tÜEMAf oiUl) £
KOMEN TA R OB MEDNA RODNEM DNEVU ŽENSK, POROČILO O OBISKU DELOVNE SKUPINE CK ZKS V NAŠI OBČINI, QDGOVOR DELOVNEGA KOLEKTIVA KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE PETRU KREČIČU /N 00 ZVEZE SINDIKATOV SAMOSTOJNIH UMETNIKOV SLOVENIJE, KO-
MENTAR OB UL KONGRESU SAMOUPRA VLJALCE V, ANKETO S POTROŠNIKI O PRESKRBI Z ZELENJA VO, ČLANEK O R EKREACIJS KEM CENTRU OB SA VINJI ITD.
NA KULTURNI STRANI: NAŠI GRADOVI IN GRAŠČINE (DR. STOPAR), PRISPEVEK KUSTOSINJE
MILENE MOŠKONOVE, NAŠA BESEDA 81 /N DRUGI SESTAVKI. PRISPEVKI NAŠIH PIONIRJEV /N UČENCEV OSNOVNIH ŠOL, POVZETKI IZ TOVARN IŠKIH IN D RUGIH GLASIL. KRAJEVNA KRONIKA IN ŠE VRSTA DRUGIH SESTAVKOV O DOGODKIH V NAŠ! OBČINI
Celje - skladišče D-Per
III 5/1981
111981
73,2
»RJINJSKI
OBOI N
„Savinjski občan” izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec,
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Lekše Zdenka, Strnad Ida, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Fric Dušan, Urbanci Barbka, Punoer Zdenko, Špenglič Franc, Kotnik Anto n.
Naslov uredništva: Žalec - telefon 710-671
Grafična priprava: ČZP Dolergski list, Novo mesto Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik „Savinjski občan” oproščen prometnega davka.
v___________________________________________________________________/
Pred štiridesetimi leti je tovarišica Vida Tomšič v uvodniku revije Naša žena dejala: „Za delovno ženo je jasno, da bi se z izboljšanjem ljudskega položaja iz-b olj šal njen položaj, da se zato njene glavne zahteve skladajo z zahtevami vsega delovnega ljudstva. Pa ne samo težnja za trenutnim pobo Ijšanjem življenja, ampak tudi končni cilj ženskega gibanja — popolna g ispodarka in politična e nakopravnost žene je tesno povezana s končnim ciljem napredn'h družbenih , sil. Saj si ni mogoče misliti n obene svobode, v kateri bi polovica ljudi — ženske — b ila še naprej neenakoprav-n a. Delovni človek je bil tudi tisti, ki je p rvi in dosledno zahteval ženino enakopravnost. De lovna žena z ato ve, kaj hoče in kje je njeno mesto.“
Veijetno je bilo pred štiridesetimi leti nujno zapisati te besede in opozoriti na to, kako si ženske predstavljajo izboljšanje svojega zapostavljenega položaja. Opozorile so na to, da se ne želijo izolirati iz družbe in ločeno boriti za svoj položaj, temveč, da se hočejo
b oriti za izboljšanje položaja celotne družbe in preko te za položaj vsakega posameznika v njej.
Prav v tej smeri je potekala povojna aktivnost jugoslovanske ženske in takšno smer ubira tudi danes. Ženske'se vse bolj aktivno vključujejo v družbenopoli-tično in gospodarsko dogajanje na vseh ravneh, odkrito pa moramo priznati, da je njihova aktivnost povezana z veliko večjimi napori k ot pri ostalih članih naše družbe. Še vedno nismo do-končno rešili enega od ciljev naše družbe — podružbljanja funkcije družine. _ Tako je ženska še marsikdaj razpeta med obveznostmi v delovni organi-z aciji ali širši družbenopolitični skupnosti in d ružino. Čeprav nam je vsem jasno, da funkcija biološke reprodukcije ne sme biti ovira pri uveljavljanju in delova-n ju ženske v družbi, še vedno nismo naredili vsega, da b i se temu izognili.
Prav zato bi moralo biti obeležje 8. marca — mednarodnega dneva žena letos bolj vsebinsko in delovno uimeijeno z vsemi možnimi
konkretnimi oblikami aktivnosti; od organiziranja posvetovanj,	predavanj,
kulturnih manifestacij, razstav, delovnih razgovorov in podobno.
8. marec je tudi priložnost, da poudarimo pomembne naloge v uresniče-va nju srednjeročnega načrta v zaostrenih pogojih gospod aijenja, da se angažiramo pri kadro vskih pripravah na volitve in ocenimo zastopanost in aktivnost žena v delegatskih skupščinah in drugih sam oupravnih asociacijah, da preverimo možnost večjega vključevanja žena v obrambno samozaščito ljudsko gibanje in mnoga druga področja, kjer danes ženska deluje in se tudi uveljavlja.
Z aktivnim pristopom k obeležju 8. marca, ki bi moral potekati v vsakem delovnem okolju, se bomo izognili raznim neprimernim oblikam praznovanja, ki niso v skladu z našimi resničnimi možnostmi in ne prispevajo k reševanju tistih problemov, ki so še vedno prisotni v našem vsakodnevnem delu in življenju.
PIROŠKA GRILANC
Mačice in šopek teloha za osmi marec...
Franc Leskošek -Luka
SOZD Hmezad in SOZD Merx za skupno mizo
N edavni sestanek predstavnikov SOZD Hmezd in SOZD Merx je izvenel v znamenju dogovora o tesnejšem sodelovanju in usklajene politike razvoja na področju pridelave in predelave hrane in podobnih nalog. Hkrati so napovedali pripravo sporazuma o dolgoročnem sodelovanju na temelju skupnih programskih usmeritev.
Dogovorili so se tudi, da bodo z združenimi močmi pospešili izgradnjo nove mlekarske industrije pri Rušah, zlasti še, ker se v tej smeri obeta boljša preskrba prebivalstva z mlekom in mlečnimi proizvodi, pa tudi hitrejši razvoj živinoreje in njene proizvodnje. Pogovor je stekel tudi o enotnejšem nastopanju na tujih tržiščih in o skupnem reševanju problemov pri izvozu in uvozu.
Tk.
Apollonio razstavlja v Žalcu
v naši občini
Janezu Boljki
dili prisrčno srečanje tudi v krajevni skupnosti Andraž. Tovariša Leskovška vežejo na ta kraj lepi spomini, saj je tu preživel precej časa. Predstavniki krajevne skupnosti so gosta seznanili s svojim delom in problemi, s katerimi se spoprijemajo.
Še posebej so opozorili na potrebo po boljši preskrbi s pitno vodo oziroma na nujnost
ivcrradnip vrt dovodov.
zlata značka občine Žalec
Znan slovenski likovni umetnik Janez Boljka je te dni prejel zlato značko občine Žalec za izvirno in umetniško dovršeno skulpturo Hmeljarja. Janez Boljk:? je prejel tudi posebno priznanj e občinske Zv eze kulturno juosvetnih organizacij občine Žalec. Č estitamo!
Franc Leskovšek sp rema darilo - miniaturno skulpturo Hmeljarja, ki jo je izdelal umetnik Janez Boljka.
Tk. L.
Med nedavnim obiskom čla-n a federacije Franca Leskovška — Luke v naši občini so predstavniki občinske skupščine in družbenopolitič nih organizacij žalske občine uglednemu gostu izročili kipec savinjskega hmeljarja ter mu hkrati č estitali za rojstni dan.
Francu Leskovšku, kije častni občan naše obči ne, so prire-
Odbor za likovno dejavnost Savinovega razstavnega salona je ob slovenskem kulturnem
Savinove nagrade za leto 1980 so prejeli: DPD Svoboda Griže, Vipko Rizmal, Anton Vočko. Savinova prazniku spet poskrbel za iz-priznanja pa so prejeli: DPD Svoboda Prebold, Org anizacijski odbor za pripravo revij narodnozabavnih jemno umetniško doživetje. Z ansamblov pri DPD Svobodi Liboje, narodnozabavni ansambel Slovenija s Polzele, glasilo.,Hmeljar, grafikami se je predstavil Zvest Antonija Anloga iz Gotovelj, Alojz Jazbec iz Velike Pirešice, Zoran Kovač iz Celja, Alfonz Lesjak iz Apollonio, v glasbenem delu pa Žica, Sv etolik Ljubisavljevič iz Kruševca, Vida Naraks iz Šempetra, Dragan Nikolič iz Kruševca, sta pela sopranistka Hearn Bra-Franc Palir s Polzele, Franc Pečnik iz Vel, Pr'ešice, Mirko..Podgoršek iz Prebold, Ernest Šeler iz tuš— Kaganova in basist Jože Prebolda, Jože Škorjanc iz Prebolda, Franc Šuler iz Liboj, Anica Terpin iz Prebolda, Marija Vozlič iz Stabej.’ Pevca je spremljala Griž in Viktor Zatler iz Žalca. Čestitamo!	pianistka Gita Mally.
I Pred III. kongresom samoupravljalcev
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
Letos v juniju bo v Beogradu tretji največji zbor samoupravljalcev Jugoslavije ■ pod delovnim naslovom „Združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj“. Že naslov opredeljuje pomen in naloge kongresa, katerega namen je: — da vsestransko proučimo in izmenjamo dobre izkušnje pri razvoju socialističnih samoupavnih odnosov ter da na teh pozitivnih izkušnjah spodbudimo delavce ter vse ostale odgovorne službe za še učinkovitejše in hitrejše uveljavljanje samoupravljanja in hitrejši ekonomski razvoj.
Kritično bomo razčlenili in ocenili probleme in težave, vzroke zaostajanja pri uveljavljanju samoupravljanja in hitrejšega ekonomskega razvoja in poskrbeli, da bo vsakdo dobil dogovore na ta vprašanja.
Proučiti bo treba način in vsebino dela sedanjih samoupravnih institucij, delegatski sistem in delo njegovih organov, pa tudi odgovornost za sprejemanje in izvajanje sprejetih sklepov in odločitev na vseh nivojih.
Ocenili bomo učinke mehanizmov in instrumentov družbenoekonomskega in političnega sistema in zahtevali njihovo izpolnjevanje; v primerih, ko so bili le ti neučinkoviti, pa tudi njihovo zamenjavo.
Kritično se bomo soočili tudi, kako uresničujemo vsak svoje naloge, pravice in obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju samoupravljanja in hitrejšega eko-nomsk ega razvoja.
Zato je še kako'pomembno, da pričnemo takoj, povsod, v vsaki delovni sredini, v vsaki TOZD, OZD in SOZD, v skupščini pa tudi v samoupravnih interesnih skupnostih odgovorno ocenjevati, kako uveljavljamo svojo pravico in dolžnost samoupravljalcev, kakšno je naše dejansko samoupravljanje, kako odločamo o pridobivanju in delitvi dohodka, kako se samoupravno povezujemo nazven in združujemo, in kako kot delegati odločamo v delegatskih skupščinah.
