K materinskemu dnevu Blizu je materinski dan, ko bomo z govori in raznimi prireditvami skušali pokazati priznanje in hvaležnost materam, ki žrtvujejo vse moči, da bi bilo dobro njihovim otrokom. Nekaj ur bo trajala svečanost, potem se bodo matere zopet vrnile k svojim opravkom. Mogoče jim bodo še vedno zvenele v ušesih lepe besede, ki poveličujejo njihove žrtve. Če bodo razmišljale o njih, se jim bo vzbudila mar- / sikatera grenka misel. Premalo so lepe besede za vse delo in žrtve, ki jih nalaga materam naloga, da vzgoje telesno in duševno zdrave ljudi, ki bodo koristili skupnosti. Kako more biti pri srcu materi, ki ve, da ne more dati otrokom dovolj hrane, ker je možev zaslužek premajhen! — Kolik je njen strah za zdravje otrok, ko ve, da so preslabo oblečeni in obuti in da iz mračnih kotov slabega stanovanja preži nanje bolezen! Če dela tudi sama čez dan v tovarni, ji misli uhajajo na prašno cesto, kjer se med ostalo gručo otrok pode tudi njeni otroci, ker jih ni imela nikjer pustiti pod nadzorstvom. In koliko mater umira ob porodu ali na posledicah vsled pomanjkanja strokovno izvežbanih oseb. — Pa tudi večina onih mater, ki so jim vsled starosti že začele pešati moči, ne more brez skrbi počivati po truda polnem delu. Težka je starost delavske matere, če otroci ne zaslužijo dovolj niti zase. Nič manj težko ni življenje kmečke matere-preužitkarice, ki čuti, da je le v napoto pri hiši, če ne more več delati. Vsa ta in še marsikatero drugo vprašanje v korist naših mater bo rešeno verjetno šele takrat, ko bodo tudi žene sodelovale z odločujočo besedo pri ureditvi njihovega položaja. Zato je potrebno, da bi žene čimprej dosegle politično enakopravnost, ki jim pripada kot cnakovrednim državljanom. To bi bilo saj delno priznanje tudi našim materam, ki ohranjajo naš rod ter mu prve vsade kal ljubezni do rodne grudc. Zasluga slovenskih mater je, da ni naš narod utonil med tujci, toda prenesti so morale mnogc žalitve in za mnogo zaničevanja. Gledati so morale, kako je zaničevana beseda, ki jo jc mati učila in vsa srečna poslušala iz ust svoj«ga otroka. Srce se ji je stiskalo v boli, če je videla, da sta sin ali hči klonila pod pestjo tujca, saj je čutila, da sta se odtrgala tudi od nje. Tujci so skušali dopovedati njenim otrokom, da je njihov jezik imenitnejši in da oni sami pripadajo izbrani vrsti ljudi, ki je poklicana, da gospodari nad ostalimi. Mnogo slovenskih sinov je moralo trpeti po ječah in umirati, ker niso hoteli biti izdajalci svojega naroda in materine besede. Tujci pa so gospodarili po slovenski zemIji, kakor jih je bila volja. Njihova pohlepnost in nenasitnost ni imela meja. Najlepša polja, gozdovi, vinogradi so bili njihova last, a naš človek je bil suženj na svoji zemlji. Po uradih so zavzemali najboljša mesta, v podjetjih so kot vodilni uradniki in strokovnjaki pritiskali na delavstvo, naj se izneveri svojemu narodu. Toda slovenske matere niso klonile. Po naših domovih se je ohranjala slovenska govorica, nezaupanje in sovraštvo napram tujcem, ki so postajali čimdalje bolj oholi in predrzni, je naraščalo do končnega obračuna. Ko so odšli možje in sinovi na bojišče, so naše matere s podvojenimi močmi skrbele za družine in domove. Svojo politično zrelost pa so dokazale, ko so z navdušenjem podpisovale majniško deklaracijo ter tako pomagale ustvarjati novo, svobodno državo. Niso se bale groženj nasprotnikov, ki so jih strašili s kaznimi in napadi, ker je bila vera v pravičnost močnejša od strahu. Da naš narod ni izginil, je zasluga naših mater. Njihova sveta dolžnost pa je, da povedo svojim otrokom, kakšno je bilo njihovo življenje pod tujčevo oblastjo in koliko žrtev je bilo treba, da je danes naša domovina svobodna in nerazdružno zvezana z bratsko skrbsko in hrvatsko zemljo. Mladina mora že y nežni mladosti začutiti ponos, da so njeni predniki zmagali v boju z neprimerno močnejšim nasprotnikom. Zavedati se mora, da bo ona nekoč prevzela dragoceno nasledstvo, ki ga bo zopet morala ohraniti svojim potomcem. In ga bo tudi ohranila, ker bo zaupala vase in v moč bratov, ki ji bodo prišli na pomoč, če bi bil dom ogrožen. Ne bo se dala Naše matere pa vedo, da je bil prvi ko- begati od onih, ki bi radi vzbudili v njej ne- rak za uresničenje njihovih upravičenih ten-v*.. ;n <=<-raV. Irpr V>rv v nipi 7ivpi3 slilco nnJr- ženj storjen z našo osvoboditvijo in da bodo le v lastni svobodni državi dosegle izpolnitev mir in strah, ker bo v njej živela slika požr tvovalnosti in hrabrosti naših mater, ki niso v najtežjih časih izgubljale poguma. svojih stremljenj po izboljšanju. K. L.