesa \ in oCi. Pr5nc kopeli za nos. — NoCne posode tudi l za bolnike. — Aparat za bolnike, kateri močijo. [ — Nosi se na životu. — Aparati za steriliziranje [ mleka za otroke. - Žakljiči za led. — Prisnitz-Lobkladki. — Billrot & Mossetig-batist. S Kirurgični predmeti ¦- Pravat-bmgaimce, j berglje, aparati za inhaliranjo, vata dr. Brunda j »/« kg 80 vin., »/» kS K i'rA l k# K 3" — I Preveze za otroke. -Flanela. — Preveze za Icrčne žile. I OrtopediČDii predmeti. Nogovicc iz elastike za I krčne žile. - Kilni pasovi. — Preveze za Život. I _ Ortopedični moderci (Geradehalter), naramnice I in podveze za nogovice. i Dišave ZA mila, tu - in inozemstva. i Toaletni predmeti. -- ŠCctfce za zobe in za I obleke, glavniki, ogledala itd. — RazpraSevald za I diSavo. Dežni plašči I pristno angleSki, garantirano nepremocljivo blago I za gospode in dame gotovi in po meri od 35 K više. I • Cene brez konkurence 1 f Diabolo - igrre. Dlafaolo - igre. kot ženska po svetu, je povedal Cecilij, da nosi z malega žensko obleko ter se čuti žensko. Baje ni bil nič kaj vesel, da je prišel ob ženski spol Odprto pismo*) Mi Hedžet & Korititik v Gorici. Ker mi trditve v Vajinem pismu z dne y. t. m. na mojo pismeno zahtevo z dne 11 t. m nista v .treh dneh, koji čas sem Vama stavil kot rok, ter oziraje se na Vajin dopis z dne 13. t. m. v zopetnih petih dneh do danes nista zamogla kot resnično trditev dokazati — imenujem to Vajino pismeno trditev kot lažnjivo in nesramno obrekovanje napram mojemu podjetju in mojim g. uslužbencem. V GORICI, dne 18. januarja 1909. Frane Ravnikar trgrovec. Poslano*) Glasom sklepa načelstva in nadzorstva Mizarske Zadruge v Solkanu z dne 28. novembra 1908. prodale sta se zalogi na Reki, Via delie Pile št. 2 ter v Spljetu, Blokada st. Dujme in na obali, in sicer po bilančni vrednosti, dne 31. decembra 1908.; zalogi se bosta vodili "nadalje pod našo tvrdko a z do-stavkom protokolacije novih lastnikov. Inventarje sestavila sta predsednik načelstva ter član nadzorstva gospod Josip Sre-brnič, koje so gg. kupovalci brez prigovora priznali in koji so v popolnem soglasju h tozadevnimi računi centralnega knjigovodstva Mizarske Zadruge v Solkanu. Odbora Mizarske Zadruge prišla sta po temeljitem razmotrivanju položaja do tega sklepa, ker razlogi, ki so bili merodajni ob ustanovitvi lastnih zalog, danes več ne obstojajo, vsled česar odda v kratkem tudi zalogo v Trstu. V letu 1903., ko so se zaloge vstanov-Ijale, je izdelala Mizarska Zadruga letnih kron 250.000 pohištva, katero pa ni bilo mogoče varno in dobičkanosno oddajati; danes proizvede Mizarska Zadruga blizo 1,000.000 raznih izdelkov, katere zamore z lahkoto oddati, ne da bi v to potrebovala lastnih zalog, ki so zahteval) obširen uradniški aparat; nudile pa niso v tem razmerju varnosti in ugodnosti zadružnikom, nasprotno moralo se je celo velike množine pohištva za zaloge od ptujih producentov dobavati, da se je zadostilo zahtevam svojih cenjenih odjemnikov, kar je imelo za posledico, da smo morali odgovarjati za dobroto ptujih izdelkov, kar je nomalo škodovalo našemu ugledu. Zahvaljujemo se našim čislanim odjemalcem na poslednji naklonjenosti ter priporočamo naj topleje naše naslednike na Reki in Spljetu, zagotavljaje, da bodemo i nadalje s svojimi najboljšimi proizvodi iste po moči zalagali. - Ob tej priliki dovoljujemo si opozoriti čislano občinstvo da smo pričeli v obširnem slogu izdelovati fiuejo hišno opravo (Palace-Hotel Typen), ter da smo v položaju izvrševati največja naročila. Mizarska zadruga v Solkanu, vpisani i liBjeilR jamstvom. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiBkovni zakon. Iščem vajenca za zolehto stroto. Dr. B. PIKL zobozdravnik v-Gorso Giuseppe Verdi št. 19. Razglas. C. kr. okrajni šolski svet razpisuje zmanjševalno dražbo za oddajo poprav šolskega poslopja Podbrdom na dan 4. februvarija t, 1. ob 2. uri popoldne v uradni sobi. Troškovnik je razpoložen ob uradnih urah pri c. kr. okr. šolskem svetu na ogled. Vadij, v znesku 60 K polo-ložiii je pred dražbo. G. kr. okrajni šolski svet v Tolminu dne 18. januvarija 1909. Predsednik. Iferitoit trph šole JSeriheimer" v Pragi zmožen slovenskega, srbsko-hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter nekoliko češkega, išče primerne službe. Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo. Isto daje tudi potrebna pojasnila. T Dajem se da v Kanalu na trgu stara, znana gostilna Naznanilo. V pondeljek, dne 25. januvarja t. 1. ob 11. uri dopoldne se bo razprodajai po parcelah, oni, ob državni cesti ležeči del grajščinskega gozda „BRINJEV GRIČ", ki je ločen od grajščinskega gozda. Določena bo minimalna cena in dotične parcele se oddajo proti gi tovini onemu, kateri bo največ ponudil. Gozd si lahko ogledajo v spremstvu gozdnega osobja kupci in sicer: od 20, do 24. januvarja, med 11. uro d op. in 4. uro pop. Na dan dražbe se zberejo kupci, ob 1 \. uri dopoldne, ob cesti PODKRAJ — do gozdarske hiše RUŽICKA, na ju-gozapadni strani „BRINOVKGA GRIČA". Na istem mestu bo čakal grajščinski uradnik na kupce ter bo dajal pojasnila in sicer od 20. do 24. januvarja. Gozdno oskrbništvo barona F. Levetzow. js§j tih. I Tr^o\/5ko-obrtqa zadruga \l Gorici | gi registrovana zadruga m neomejenim Jamstvom j^j fj! Načelstvo in nadzorstvo >Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na &» Ki premenjena in dne 29. deeembia 1S05. v zadružni register vpiBana pravila, pri skupni L»3j i§| seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: |g| *S Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po S? ^ 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. igj |§| Doba zr odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalc* določi tudi jfg (ga na 10 ali več let. ^»| »ti Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine jgj?, §P \'»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube, «55 ijl Sprejema navadne hranilne vloge v vaakem" znesku, jih obrestuje po 4' t%, j|x SSJ večjef stalno naložene pa po dogovoru. &%. M - ~~ $?, jj^ Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. j^ |tS Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. §>^ 82$ Nova pravila so ee razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, &% &S naj ae oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. jfejf $LK Načelstvo in nadzorstvo. fž' „Prl Carbonu". Obrniti se je na lastnika M. Zega v Kanalu. Odlikovana peiarija in iiattarna ! Karol Drasčik j v Carici na Komu v (lastni hiši) j zvršuje Daročila vsakovrstnega tudi najfi- r ejega peciva, torte, kolače za birmance : in poroke, odlikovane velikonočne I pince itd. j Prodaja različna fina vina In iikas-je j na drobno ali v originalnih butelkah j Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo- ! brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. -°wsi Kinematograf: Salon Central Grozen potres v Kalabriji in Siciliji. (Messina, Reggio, Palmi, lletto, Bagnaro, Felaro, Sicilia, San Eufemia, iti.) in druge krasne slike. NAVADNE CENE! Predstave: Ob delavnikih ob 5. V* 7. in 8. uri zvečer. V nedeljo pred-poldne v Vali. uri; popoldne ob 2. 3. 4. h. 0. 7. in 8. uri. Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! V Brdih 86 proda lepo posestvo, jako ugodno za dva ali 3 kmete. V najem pa se oddasti dve lepi stanovanji s prijetnim vrtom. (Jako ugodno za penzijoniste). Natančneje pove gosp. Anton Princ i č v Biljani. Gorica Tj Oia Duomo 3—4. / p Prodaja tudi na mesečne - /' obroke. « Nov! ceniki franku. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem. Anton Potatikf v Umi Kh are4i RaStHjii t. TRGOVINA NA DROBNO »N DEBELO. Najceniejo kupovalšoe nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje fn oitlj. POTREBŠČINE m piiarniee, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojafo in šsvlfmfo, Sfotlnjlcc. — Rožni renci. — Mame knjiltec. lišna obuvala za vse letna čase. Posebnost: Semen za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kročnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 3"» -H '" K* GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slov/enci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske gospodinje! Poskušajte milo Iz te taiče »ae! Melek je izirstei. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. PoskSv^t lvonm?te!