Bistvo naših prizadevanj pri ocenjevanju lastnega samoupravljanja in doseženega ekonomskega položna ni v tem, da naj bi III. kongres samoupravljalcev iz-venel kot neke vrste zunanja manifestacija, ki naj pokaže nam in svetu našo enotnost in povezanost v samoupravljanju, marveč je njegov poudarek v tem, da bo to resnično delovni zbor jugoslovanskih samoupravljalcev, ki naj pokaže vsebinski napredek samoupravne prakse, pa tudi to, kje so zatikanja, ovire, pomankljivosti in dileme.
Treba jih bo natančno določiti, da bi jih laže odpravi-
li.
Gre torej za ponovno, resnično priložnost s skupnim, enotnim prizadevanjem na vseh nivojih, da bi s svojimi izkušnjami, dobrimi in slabimi, prispevali k vsebinskemu utrjevanju samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov v samoupravljanju. To je cilj in namen III. kongresa samo-upravljalcev Jugoslavije.
RAFKO MLAKA R
De le gi ti so dvignili roke za predloženo resolucijo.
Zabeleženo na seji skupščine občine Žalec
S pripombami dopolnjena resolucija
Po dapih razpravah o razvoju in usmeritvah občine àlee v letu 1981, ki so že v decembru stekle v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih organizacijah, so delegati na zadnji seji zborov krajevnih skupnosti in združenega dela občinske skupščine Žlec eno tno dvignili ro-
ke za predloženo resolucijo.
V obrazložitvi je bilo rečeno, da je Izvršni svet skupščine občine prejel večje število pripomb, ki so bile izrečene na javnih razpravah občanov ter jih po temeljiti proučitvi tudi večino vnesel v dopolnjeno besedilo resolucije.
Stabilizacijsko naravnan raz-
vojni program nalaga občanom zahtevne naloge. Resolucija predvideva med drugim 4 do 5 odstotno rast družbenega proizvoda, število zaposlenih se bo predvidoma povečalo za 2,5 odstotka, tako da bo v naši občini ob koncu leta zaposlenih 10.198 delavcev. Nominalni poprečni mesečni dohodek na za-
Delovna skupina CK ZKS v žalski občini
Uspešni v bitki za stabilizacijo
*+**+-Mc-K-*<-K-*+-**-*+*-*‘*+*+-*+-M<+-fc*-fc+******++-*-*<+-M'-t‘*
Delovna skupina CK ZKS v osnovni šoli Prebold
V okviru programa obiska delovne skupine CK ZKS je le-ta obiskala osnovno šolo Slavko Šlander in vzgojnovar-stveni zavod Prebold; Delovno skupino je vodila članica CK ZKS in predsednica komiteja za vzgojo in izobraževanje SRS Majda Poljanšek.
Na razširjeni seji 00 ZKS osnovne šole Prebold so razpravljali o aktivnosti komunistov v reformnih prizadevanjih vzgoje in izobraževanja. Komunisti vzgojnovarstvenega zavoda so najprej ocenili uspešnost razvoja otroškega varstva v občini in opozorili tudi na nekatere aktualne probleme. V otroško varstvo v občini je vključenih 29% otrok, velike potrebe pa so še v industrijskih centrih v Šempetru in Žalcu.
V za dnjem času pa je opaziti, da število otrok v vrtcih v obrobnih krajevnih skupnostih upada, predvsem zaradi visokih cen varstva in prehrane Trenutno je v teh vrtcih prostih 46 mest. Ta pojav opozarja, da bo potrebno razmisliti o ponudbi cenejših oblik otroškega varstva in spremembi programa nadaljnje izgradnje
otroških vrtcev. Jasno je, da bi bilo potrebno graditi predvsem tam, kjer so potrebe naj večje in kjer je največ odklonjenih otrok za sprejem v varstvo.
Komunisti osnovne šole pa so ocenili uspešnost razvoja celodnevne šole in aktivnost komunistov pri uresničevanju idej-n ih vprašanj interesnih dejavnosti v COŠ. Ugotovili so, da so v razvoju celodnevne šole dosegli pomembne uspehe, da pa se srečujejo še z zapletenimi problemi. Poudariti moramo, da se šola uspešno povezuje s krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela (TT Prebold, MIK Prebold). Primanjkuje pa jim še zunanjih sodelavcev za izvajanje interesnih dejavnosti.
Aktivnost komunistov v 00 ZKS je sicer zadovoljiva, vendar pa se njihova stališča vse prepočasi uveljavljajo v praksi. Na seji so spregovorili tudi o prizadevanjih in problemih pri uvajanju usmerjenega izobraževanja.
Tovarišica Majda Poljanšek je aktivnost komunistov pozitivno ocenila še zlasti v Vzgojnovar-stvenem zavodu.
-JK
Prve dni februarja je obiskala našo občino delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil Jože Smole, z njim pa sta bila še Hrvoje Draškovič in Marko Kazman.
Delovna skupina je obiskala več kolektivov in se pogovarjala s komunisti o organizacijski naravnanosti in metodah ter učinkovitosti njihovega dela.
Kmetje v Zvezi komunistov
Gostje so najprej obiskali SOZD Hmezad Žalec, kjer je pogovor stekel o dohodkovnem povezovanju, pa o svobodni menjavi dela in pripravah na napovedano problemsko konferenco o agroživilstvu v àlcu. V zadrugi Savinjska dolina se je delovna skupina zanimala za kooperacijsko proizvodnjo in odnose med kmeti kooperanti in temeljno zadružno enoto.
Pogovor je stekel tudi o delu komunistov v zadrugi in o mož-n ostiti večjega vključevanja kmetov v Zvezo komunistov. V Grižah pa so se pogovarjali o vlogi in delovanju komunistov znotraj Socialistične zveze.
Akcijsko zagreti komunisti v KIL
Na razširjeni seji sekretariata osnovnih organizacij ZK v Keramični industriji Liboje so ugotavljali, da se komunisti v tej delovni organizaciji uspešno spoprijemajo z zastavljenimi nalogami. Tovarna in njen kolektiv sta tesno povezana s krajem
in krajevno skupnostjo Liboje. Za k omuniste bi lahko rekli, da so gonilna sila vseh akcij, s tem pa tudi napredka, ki gaje opaziti v tem kraju.
Osnovne organizacije ZK so z namenom, da bi bilo njihovo delo še učinkovitejše, ustanovile skupne akcijske komisije za določena področja; probleme, ki se pojavljajo v posameznih temeljnih organizacijah, pa obravnavajo tudi na akcijskih konferencah ZK.
„Ni prav, da si včasih v organizacijah Zveze komunistov in v sindikalnih vodstvih lastimo pravico, da mora obveljati tisto, kar smo sklenili, ne da bi poprej prepričali vse delavce in razčistili medsebojne odnose in kaj je za uspešnost podjetja najboljše,“ je _med drugim dejal Jože Smole. ~
Če prav industrija nekovin in s tem tudi KIL Liboje ni v zavidljivem ekonomskem položaju, je treba reči, da si kolektiv p rizadeva uspešno gospodariti in to mu tudi uspeva. V preteklem letu so dosegli kar trikrat večji izvoz od potreb po uvozu, letos pa ga nameravajo nadalje povečati za 50 odstotkov in sicer na dva milijona dolarjev. Sklepni račun bo izkazal okrog 20 milijonov dinarjev akomulacije.
Za KIL je značilno, da se poleg zalaganja jugoslovanskega tržišča s keramičnimi izdelki uspešno spoprijema tudi s konkurenco na zahtevnih zunanjih tržiščih. V tej tekmi so lahko
poslenega se bo povečal na 9880 dinarjev, izvoz bo predvidoma porastel za 10 odstotkov ob hkratnem 5 odstotnem povečanju uvoza, kar pomeni, da bomo z izvozom izdatno presegli potrebe po uvozu.
Delovna skupina CK ZKS s tov. Jožetom Smoletom v Keramični industriji Liboje.
uspešni le s kakovostjo, pa tudi z ustreznimi oblikami svoje posode. Te dni sklepajo samoupravni dogovor o sovlaganju v Debru v Makedoniji, kar jim bo zagotovilo potrebne mavčne surovine v vrednosti 4,5 milijona dinarjev. Ob nujnem vlaganju v novo opremo in prepotrebni gradnji delavske re stavra-cije se pojavlja problem, kje vzeti potrebna sredstva za sovlaganja v smeri zagotavljanja reprodukcijskega materiala.
Zgolj smotrne n alo žbe v Tekstilni Prebold
Delovna skupina je imela za-n imiv pogovor v Tekstilni tovarni Prebold. Ugotavljali so, da so si komunisti v tem 1400:član-skem kolektivu uspešno zastavili delo, in da so učinkoviti pri v seh akcijah. Šibka stran njihove dejavnosti pa bo v tem, da niso uspeli pritegniti v ZK več delavcev, kar bo še naprej osrednja naloga.
Znotraj 25 delovnih enot je opaziti razgibanost in organizacijsko povezanost in enotnost, ko gre za zastavljene skupne akcije. Tako so v tej delovni organizaciji uspešno opravili vse referendume, na zadnjem so se tudi odločili za priključitev predilnice v Biogradu na moru. Ob vsem tem bi lahko zapisali, da se kolektiv preboldskih tekstilcev uspešno spoprijema s stabilizacijskimi nalogami, in da imajo pri tem velik delež člani ZK.
Zanimiva je ugotovitev, da v tej delovni organizaciji nimajo primera negospodarnega obnašanja. Vse naložbe so bile temeljito pretehtane in smotrne. Povejmo še to, da Tekstilna tovarna Prebold sodi med največje izdelovalce medvlog - lani so jih izdelali osem milijonov metrov. Tovarna ima v proizvodnem programu še preflam tkanino, pri kateri so uspeli razviti lastno tehnologijo. Omenili bi še jeans tkanine, preledo itd. Tovarna danes sodeluje že z 82 jugoslovanskimi konfekcionarji.
Zalog skoraj nimajo pa tudi zastojev v proizvodnji ni bilo, skratka, preboldski tekstilci so uspešni v bitki za stabilizacijo.
Priznanje prof.
Zoranu
Razboršku
Profesor Zoran Razboršekje te dni prejel zlato značko obči ne Žalec kot priznanje za njegovo aktivno delo na področju kulturnega in družbenopolitičnega življenja v občini Žalec.
To najvišje priznanje, ki ga podeljuje skupščina občine Žalec, je na skromni svečanosti izročil Zoranu Razboršku predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Jože Jan.
Reorganizacija KO SZDL v Žalcu
Pred kratkim so v Krajevni skupnosti Žalec izvolili nov iz-vršilpi odbor K rajevne organizacije SZDL, ki je že na svoji prvi seji sprejel sklep o reorganizaciji krajevne sorganizacije po mestnih četrtih. m	,	,
Tako bo àlee odslej imel poleg vaške organizacije na Ložnici še štiri organizacije po mestnih četrtih. Te bodo zaokrožene kot celote, tako da se bo tudi krajevna samouprava neposredno približala obča nom.
Na zadnji razširjeni seji pa so se dogovorili o skupnem programu, zato so vsa društva tudi predložila svoje letne programe dela, tako da bo delo vseh v kraju potekalo usklajeno. S takim načinom dela se bodo društva vključila s svojimi programi v enotno delovanje fronte SZDL.
L JURHAR
Libojski keramični simpozij— komu in čemu
Na željo kolektiva Keramične industrije Liboje objavljamo njihov odgovor na sestavka v Večeru z dne 20. 1. in 28. 1. t. 1. „Libojski keramični simpozij — komu in čemu”. (U redništvo)
„Vsakoletni keramični simpoziji v Libojah so vzbujali v javnosti lahko rečemo — v eliko zanimanje. Predvsem je vzbujalo simpatije dejstvo, da je dala pobudo zanje Keramična industrija iz Liboj. Bila je pripravlje-n a gostiti umetnike in oblikovalce, odprla jim je vrata svoje tovarne,...” je uvodom a zapisa! v svojem članku Peter Krečič.
Žal je člankar pod navedene resnične ugotovitve zlil na delovni kolektiv in vodstvo Keramične industrije Liboje vrsto očitkov, ocen, ki izkrivljajo resnico in žalijo nad 500 članski kolektiv ter njegovo vodstvo.
Peter Krečič pravi, da simpo-z rji, ki ne pustijo globljih sledov v industrijski proizvodnji liboj-ske tovarne, nimajo pravega opravičila. „Imeli bi ga,” trdi Krečič, „če bi Keramična industrija izpolnila svoj d olg do slovenskih in jugoslovanskih kupcev s tem, da bi izdelovala dobro oblikovane izdelke. Ker pa teh ne izdeluje, ker v njenem proizvodnem pro gramu ni izdelka, ki bi ga mogli po naj blažjih merilih imeti za dobro oblikovanega (izvzeta je keramična posoda za industrijsko rabo) ne glede na to, ali je izdelan po domačih zamislih ali po tujih licencah, smo menili, da bi poskusili z lanskim simpozijem vriniti v tovarno zavest o potrebnosti industrijskega oblikovanja, kot pomembne razvojne kategorije zlasti v takšni industrij i, kot je keramična”
Peter Krečič dalje ugotavlja, da so likovnim umetnikom in oblikovalcem, članom Dru štva slovenskih likovnih umetnikov in Dru štva oblikovalcev Slovenije ponudili v obdela ^ramič-
no ploščico. „Hitro se je pokazalo, da morajo računati samo na standardno ploščico 20 x 20 cm, ki jo izdeluje tovarna " Gorenje, to je, da v njeno strukturo in mere ne morejo p oseči in da je njihova naloga pravzaprav le površinska obdela va, poslikava in izdelav dekorativnega vzorca zanjo. Krečič u gotavlja, da je ta omejitev nekatere sodelujoče prizadela, vendar so se vsi lotili dela z ve liko vnemo in izdelali presenetljivo dosti vzorcev, tako, da je bil lanski simpozij eden najplodnejših doslej.
Tovariš Krečič trdi, da so oblikovalci ponudili industriji toliko dobrih rešitev za posamične ploščice, da bi lahko Ke ramična industrija zapolnila z njimi kar nekaj svojih proizvodnih programov. Krečič nato citira, kar je zapisal v spremnem katalogu k lanskima razstavama v Ljubljani in Žlcu: „Če jih (tovarna) v saj polovico (predloženih vzorcev) ne sprejme v svoj proizvodni program, potem simpozij mi uspel in ni nobenega razloga zato, da bi jih v prihodnje še prirejali.”
Svojo oceno Peter Krečič takole zaokrožuje: „In naposled: tovarni je kaj malo mar, kaj prodaja, ko pa tako vse proda: nobene moralne obveze ne čuti do kupcev, ki bi želeli od nje dobro oblikovane proizvode ...”
„V kolektivu Keramične industrije smo ogorčeni nad takšnim pisanjem tovariš Krečič, saj n as vaši neutemeljeni očitki in vaša enostranska podcenjujoča ooena žalijo. Zamerimo vam, da mečete vse stvari ven koš in ob
Kdaj bodo stanovanjske zadruge zaživele
Na razgovoru, ki ga je organiziral sekretariat za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Žalec v začetku februarja, so predstavniki delavcev združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in ostali, ki delajo na področju priprav gradnje, na podlagi potreb ugotovili velik interes- po zadružni gradnji individualnih stanovanjskih hiš v naši občini.
Interes delovnih ljudi in občanov je, da svoje stanovanjske probleme vzajemno z združevanjem dela in sredstev enakopravno rešujejo.
Za zadružno stanovanjsko gradnjo imamo v Žlski občini na razpolago tri območja, to je Grič — Griže z 41 stanovanjskimi enotami, Prebold nad tovarno s 50 stanovanjskimi enotami in Škafarjev hrib v Žilcu, katerega zazidalni načrt je v fazi sprejemanja, z 72 stanovanjskimi enotami
V Preboldu je veliko zanimanje za individualno stanovanjsko gradnjo delavcev v Tekstilni tovarni, zato bo ta delovna organizacija tudi pobudnik za u stanovitev in oblikovanje stanovanjske zadruge.
Na območju Škafarjevega hriba se prepletajo interesi delavcev iz organizacij združenega dela Juteksa, Minerve, Ferralita in še nekaterih drugih, ki želijo na tem hribčku graditi družinske stanovanjske hiše . Pričakujemo, da bo predlagani zazidalni načrt sprejet, s tem pa bodo podane možnosti za uresničevanje gradnje v tej stanovanjski soseski Pobudo za sklic zainte-
resiranih za gradnjo v zazidalni soseski Škafarjev hrib so prevzeli delavci Juteksa.
Za stanovanjsko sosesko Grič Griže je zazidalni načrt že sprejet in tudi zemljišče je odkupila Stavbna zemljišk a skupnost, kar daje možnost za pričetek gradnje. V neposredni bližini te zazidalne soseske ni nobene večje delovne organizacije, kar zmanjšuje interes, vendar se za to območje zanimajo delavci iz manjših delovnih organizacij in sku pnosti, kar daje možnosti za u stanovitev stanovanjske zadruge in uresničevanje sprejetega zazidalnega načrta. Interesente z a gradnjo v tej zazidalni soseski bodo zbirali in jih sklioevali delavci Minerve iz Zabukovioe.
Organiziran nastop delavcev, delovnih ljudi in občanov, ki so pripravljeni enakopravno združevati svoje delo in sredstva za pospešitev stanovanjske gradnje pri reševanju lastnih stano vanjskih problemov, daje ugodne možnosti za pridobivanje stavbnih zemljišč, združevanje sredstev za graditev, organiziranje različnih oblik stanovanjskega v arčevanja, organiziranje gradnje spremljajočih objektov, skupni nadzor pri gradnji, orga-n iziran nakup gradbenega in drugega materiala itd.
V se to kaže, da bodo stanovanjske zadruge v Žilcu postale pomemben dejavnik dogovarjanja in usklajevanja zainteresiranih za individualno stanovanjsko gradnjo z usmerjanjem v izkoriščanje razpoložljivih možnosti
F. SMODIŠ
tem negirate vsa naša dolgoletna prizadevanja in dosežke v p roizvodnji in oblikovanju keramičnih izdelkov.
Če bi bil naš proizvodni program tako zanič, kot vi trdite, najbrž ne bi uspeli izvoziti na z ahtevna tuja tržišča kar 30 odstotkov naših izdelkov. Ob vaših ocenah bi se človek vprašal, ali imajo kupci na tujem tak ' slab posluh in okus ali pa bo nekaj narobe s to vašo oceno?
Kot umetnostni zgodovinar bi lahko vedeli, da so simpoziji v razvitem svetu uspešni že," če industrija sprejme en ali dva vzorca in ju nameni v serijsko proizvodnjo. Naša tovarna pa b i naj z vzorci takšnega simpozija kratko malo obrnila svoj proizvodni program na glavo. Takšn a trditev je nesmisel in nepoznavanje osnovnih zakonitosti tržišč a. Očitate nam, da smo predložene vzorce ploščic prepustili tovarni Gorenje in se ob tem sprašujete, zakaj potemtakem prerejamo simpozije?
Če bi bolje poznali našo tehnologijo, bi vedeli, da naša to-V ama še nima ustreznih strojev za sitotisk, ročno poslikavanje v zorcev na ploščico pa bi bilo p re drago in preveč zamudno. Tov.xna Gorenje pa ima takšne stroje, zato ni noben greh, daje n aročilo prevzela ta tovarna, s katero tudi sodelujmo.
Ne odrekamo umetni&e vrednosti na simpoziju izdela-n ih vzorcev, res pa je, da med temi vzorci ne vidimo nič tako „super”, da bi kazalo na vrat na nos spreminjati naš proizvodni program, ki smo ga sprejeli ob sodelovanju širšega kroga kupcev ob upoštevanju zahtev in želja potrošnikov.
Sicer pa smo nekatere vzorce od posameznih udeležencev simpozija že sprejeli v naš program, druge pa še proučujemo. Po naši presoji smo ravnali pra-
programa
Servis iz letošnjega proizvodnega
vilno, da smo izdelke oziroma vzorce udeležencev simpozija najprej razstavili in pokazali obiskovalcem v naši novi pa-viljonski trgovini in tu jih je možno tudi kupiti. Žal med obiskovalci ni večjega zanimanja, pa čeprav so jim ti izdelki se daj na voljo po znižanih pe-n ah. Ali vam to kaj pove,Peter Krečič?
Oblikovala naše razvojne službe vam zamerijo, ker podcenjujete njihovo delo. V potrditev, kako enostranska in krivična je vaša ocena, da v našem proizvodnem programu ni dobro oblikovanega izdelka, pa tole: ob najboljših ocenah,ki so jih naši oblikovalci prejeli za razstavljeno keramiko doma in na tujem (Stuttgart, Varšava, Praga) smo posebej veseli priznanja Žirije na razstavi Dneva keramike in stekla na Zagrebškem velesejmu. Priznanje je prejel naš oblikovalec Bruno Pižmoht za servis pod šifro Peking. Naj omenimo le še to, da so v žiriji sodelovali dekan Akademije likovnih umetnosti Zagreb, Djordje Rosič in profesor na tej akademiji Zv onimir Račič.
Se vam zdi prav in pošteno, da v svojih izjavah in ocenah mečete blato na vsa naša prizadevanja in dosežke, na kolektiv, ki vam je, kot sami ugotavljate, ha široko odprl vrata svoje tovarne?
Pojdite med naše delavce in jih pobarajte o tem, pa vam bodo povedali, da večina udeležencev simpozija ni imela pojma o tehnologiji keramične proizvodnje in tu so jim bili naši delavci mentorji. Čeprav nam je bilo že od samega začetka jasno, da bo simpozij ustvaril določene motnje v proizvodnji, smo pristali na to.
Oblikovalec keramike pač mora poznati veliko več kot le harmonijo barv, udeleženci sim-poezija pa so bili začetniki, kar
je tudi razumljivo. Vi, tovariš Krečič, se ne ozirate na vsa ta dejstva, ko govorite o „konkretnih programih”, ki ste jih na simpoziju izdelovali. Še mar vam ni, da bi upoštevali, da ima Ke ramična industrija v svojem proizvodnem programu nekaj sto izdelkov, ki jih trg zahteva in n aroča.
Neresnična je tudi vaša trditev glede licenčne proizvodnje, saj naša tovarna nima nobene tuje licence. V vašem članku je v eliko zlobnega natolcevanja, neresničnih trditev, ki škodujejo ne le našemu kolektivu, marveč širši družbeni skupnosti.
Delovni kolektiv Keramične industrije Liboje.
Kaj moramo pripraviti za popis?
Detalj iz proizvodnje Keramike v Libojah
V ospredju je gospodarska stabilizacija
Osnovne organizacije ZK so in še sprejemajo programe dela za leto 1981. V njih pa je n ajvečja pozornost posvečena nalogam na področju gospodarske stabilizacije, utijevanju samoupravnih socialističnih odnosov, razvoju delegatskega sistema, idejni in akcijsk i učinko-v itosti ZK, nalogam s področja SLO in DS, obnovi članstva in idejnopolitičnemu usposablja-n ju komunistov.
Vse te naloge pa so tesno povezane s pripravami na programsko in volilno konferenco OOZKS in 9. kongresu ZKS ter
12.	kongresu ZKJ. Pri snovanju programov pa so OO ZKS izhajale iz ocen stanja v svojih sredinah. Zavedajoč se, da je uresničevanje zastavljenih ciljev
in nalog v veliki meri odvisno od aktivnosti članstva, zato so povsod poudarili nujnost po aktivnem in odgovornem delovanju komunistov. To pa bodo med letom tudi večkrat ocenje-V ah in preverjali. V letošnjem letu bodo OO ZKS posvečale še posebno pozornost oceni uresničevanja zadnjih kongresnih doku mentov in sprejemanju do-k u mentov za naslednja kongresa ZK.
Konec letošnjega leta bo potekel tudi mandat vodstvom OO ZKS, tako da bo potrebno vso pozornost posvečati kadrovskim vprašanjem in idejnopolitičnemu usposabljanju evidentiranih za nova vodstva OO ZKS v naslednjem mandatnem obdobju.
V	zadnji številki Savinjskega občana smo opozorili na bližajoči se popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo v Sloveniji potekal od 1. do 10. aprila 1981. Danes posredujemo našim občanom nekaj dopolnilnih informacij in navodil o popisu:
Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 urejata zvezni in republiški zakon (Uradni list SFRJ št. 41/80 in Uradni list SRS št. 25/80). Zvezni zakon do toča v 6. členu, da mora dati na vsa vprašanja iz popisnih obraz oev pra-V ilne in popolne odgovore vsakdo, kdor je zajet s popisom. Podatke o odsotnih članih gospodinjstva daje tisti član gospodinjstva, ki so mu podatki najbolj znani, o otrocih do 15 let pa eden od roditeljev ali skrbnik. Posebej določa zakon, da se, kdor je zajet s popisom, ni dolžan izreči o tem, kateremu narodu, narodnosti oziroma kateri etnični skupini pripada.
V	10. členu določa zvezni zakon, da morajo popisovalci, inštruktorji in kontrolorji ki bodo popis opravljali, varovati kot uradno tajnost vse podatke, zbrane od posameznikov, k i se nanašajo na njihove osebne, družinke in premoženjske razmere.
Zakon je zagrozil tudi z visokimi k aznimi vsem, ki bi kakorkoli prekršili njegova določila. Zapomniti pa si moramo, daje lahko kaznovan z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev vsakdo, ki popisovalcu noče dati podatkov, ki se zahtevajo s popisom, ki daje neresnične podatke ali onemogoči preveritev danih podatkov.
Popis mora biti opravljen v kratkem času - 10 dni Da bi se to ogromno delo lahko uspešno opravilo, moramo sodelovati vsi občani s popisno komisijo, ki bo v občini vodila popis. Zato si bomo svoj čas razporedili tako, da bo v dneh od 1. do 10. aprila stalno nekdo od odraslih članov gospodinjstva doma, ki bo popisovalcu lahko posredoval podatke o vseh članih družine, najbolje pa bo seveda, če bodo dosegljivi vsi
Za popis m oramo pripraviti sledeče:
1.	Obrazec „DF.MŽO 4”, s katerim nam je bila določena enotna
matična številka. Obrazec nam je posredovala matična služba s pošto. Če kdo matične številke ni prejel do 15. marca, naj jo dvigne na matičnem uradu občine pred pričetkom popisa. Enako velja tudi za vse, ki so obrazec zatožili ali izgubili
2.	Vsi zaposleni v družbenem sektorju bodo do 27. marca v svojih temeljnih organizacjah ali skupnostih prejeli poseben pomožni obrazec z oznako P—1/B, ki bo vseboval podatke o organizaciji, Iger je delavec zaposlen, podatke o delavčevi šolski izobrazbi poklicu in stopnji strokovne usposobljenosti
Tudi te obrazce zberimo in jih ob popisu izroč imo popisovalcu.
3.	Lastniki počitniških hiš, vikendov, zidanic, lovskih in ribiških koč ter občasno naseljenih stanovanjskih hiš in stanovanj bodo v prihodnjih dneh dobili posebne pomožne popisne obrazoe, ki jih morajo izpol-n jene vrniti občinskim popisnim komisijam. Popisovalci bodo ob popisu te podatke primerjali
4.	Popisovalci bodo popisovali tudi občane, ki so na začasnem delu v tujini in njihove družinske člane. Podatke o osebah, ki živijo v tujini, b odo popisovalcem posedovali njihovi družinski člani doma ali sosedje. Občinska popisia komisija zato prosi vse občane, ki imajo svoje sorodnike ali znance v tujini da o njih posredujejo podatke popisovalcem.
5.	Za hitrejši potek popisa stanovanj naj vsi ime tniki stanovanjske pravioe pripravijo podatke o površinah stanovanjskih prostorov in sicer: skupno površino stanovanja v m2, površino sob z 6 m2 in več ter površino kuhinj.
6.	Kmetovalci pa naj za popis pripravijo poleg vseh prejšnjih še podatke o — skupnih površinah zemljišč v lasti članov gospodinjstva, točeno za obdelovalna zemljišča (njive, vrtovi travniki, sadovnjaki in vinogradi) in pašn ike;
-	o površinah zemljišč, ki jih ima kmetija v najemu ali jih oddaja v najem;
-	o številu goved, konj, prašičev, ovac, perutnine vseh vrst in čebeljih družin;
-	o številu in KM traktorjev in kombajnov.
I. JANIČ
Dober nasvet pred odločilnim da!
Spomini na Zagoženovo mamo
Med vami, dragi bralci jih je nekaj, ki še ne veste da imamo v Žalcu zakonsko sveto valnioo. Uspešno deluje že drugo leto, vodi pa jo Anica Repnikov a. Lahko zapišemo, da sije svetovalnica v tem času že pridobila zaupanje, saj jo obiskuje če-
Anica Repnikov a
dalje več tistih, ki se odločajo za zakonski stan, pa želijo dober nasvet in druge informacije.
V tem času je svetovalnico obiskalo 528 oseb in zanimivo Je, da jih je med njimi tudi nekaj, ki so prišli iz sosednjih občin in celo iz Ljubljane. Anica Repnik je dovolj izkušena, ve, kako je treba splesti zaupanje in tako ima kar veliko dela.
„Kdaj je zakonska svetovalnica odprta? ”
Is	„Za individualne obisko-
V alce so določene srede v popoldanskem času, skupine 3 pa prihajajo vsak drugi pone-: d el jek v mesecu. Bolj spro-\ ščeno se stranke pogovarja-j jo, če pridejo posamezno, j zanimivo pa je tudi delo s j skupinami. Takrat mipoma-f gata še zdravnik psiholog in j socialni d elavec. ”
„Kakšne so teme pogovo-i rov?”
Angažiranje delovnih ljudi in občanov za naloge splošneljud-ske obrambe in družbene samozaščite je opredeljeno z njihovim mestom in vlogo v naši socialistični samoupravni družbi, s koncepcijo in doktrino splošne ljudske obrambe, z zavestjo in pripravljenostjo, da se v okviru ustavnih pravic in obveznosti vsestransko vključijo v obrambo dežele, varovanja svobode in neodvisnosti, samoupravljanja in socialistične ureditve ter teritorialne celovitosti SFRJ.
Na podlagi teh stališč smo v naši republiki v letu 1980 pristopih k enotnemu usposabljanju vseh delovnih ljudi in občanov. U čni program zajema štiri različna področja, ki se povezujejo v celoto.
V naši občini smo se za tako obširno in odgovorno nalogo dobro pripravili. Usposobili smo več kot 50 predavateljev za posamezne teme, skupaj pa je predavalo več kot 200 preda' i-teljev. Ti so izhajali iz svcj: t iredin — se pravi j7 krajevn skupnosti, v Vr,+‘.ili živijo i.> delajo, obiskovali pa so poseben tečaj, na katerem so se seznanili s problematiko iz svojega področja, pridobili pa so tudi osnove andragogike.
Celotna organizacija je bila poverjena komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Prav ti komiteji so opravili pomembno nalogo pri celotnem usposabljanju, saj so ga d o konca leta 1980 že opravili v večini krajevnih skupnosti. V nekaterih pa usposabljanja še poteklo. Z zaključkom celotnega ciklusa bo usposabljanje
„Ze lo različne. Ljudje potrebujejo razne informacije, nemalokrat pridejo na dan z raznimi osebnimi problemi od stanovanja do podobnih skrbi Seveda se pogovarjamo tudi o nalogah in dolžnostih mladoporočencev, pa ne nazadnje o tem, kako zgladiti morebitna nesoglasja med zakoncema. Predvsem bi želela reči, da je naloga svetovalnice v prvi vrsti posredovati informacije, seveda pa tudi svetujemo. ”
„Se naši občani veliko ločujejo? ”
„Glede zakonskih razvez smo v žalski občini celo n ek oliko nad republiškim poprečjem, kar pomeni da se loči sko-aj vsak tretji za-konsk i par. ”
,JVam lahko zaupate, kateri so najpogostejši vzroki, da pride do razveze zakona? ”
„Kar precej je primerov, da se zakon razdre zaradi alkoholizma, bodisi, da pije mož ali žena ali oba. Do razveze pride tudi zaradi Iju-b osumnosti oziroma, če se v zakonsko življenje vmeša tretja oseba. Če se zakonca obrneta na svetovalnico, jima svetujemo z željo, da bi se pobotala. Kakšenkrat se to tudi zgodi ”
„Kak o je s primeri, ko se odločajo za zakonsko zvezo mladoletniki? ”
„Take primere imamo. Gre 'največ za mladoletnice. ”
„Se dogaja, da vas obiskujejo občani tudi po sklenitvi zakonske zveze? ”
„Da! Veseli smo takih obiskov, saj pomenijo medsebojno zaupanje.
„Hva la, za odgovore! ”
opravilo preko 13.000 občanov naše občine, do konca leta 1980 pa je to svojo dolžnost opravilo 8.000 delovnih ljudi in občanov.
Komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih pa so pri svojem delu naleteli tudi na obilico težav, ki pa so jih z velikim angažiranjem tildi premagali. V večini primerov so se odločili za pravo pot pri reševanju problematike s tega področja.
Večina delovnih ljudi in občanov je ugodno sprejela novo obliko usposabljanja.
Komiteji za SLO in DSZv krajevnih skupnostih so svoje naloge dobro opravili, saj so uspešno premagali vse težave v zvezi s predavatelji, prostori in drugimi problemi Brez dvoma je potrebno s takšno obliko usposabljanja nadaljevati, poiskati pa je treba tudi nove oblike in metode dela ter na ta način problematiko ljudske obrambe in družbene samozaščite čim bolj približati delovnim ljudem in občanom.
Ob koncu bi opozoril še na revijo Naša obramba, v kateri izhajajo na poljuden način pisane teme za usposabljanje delov-nih ljudi in občanov. Pa tudi sicer je Naša ob ramba izredno zanimiva, saj prinaša vrsto člankov, ki prispevajo k boljšemu poznavanju koncepcije SLO in DSZ. Prav bi bilo, da se čirmeč delovnih ljudi in občanov naro-č i na to revijo, saj svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito participira 40 % pri naročnini.
HENRIK KRAJNC
(Ob prazniku žena)
Pot me je vodila skozi Latko-vo vas. Za hip sem obstal pred Zagoženovo domačijo. Počasi sem stopal proti Savinji in se v mislih p ogovaijal z Zagoženovo mamo.
Pred leti sem jo obiskal. Bila je videti krepka in oči izpod utrujenega čela so tako toplo sijale. Zdaj počiva na preboldskem pokopališču. Takrat mije o svojem trnovem življenju tako z avzeto pripovedovala.
„Začelo se je kar ob rojstvu. Starša sta me pustila pri tujih ljudeh, odšla sta po svetu s trebuhom za kruhom. Nikoliju nisem videla, nikdar občutila mehke materine roke. Zgodaj sem si sama služila kruh ...
Z Žago ženom sva se vzela pred prvo svetovno vojno. Še pred poroko je nesreča terjala njegove oči; bil je popolnoma slep. Mene to ni motilo. Bilje razburljive narave, po srcu pa dober kot pravi savinjski hleb. Razumela sva se in rodila sem mu deset otrok; kruha pri hiši ni manjkalo. Delala sva od ranega jutra do poznega večera, prebedela nič koliko noči. Nisem tarnala, če pa sem kdaj pa kd aj rahlo zavzdihnila, je mož razprostrl zameglene oči in mi rekel: „Saj bo šlo, tebe ne zlomi tako hitro.“
Tudi s politiko so otroci hitro začeli. Prihajali so v hišo znani in neznani ljudje iz Ljubljane, Trbovelj, Šoštanja, Celja ... Ljudje so kmalu dvignili glas: „Pri Zagoženu se zbirajo komunisti!” Mož je zamahnil z roko: „Kaj hočeva, mladi z režimom niso zadovoljni. Boš videla, tudi žandarji bodo prišli“
Nekatere obraze sem si dobro zapomnila: vsi_Šlandri, Rok in Mravljak iz Šoštanja, Hribaija iz Sentlovrenca ... Tukaj v sobi, na podstrešju, marofu, kozolcu in celo v list-njaku so imeli sestanek. Često pozno v noč. Moj mož je bil slep, toda za dogodke po svetu se je vedno zanimal. Največkrat mu je bral kdo od otrok. Za cerkev se nisva kaj prida brigala. Nisva utegnila. Posebno jaz, vedno sem imela polne roke dela. No, pa se je zgodilo, naši in znanci od drugod so imeli na pod strešju sestanek, ko so se na pragu pojavili žandaiji. Straž-mojster me gleda in prebada s sršečimi očmi, kakor da sem jaz vsega kriva. „Vaša hiša je vedno bolj sumljiva. Mati, ne igraj se s komunističnim gibanjem!“ je brundal, jaz pa tudi nisem držala jezika: „Ježeš, če smo vam Zagoženi tako strašno napoti, polijte bajto z bencinom in jo zažgite!” Tega niso storili, pač pa so pridno brskali po hiši, povsod so vtaknili svoj nos.
Potem je izbruhnila vojna. Nismo še pozabili prve svetovne, že je tu vihar, ki nas bo zavrtinčil v drugo. Prišli so: Mravljak, Pid, Hribaija in drugi, vsi glavni komunisti v Savinjski dolini. N ekateri so se vračali iz fronte. Kraljevine ni več, so rekli. Kralja je zamenjal Hitler. Komaj so se odpočili, so naskočili žandarmerijsko postajo. Nemcev še ni bilo. Hoteli so imeti orožje, zato so razorožili preboldske žandaije. Dobro so naši odnesli pete, ko so na dvorišču zabrneli motoiji in nekdo je ostro vprašal: „Zagoženi? “ Potem, ko smo povedali, da smo res tisti nevarni Zagoženi, nam je bilo ukazano : „Vsi na dvorišče!“
Prvič sem od blizu videla Nemce. Ti zelenci so nam grozili, da nas bodo kar na dvorišču postrelili; tokrat so nam prizanesli.
N aš Tonček je bil star orem-n ajst let. Ves je gorel za nekaj n ovega, ki da bo prišlo, midva z možem pa tistega novega nisva povsem razumela. Vse otroke sem imela rada, Tonček pa mi je bil še posebno pri srcu. Niti
pomisliti nisem hotela, da bi ga izgubila. Pa se je vse tako hitro zasukalo. Pono či so prihajali z nani in neznani ljudje. Nosili so nahrbtnike, orožje. In vsi naši so bili z njimi. Spali so na kozolcu, hlevu, hire so se podnevi izogibali. Bili so previdni, zanka pa je bila zadrgnjena.
Prva aretacija. Zaprli so Tončka in Joža. V Starem pi-skru so ju zasliševali in tepli, tepli... Toda hoteli so imeti še druge Zagožene, moje otroke: Trezikpi , Jožico, Hermino, Ano in Ančija, Micko in Dolfa. Zato so Tončka in Joža izpusti-
li.	Na delu v tovarni pa so aretirali Treziko. Tudi njo so odvlekli v Stari pisker. Dru gi so povedali, kako sojo tepli, izdala pa ni nikogar; Zagoženi niso izdajali. Njen fant, prav tako zagrizen komunist, Plaskanov Ivan iz Šentruperta, je poskusil vse, da bi jo rešil. V paket med kruh je skril samokres. Sam je nesel paket pred zapor in čakal... Pričakal pa je N emce. Takoj so ga aretirali. Trezi je čez čas prišla domov, kmalu pa je dobila pismo iz zapora. Njen Ivan je pisal: „Draga Trezi! Zaman čakam glasu od tebe, pa čeprav sva tako blizu. Vem, razumem te ... Mislim, da me bodo kmalu poslali v negotovost. Če bom šel v Maribor, je malo upanja, da se še kdaj vidiva. Prosim te samo, da vse mirno preneseš, ker tako ne moreš s svojo žalostjo nič spremeniti. Ali si mi ti poslala to žlico in eno marko? Srčna ti hvala. Veš, mcgoče je ta listič zadnji, ki ga pišem. Težko, silno težko' mi je, če bodo ostale sanje o najini bodočnosti neiz-p olnjene. In če bo kaj hudega prišlo, bodi trdna in imej vero v življenje in v vse tisto, kar smo kdaj govorih v vaši, Zagoženovi hiši...“
— Ivan je bil tako dober fant. Pismo smo dobili po skrivni poti. Ne spomnim se, kdo gaje bil prinesel; bilo pa je res zadnje .. . Ivana so ustrelili kot prvega talca iz Savinjske doline.. . Naša Trezi je med vojno dosti prestala, prerano je morala v grob ...
Tudi po Tončka in Joža so spet prišli, našli pa ju niso, sta se prej umaknila. Žtndar Schutz mi je s praga zagrozil: „Zagoženka, vse bomo našli, vse postrelili!“ Začeli so se težki časi. Nastradali smo prvi med prvimi. Bila me je ena sama
skrb za otroke. Gestapo je zategoval zanko, imeli so nas na očeh podnevi in ponoči. Potem pa tisto strašno jutro. Mici, Tonček in Jožko so spali na kozolcu. Fanta^ sta hotela ob ranem svitu na pot; bila sta partizana, prva borca. Naša Mici pa si je kdo ve kolikokrat zadela nahrbtnik in odhitela z njim proti Dobrovljam, proti Zgornji Savinjski dolini. Komaj pa so se naši pod kozolcem zganili, žeje odjeknil rezek nemški glas: „Halt!“ Najprej so našli Mici. Potem še Jožka in Tončka. Uklenili so ju in odgnali proti Preboldu. Hodila sta zravnano, čeprav se je ob cesti nagnetlo vse polno radovednežev. Jože je odskočil in zadeli so ga trije streh, niso bili smrtni. Spet sta morala v Stari pisker in spet tepež, mučenje, zasliševanje ... Malo pred smrtjo mi je Tonček pisal pismo: „Draga mama, dragi domači, zdaj sva z Jožkom pri kraju s svojim življenjem. Brata sva in veva, kje nama je mesto. Prav zdaj se spominjam d omače hiše, spominjam se vaju in vseh naših. Mama, vsak človek mora umreti, toda mi umiramo drugače.. ..In če bodo kdaj pisah o najinem življenju, naj ne pozabijo zapisati, da sva bila tvoja sinova, rojena v Zagoženovi hiši v Latkovi vasi...“
— Ne spominjam se vseh besed. Tako mlada sta morala umreti: Tonček je bil ustreljen, Jože je umrl v taborišču ... Življenje v naši hiši pa je teklo svojo pot. H ermina, Jožica, Ana in Anči z delom niso niti za hip prenehale. Hermina je bila v znani savinjski trojki. Prihajali so žandarji, policisti, gestapo: „Hočemo Hermino! Kje je Hermina? Zagoženka, v kratkem spet pridemo!”
Res so prišli. Ni še posvetilo sonce, bili smo še v posteljah, ko je zaropotalo po vratih: „Odprite, žandarmerija!“ Pridrveli so v hišo in me vrgli iz postelje. Tudi tisti strašen Schutz je bil med njimi. Začel je suvati slepega moža. Stopila sem predenj in kriknila: „Pustite ga, saj je popolnoma slep!” Schutz pa mi je na prsi nastavil revolver: „Hermino hočemo, govori!“ Da bi lastnega otroka izdala? Nikoli!
Takoj smo morali na pot. Vn uček Sergi me je tako splaše-no pogledoval. Vzela sem ga v naročje in se oprijela slepega moža. Sin Dolfe in hči Lojzka
Marija Zagožen
sta pograbila nekaj obleke, po-kladala živini, nato so nas strpali na kamion. Privijala sem na prsi malega Sergeja, gledala slepega moža; iz ugaslih oči so drsele solze. Besede, ki mi jih je tolikokrat govoril, so zdaj bile še glasnejše: Zagoženka, trdna bodi, živeti moraš, zaradi drugih, za vse tvoje!
Morala sem postati kamen. Rodila sem deset otrok in vsi so bili vključeni v boj za boljše življenje ... V Celju so nas ločili: otroci na eno, starejši na drugo stran. Dolfe, Lojzka, Mici, Ana in Anči so šli v Auschwitz, midva z možem v Baum-gsrten, mah Sergi v taborišče za otroke. Oba z možem sva nalagala sedmi križ, življenje sva darovala Zagoženovi grudi in desetim otrokom, zdaj pa na pot k popolnemu uničenju ...
Iz Baumgartna so naju preselili v taborišče Tann. Tu pa je gospodaril tifus in skoraj vsak dan se je kdo od taboriščnikov za vedno poslovil. Spali smo na mrzlem, hodih na delo, jedli pa skoraj nič. Mož ni hodil na delo. Ždel je v mrzli sobici in premišljeval o našem življenju. Ponoči je večkrat zavzdihnil:
„Mar bi nas na domačem dvorišču postrelili!“
Pot e nama je izpolnila goreča	V naše taborišče
so dali vnučka Sergija. Bila ga je ena sama krasta, ena sama uš; toda ob njem sem zaživela še bolj trdno življenje. Mnogi v taborišču so trdili, da sem med vsemi najbolj trdna. Večkrat, ko se je kdo za vedno poslavljal, mije tiho naročil:
Zagoženka, ko se vrneš, še naše pozdravi... _
Tudi Mogu iz Šmartnega me je prosil. Po njegovi smrti je tudi mojega moža vidno pobira-
lo.	Malo pred smrtjo mi je s hropečim glasom dejal: „Le kaj bi dal, da bi zdaj umiral doma, v Latkovi vasi, v naši Savinjski dolini, da bi me položili v domačo grudo ... „Želja se mu ni izpolnila. Umrl je daleč od svojega doma, daleč od ljubljene Latkove vasi. Kadar je bil vnuček Sergi žalosten, me je gledal in spraševal: Mama, bova tudi midva tukaj umrla?
— Ne bova. Morava se vrniti domov, na Zagoženovo, sem odgovarjala.
Avg usta 1945 sva stopila na domače dvorišče. Iz Auschwit-za je prišel sin Dolfe, iz naših g ozdov so se vrnile Hermina, j Jožica in Trezi, ki je zaradi trpljenja kmalu umr la. Tonček, ' Jože, mož, Lojzka, Mici in Ana so bili žrtve norega Hitlerja; šest Žago Ženov in Trezi je bila sedma, osma bom pa jaz. Naložila sem si osmi križ, pa je zame pretežak. Lenarila nisem, delo so mi v zibel nastlali, počivala bom, ko me bodo pod domačo grudo zakopali...“ je končala pripoved in si s predpasnikom pobrisala solze.
Zdaj je ni več, počiva na preboldskem pokopališču, spomin nanjo pa bo širom Savinjske doline še dolgo živ, spomin na Zagoženovo mamo, ki je rodila deset otrok, jih vzgojila v dobre in srčne državljane, ki so postali desetina hrabrih borcev, prvoborcev za svobodo, za našo socialistično Jugoslavijo.
DRAGO KUMER
Z izleta na Mrzlico. V prvi vrsti na skranji desni je Slavko Šla nder z ženo, v sredini je Jožica Hribaqeva, na levi Mica Šlandrbva, nad nj‘o brata Hribar. V karirasti srajci in čepici je Milan Apih, nad njim Franjo Vrunč. Predvojni komunisti so bili dobri znanci Zagoženove mame.
Podružbljanje ljudske obrambe
Proizvodnja in prodaja hmelja letnika 1980
Da bi bralcem nalili čistega vina, kako je bilo s prodajo h melja letnika 1980, kije dvignila nemalo prahu, želim pojasniti, da je bilo leto 1980 izjemno in ga lahko v povojnem času primerjamo z letom 1957.
Hmelj je večletna rastlina in njegovo potrebo določa svetovna pro izvodnja piva. Poleg tega velja v svetu pri prodaji praksa predprodaj za' 3-4 leta in to velja za večji del plasmana.
Ob ugotovitvi, da domače tržišče za zdaj porabi le 25 do 30 % letine,' izhaja tudi prodajna politika v okviru Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije. Naša slovenska proizvodnja predstavlja le 3 odstotke svetovne proizvodnje hmelja in da Hmeljarska skupnost oziroma reprocelota vključuje preko 99 % vse slovenske proizvodnje, v kateri letno pridelamo 3000 do 3300 ton hmelja. To je ena najbolj dovršenih oblik organi-z irane proizvodnje in je lahko z a vzgled.
Prodaja okoli 70 % pridelanega hmelja na inozemska tržišča, narekuje, da gremo v korak s svetom, kjer velja praksa, da se večina pridelka proda za fiksno
ceno za več let naprej. Izkušnje potrjujejo, da so bile cene največkrat boljše v predprodaji, k ot pa so znašale dnevne cene.
Ko se je leta 1977—78 prodajal letnik 1980, ni bilo možno predvideti, da bo pridelek zaradi neugodnega vremena v svetu slab. Svetovna proizvodnja tega letnika je znašala okoli 117.000 ton od pričakovanih 125 do 130.00B ton. Pomeni, da je bil pridelek manjši za 15 odstotkov, izjema je bila le Slovenija in p a ZDA. Velik izpad je imela Zapadna Nemčija, kjer je imel hmelj tudi nižji odstotek alfa kislin. Zaradi manjšega pridelka se je začela hajka za hmeljem, cene sov prvi polovici oktobra dosegle vrtoglavo višino okoli 2000 DM za 50 kg. Podoben slučaj po vojni smo imeli le še leta 1957, ko je dosegla cena 1200 DM z a 50 kg. Posledica je b ila, da so se cene hmelja že leta 1959 znižale na 110 DM za 50 kg.
Kar zadeva pridelek hmelja letnik 1980 v Sloveniji, smo ga že v letu 1977/78, računajoč na dobro letino, prodali 67 %. Že med letom so prihajale napovedi o slabšem pridelku, ven-
Urediti skaljene odnose v zavodu za načrtovanje
Dober servis - sestavni del kvalitete izdelka
Ob letošnji
spomladanski
setvi...
Minulo jesen zaradi muhaste-g a vremena kmetovalci niso utegnili pravočasno pospraviti pridelkov, kaj šele posejati vse, za jesensko setev namenjene površin e.
Tudi v Sloveniji oziroma v Savinjski dolini nam jesensko spravilo pridelkov ni šlo gladko od rok, saj so bili primeri, da so kmetovalci potrgali koruzo že v snegu, za spravilo koruznice pa ni bilo več časa.
Pomeni, da kmetovalce čaka na pomlad veliko dela, zlasti še, ker bo treba z jarinami zasejati tu di tiste površine, ria katerih ni bila opravljena jesenska setev.
Res pa je, da pšenica v naši dolini ni več glavna kultura kot n ekoč. Poleg hmelja, ki je dobil z adnji čas po več suhih letih, boljšo ceno, bomo sejali veliko koruze in drugih krmnih rastlin pač za potrebe živinoreje.
Zaradi vse dražjih močnih krmil (spomnimo se na visoke cene koruze) si živinorejci prizadevajo pridelati kar največ dobre mrve in drugih poljščin, ki predstavljajo živinsko krmo, doma. Veliko več kakovostne mrve za živino pa bo možno p ridelati tudi na travnikih — ob izdatnem gnojenju seveda.
V	Sloveniji nameravamo letošnjo pomlad zasejati 64 tisoč hektarjev s koruzo, 33 tisoč h ektarjev s krompirjem in 52 tisoč hektarjev s krmnimi rastlinami Da bi zagotovili novi sladkorni tovarni v Ormožu potrebne surovine, slovenski izvršni svet in drugi dejavniki še posebej opozarjajo, da bo treba zasejati sladkorno peso na 6800 hektarjih, kar bo za 3000 hektarjev več kot lani
Da bi proizvajalce spodbudili k večji proizvodnji (višjim hektarskim donosom), jih bodo stimulirali in sicer bodo za 40 ton pridelane sladkorne pese po hektarju kot dodatno stimulacijo prejeli 4000 dinarjev, za vsak kilogram pešnice, ki ga bodo z druženi individualni kmetovalci prodali slovenski industriji za predelavo žit, pa obetajo še po 80 par. Višina premije bo odvisna od uspešnosti pridelka in jo lahko povečajo ali zmanjšajo za odstotek, pri čemer je osnova 40 ton sladkorne pese na hektar. Denar za premijo za sladkorno peso bodo zagotovili iz republišk ega proračuna.
V	Savinjski dolini bo mo seveda nadaljevali z obnovo hmelja in pri tem bomo upoštevali sajenje tistih sort hmelja, ki dajejo poleg kvalitete tudi viso-ke~ha donose.
Še besedo, dve, o gnojenju. Na dlani je, da lahko pričakujemo višje pridelke le ob izdatnem gnojenju zemlje. Poleg hlevskega gnoja si bo treba pravočasno zagotoviti potrebne količine umetnih gnojil, pa čeprav niso poceni
JAK.
Izvršni svet skupščine občine Žalec je na svojih sejah že nekajkrat obravnaval razmere v Zavodu za načrtovanje Žalec in zlasti v zadnjem času ugotovil, da je prišlo v tej delovni oigani-z aciji do nekaterih bistvenih motenj v samoupravnih odnosih.
Izvršni svet skupščine občine Žalec soglaša z mnenjem občinske skupščine in odbora za kadrovske zadeve pri IS, da bi moral sedanji direktor Stane Lesjak pri razreševanju nastalih p roblemov v kolektivu pokazati večjo odgovornost, pa tudi vest-n ost in doslednost.
Res pa je tudi, da so k obstoječim razmeram pripo-
mogli tudi drugi posamezni člani kolektiva, zlasti nekateri vodilni delavci. Očitno je, da samoupravni in politični dejavniki v kolektivu niso bili sposobni urediti odnosov.
Glede na takšno stanje — tudi v zavodu ugotavljajo, da med 24 zaposlenimi ni primernega človeka, ki bi prevzel mesto vršilca dolžnosti poslo-V odnega organa, se je IS odločil takoj ukrepati, v skladu s pooblastili, ki jih ima kot ustanovitelj zavoda. Imenoval je posebno delovno skupino, ki bo pripravila predlog konkretnih ukrepov, kako bi uredili skaljene odnose znotraj Zavoda za načrtovanje.
dar smo se ušteli, kajti že do konca novembra smo v Hmezadu prevzeli 3266 ton pridelka, poleg tega pa so proizvajalci prodah nekaj hmelja mimo naše skupnosti, skratka, pridelek je b il dober.
Čas od ob iranja do konca n ovembra je bila doba taktiziranja nekaterih pridelovalcev, da bi odtujili čim več pogodbenih količin hmelja, saj je bilo takrat že jasno, da pridelek v svetu ne b o pokril potreb in da je pričakovati konjukturo. Tudi izvozna podjetja izven naše skupnosti so se trudila, da nam poberejo čim več pridelka.
Ko je bilo ugotovljeno, da bo pridelek le večji od predvidenega je tudi Poslovna skupnost za hmeljarstvo prodala preko Hmezada 100 ton viškov po dnevnih cenah od 540 do 610 din za kg hmelja, kar je dvignilo povprečno prodajno ceno za okoli 18 din pri kg. Če ne bi bilo odtujenih (120 ton) količin hmelja, bi bila poprečna cena še višja za okoli 20 din pri kg. V tem je tudi bistvo nezado-V oljstva poštenih kooperantov, k er izkupiček dobre prodaje po dnevnih cenah ni še v korist poprečne cene, ampak posameznikom, ki so tako dob hi za kg hmelja za okoli 100 din višjo ceno.
Hmezad je v predprodaji prodal 2187 ton letnika 1980,984 ton pa po trikrat spremenjeni in dogovorjeni ceni domačim pivovarnam in 100 ton po dnevni ceni tudi na inozemski trg. Poprečna prodajna cena letnika 1980 znaša okoli 180 din za kg, ki se deh v reproceloti z 91,42 odsto za pridelovalce, 6,13 odsto za trgovino, 2,16 odsto za inštitu in 0,19 odsto za stroške združenja. Taka je bila prodaja lanskega pridelka hmelja, ko je zaradi trenutne kon-jukture v svetu in nespoštovanja samoupravnih dogovorov in pogodbenih obvez napravila šk odo dobro organizirani proizvodnji, BOBOVNIK MISO Hmezad export-import àlee
V SIP Šempeter posvečajo organiziranju servisa in servisne mreže veliko pozornost. Zavedajo se namreč, daje kvalitetna in hitra servisna služba sestavni del kvalitete izdelka.
Pri izdelavi srednjeročnega programa organiziranja servisne službe v Jugoslaviji so izhajali iz stališča, da je potrebno organizirati pogodbeni servis najprej na tistem področju, ki je najbolj oddaljeno in na katerem so prodah največ svojih izdelkov.
Do leta 1985 bodo tako usta-n ovili 27 pogodbenih servisov, ki bodo s servisnimi storitvami postopoma pokrili celotno področje Jugoslavie.
Za uspešno delovanje servisne mreže zagotavlja SIP zadostne količine nadomestnih delov, skrbi za šolanje servisnih meha-n ikov ter opremlja pogodbene servise s potrebnim orodjem. Posebno pozornost posvečajo nadomestnim delom, zato so za nabavljanje le-teh v pomoč izdelali sugestivno listino količine
in vrste delov za posamezne stroje. Hkrati sproti obveščajo servisne zastopnike o številu posameznih strojev na njihovem področju, kar jim skupaj s sugestivno listo omogoča nabavljanje optimalnih količin potrebnih delov.
Na ta način je zagotovljeno dovolj nadomestnih delov ob vsakem času ža vse vrste SIP-ovih strojev, ki si seveda po linijah sledijo preko celega leta (hlevski gnoj; seno, silaža, koruza in zopet gnoj).
V SIP-u so prepričani, da bo zadovoljevanje koristnikov njihovih izdelkov z nadomestnimi deli in servisnimi storitvami kvalitetno in ažurno, če bodo uspeh servisne zastopnike pritegniti k tesnemu sodelovanju, prodajno mrežo oziroma podpisnike samoupravnega sporazuma o poslovnem sodelovanju pa ustrezno spodbuditi za prodajo nadomestnih delov, kar je glede na plasman SIP-ovih strojev preko njih tudi njihova dolžnost.
MV
Devet tisoč litrov pokvarjenega mleka
Celjska elektroenergetska inšpekcija je pri pregledu celjske mlekarne ugotovila na električnih instalacijah v rsto pomanjkljivosti in nasploh slabo stanje električnih naprav.
V prejšnjem mesecu se je tako zaradi vžiga kabla po-k varilo v mlekarni 9000 litrov mleka in 130 kg skute v skupni vrednosti 43.000 dinarjev.
Čeprav celjska mlekarna še ni stara, saj je bila zgrajena leta 1962, nima rezultatov ozemljitve ne upornosti,
pa tudi ne geodetskega posnetka zemeljskih kablov, glavni električni razdelilnik nima primernega zračenja itd. Mlekarna tudi nima last-n ega pomožnega vira električne energije. Po poplavah, k i so zadele tudi električne, instalacije, so največkrat opravili zgolj provizorne rešitve.
Čeprav je pri Arji vasi že stekla gradnja nove mlekarne (začetna dela!), bo trajalo še dve leti, da bo v novi tovarni stekla proizvodnja. Da bi za gotovih prebivalstvu
nemoteno preskrbo z mleko in mlečnimi proizvodi, bo treba kar najbolj skrbno obnavljati in vzdrževati obstoječe naprave v stari mlekarni in sem sodijo tudi električne naprave.
V mlekarni se zavedajo stanja, zato so že izdelali sanacijski program, v katerega so zajete tudi električne instalacije (nov kabel, sanacija stikalnih omar). Podvze-li pa bomo še druge ukrepe, da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo.
Sipovi kmetijski stroji pri delu
Člani društev kmetskih fantov in deklet-
kje ste?
Pomen društev kmetskih fantov in deklet po vojni dolgo ni bil pravilno ocenjen in še danes ni v celoti ocenjena njihova vloga pri razvijanju napredne miselnosti in uveljavljanju ljudsko-front-nih idej na naše m podeželju v predaprilski Jug oslaviji, zaradi kaiere je Zveza KFID leta 1941 kot celota sprejeta v OF slovenskega naroda, društva pa prek nje v celoti sprejeta v SKOJ.
Tàko je zbiranje naslovov še živečih članov in prek njih zbi anje drugih podatkov in dokumentacije o delovanju DKFID hudo pereče, a'•nujno. Kajti vedno manj nekdanjih članov teh društev še živi, hkrati. pa prav zdaj — čeprav dokaj pozno — pripravljajo obšir-n ejši prikaz delovanja, pomena in vloge društev kmetskih fantov in deklet ter njihove Zveze ter njih vpliv pri razširjanju naprednih idej na slovenski vasi.
Tudi v Savinjski dolini so delovala številna DKFID. Tako npr. v Orli vasi, Taboru, Sv. Lovrencu v S. d., Šentrupertu pri Tab oru, Braslovčah, v Gorenju, Rečici ob Savinji in še kje.
Kljub bogatemu arhivu, ki ga je uspelo ohraniti pok. Ivanu Kronovšku, dolgolet-n emu predsedniku Zveze KFID, doma iz Orle vasi, pa
je še vedno veliko pomanjka-n je zgodovinskega gradiva prav v področja Savinjske doline. Točen pregled čla-n ov — še živečih in umrlih — je na voljo le za DKFID Ta bor. Le ta 1974 ga je posredovala Rozi Ocvirk. Talio je prav, da se tudi Savinjski občan vključi v akcijo.
Kaj v tej akciji želimo od bralcev?
Predvsem bi v najkrajšem času radi zbrali točne naslove še živečih članov nekdanjih društev kmetskih fantov in deklet na področju Savinjske doline. Zato naj na le-ti svoje naslove sporočijo čimprej.
V	akciji lahko sodelujejo tudi bralci — še posebej mladina — čeprav niso bili člani društva, vedo pa, da je društvo kmetskih fantov in deklet v njihovem ali sosednjem kraju obstojalo ali morda vedo za kakšnega nekdanjega člana društva ter njegov naslov. Naj nam to sporočijo.
V sporočilih bo zanimivo zvedeti tudi, če se v vašem kraju morda še kje najdejo arhivi (zapisniki, razna druga dokumentacija ali posamezni letniki oz. številke GRUDE) ali fotografije o delovanju društva KFID (tekme koscev, žanjic, predi c ipd.).
V	aša sporočila pošljite na Uredništvo ,,Sa vinjski občan“, 63310 Žlec.
Na pod lagi zveznega zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju druž-b ene kontrole cen in skupnostih za cene se mora v vsaki občini ustanoviti skupnost za cene.
V	naši občini smo že v mesecu decembru 1980 z vso resnostjo pristopili k uresničitvi te naloge. V ta namen je občinska konferenca SZDL Žalec imenovala devetčlanski iniciativni odbor, ki je pripravil osnovne dokumente. Ti so bili žeobravna-
V	ani in sprejeti Na njihovi osnovi je Skupščina občine sprejela odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen, kjer se urejajo pravice in dolžnosti občinskih organov na tem področju, kakor tudi n ačin uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske sku pnosti za cene.
Podpisan je bil tudi družbeni dogovor o občinski skupnosti za cene, kjer udeleženci zagotavljajo pogoje za ustanovitev te skupnosti. Podpisali so ga občinski izvršni svet, Medobčinska gospodarska zbornica Celje', Občinski sindikalni svet, Občinska konferenca SZDL in občinska konferenca sveta potrošnikov Žalec.
Temeljne in druge organizacije združenega dela, skupnosti in obrtno združenje Žalec so podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za cene, v katerem so natančno določene naloge skupnosti, organi skupnosti, pravice, dolžnosti in odgovornosti ustanoviteljev, nadalje oblikovanje in sprejemanje delovnega programa in financiranje, način opravljanja strokovno-administrativnih del za skupnost ter samoupravni splošni akti skupnosti
V	zaključni fazi je tudi imenovanje delegatov v svet skupnosti, ki je sestavljen iz 13 članov, od katerih sta dva iz izvršnega sveta, pet članov iz medobčinske gospodarske zbornice (komunale, stano-
V	anjske skupnost, proizvodne obrti, družbenega sektorja, gostinstva, družbenega sektorja in izobraževanja), tri člane d elegira obrtno združenje, enega občinski sindikalni svet, prav tako po enega člana pa še občinska konferenca SZDL in občinska konferenca sveta po trpnikov.
Ko bodo imenovani vsi delegati v svet skupnosti, bo iniciativni odbor sklical prvo sejo sveta občinske skupnosti za cene, na kateri bodo obravnavali statut in pravilnik o delu.
Novost novih sistemskih predpisov na področju cen je predvsem v tem, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v pogojih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samostojno oblikovali cene za svoje proiz vode in storitve na podlagi delovanja tržnih zakonitosti, izhajajoč iz meril za oblikovanje cen, določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Tako bodo delavci preko svojih delegatov v svetih skupnosti za cene pripomogli k demokratičnejši obravnavi in sprejemanju cen iz svoje pristojnosti
MIRAN VOVK
Rehar Ivan
Hriberšek Amalija
Igrišnik Angela
Predraga solata za potrošnikov žep
V teh februarskih dneh smo obiskali nekatere trgovine v Žalcu (tudi tržnico!) in si ogledali založenost ter prodajalke pobarali, kakšne so cene.
Žalska tržnica je samevala, le v kiosku si je prodajalka Milena ob pečici grela premrle roke. Imela je nekaj malega majske solate, pa več zelja, repe, pomaranč in banan. Solata je bila draga — 165 dinarjev kilogram.
„Žilčani v teh zimskih dneh kupujejo precej južnega sadja, če ga imamo, jabolka pa zadnji čas ne gredo v prodajo. Najbrž zato, ker ima večina potrošni-k ov ozimniško sadje v kleti, slaba prodaja pa je tudi zaradi slabše kakovosti, je dejala prodajalka. Kilogram jabolk je stal 24,90 din (zlati delišes), poma-račne so bile po 29 din, banane pa po 39 din kilogram.
Kislo zelje v polkilogramskih vrečicah je stalo 10,50 din, toliko pa tudi kisla repa. Milena
Verdev Terezija
nam je dejala, da ob sobotah že prihajajo okoliški kmetje. Tako so minulo soboto prinesli nekaj endivije in radiča po 80 kilogram. Ljudje so oboje hitro pokupili pač zaradi dostopnejše cene.
Cvetače nekaj časa ni bilo na možno nabrati regrat ali moto-trgu, sedaj stane 70 din kilo- vilec.”
gram, to je enkrat več, kot je Janez Kolmanič: „Kdo bi stala lani v februarju.	zmogel sedanje visoke cene. Ne
V prodajalni 2 (Savinjski ma-	gre in ne gre. Pomaranče in
gazin) so imeli lepe pomaranče,	banane so cenejše. Kakor hitro
V prodajalni Savinjskega magazina
pa tudi nekaj banan je bilo na policah. Kislo zelje so prodajali po 17 din, kg banan je stal 39,60 din, jabolka so ponujali po 20,30 din kilogram, vendar ni bilo kupcev. Ker jabolka v tem času že hitro ovenejo, razmišljajo, da bi ukinili prodajo.
Trgovina je imela dovolj kislega zelja in repe, pa tudi majsko solato so imeli. O sedanji ponudbi sadja in zelenjave so rekli:
Amalija Hriberšek: „Jabolk ne kupujem, tudi solate ne, ker je predraga za moj žep. Radiča tudi ni in tako iščemo vitamine v zelju in repi, pa tudi banane in pomaranče občasno kupim — za otroke!“
Alojz Veber, upokojenec:
, Če zakonca živita zgolj od ene pokojnine, si ne moreta privoščiti tako drage solate, čeprav bi jima bila še tako potrebna. Zelje in repa sta cenejša. Ko bo skopnel sneg in bo topleje, bo
bo topleje, bo več motovilca in radiča, sedaj pa je treba potrpeti ali pa seči globlje v žep.“ Terezija Verdev: „Majska solata je predraga, zato je ne kupujem. Otroka sta potrebna sadja in tako kupujem banane in pomaranče. So že boljše kot jabolka. Problem je le v tem, da južnega sadja ne dobimo vsak dan.“
Ivan Rehar, upokojenec: „Zelenjava je obsolutno predraga, pa tudi ponudba v teh zimskih dneh ni najboljša. Trgovci bi ponudili, a jih preskrbovalna podjetja slabo zalagajo. Počakati bo treba pomlad.”
Angela Igrišnik: „Moja plača čistilke ne zadošča, da bi lahko kupovala drago solato. Za otroka občasno kupim pomaranče in banane. Tudi sama bi kakšno banano piojedla, a se je ne upam. Na pomlad, ko bomo sami nabirali regrat in motovilec, bo boljše.“
Tk. Le.
miU U
Kolmanič Janez
Vuherer Milena
Veber Alojz
V teku je javna razprava o druž-b eno- ekonomskem položaju mladih, ki jo vodi Zveza socialistične mladine Slovenije v vseh sredinah mladinskega organiziranja, kot osnovo na izvedbo problemske konferenci o družbeno-ekonomskem položaju mladih, ki bo predvidoma konec meseca februarja.
Namen javne razprave je, da spregovorimo o družbeno-ekonomskem položaju mladih s posebnim poudarit om o stanovanjskih problemih, problemih zaposfovanja, socialnega položaja učencev in Studentov, o materialnih pogojih za delo mladin-
ske organizacije v krajevni skupnosti, položaju mladih kmetov, položaju žensk v združenem delu, otroškem varstvu, skratka o vseh problemih, s katerimi se srečujejo mladi v naši samoupravni socialistični družbi.
Pro’ lemsKa konferenca, ki jo organizira ZSMS, poteka v razmerah zaostrene gospodarske, lahko rečemo krizne situacije, ki ima na položaj delavoev in delavskega razreda poseben vpliv. Prav v teh sredina ah pa je potrebno vsaj načeloma določiti bistvene karakteristike, kiozna-
vemo, da mlad ina v naši družbi nima posebnega družbenega položaja, ki b i ga bilo moč ocenjevati zunaj položaja delavoev in delovnih judu Ra zpravo moramo zastaviti tako, da bomo skozi analizo spfošnega pobžaja mladih opozorili na specifičnosti mladih delavcev, mladih kmetov, šolske in študentske mladine.
Predvsem pa je potrebno vrazpra-vfopozoriti na konkretna zapažanja v svoj ili sredinah ter tako poskusiti te pomanjkljivosti oz. napake Odpraviti. ,
IRENA TERGLAV
Varstvo pravic potrošnikov
S prehodom proizvajalnih sredstev v družbeno lastnino in uveljavljanjem samoupravljanja se varstvo pravic potrošnikov ne more obravnavati ločeno od družbenoekonomskega sistema, ki je bistveno spremenil značaj odnosov med proizvodnimi organizacijami in organizacijami za promet blaga in storitev ter organizacijami po-trošn:kov. Poleg urejanja odnosov, ki jih določa zakon, se morajo ti odnosi vse bolj urejati s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. Ustava SFRJ in ustave republik in avtonomnih pokrajin določajo nekatera načela teh odnosov.
Konkretno mesto in vlogo organizacij potrošnikov pa podrobno ureja 1. odstavek 23. člena Zakona o združenim delu, ki določa: „občani kot potrošniki blaga in uporabniki storitev imajo pravico, da se samoupravno organizirajo v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih ali kako drugače, da vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe, da preprečujejo monopol oziroma zlorabo monopolnega položaja, in da zavarujejo druge svoje interese.“ Drugi odstavek p a obvezuje organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo svoje b lago ali opravljajo storitve z a neposredno porabo, da ustvarjajo pogoje in spodbujajo organiziranje porabnikov blaga in storitev k raziskovanju in ugotavljanju njihovih potreb in interesov in k planiranju in usklajevanju odnoso v med proizvodnjo in porabo.
Tretji odstavek citiranega č lena pa določa, da morajo vse organizacije združenega dela oziroma njihovi organi upravljanja na zahtevo organizacije potrošnikov v skladu z zakonom skleniti samoupravne sporazume, s katerimi urejajo svoja medsebojna razmerja t. j. pravice, obveznosti in odgovornosti. Tak samoupravni sporazum mora v sebovati zlasti:
—	navedbo, kdo je sklenil samoupravni sporazum (svet potrošnikov in trgovinska organizacija;
—	datum in kraj sklenitve samoupravnega sporazuma,
—	za katero območje in katere prodajalne velja;
—	pravice organiziranih potrošnikov, ki so zlasti v tem, da predlagajo ukrepe za razvoj prodajne mreže, da se dogo valjaj o o asortimanu in kakovosti blaga, da ugotavljajo kvaliteto blaga, da analizirajo pogoje, pod katerimi se blago prodaja in način prodajanja blaga, da sporazumno določajo merila za izbiro blaga, ki se daje v promet na drobno, da analizirajo cene in njihovo gibanje, da se dogovarjajo o poslovnem času, o reklamacijskem postopku, da vplivajo na ustvaganje potrebnih rezerv, da se dogovarjajo o razširitvi dejavnosti oziroma predmetu poslovanja, o opravjjanju uslug, t. j. o razvoju in lokaciji uslužnostne mreže, času poslovanja, kvaliteti in ceni uslug in o reklamacijskem postopku;
—	pravice trgovskih orga-n izacij združenega dela in njihovih delovnih ljudi v prodajalnah;
—	obveze potrošnikov;
—	obveze trgovskih delovnih organizacij;
—	način in oblike medsebojnega obveščanja o tekoč: problematiki;
—	način reševanja in roke za reševanje določenih vprašanj in problematike;
—	način obveščanja potrošnikov in drugih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	ostale zadeve, ki so skupnega interesa in to zlasti u udelžbo potrošn ikov v pri hodkih, ustvaijenih s prodajo blaga in opravljanja storitev;
—	rok veljavnosti sporazuma in njegove podp isnike
Sledi, da gre ža pomembne novosti na področju varstva pravic potrošnikov, po katerih so organizacije potrošnikov konstitutivni elementi družbenoekonomskega in političnega sistema naše samoupravne družbe, t. j. da so subjekti pravic in obveznosti. Nadalje lahko sodelujejo pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah za proizvode in storitve, za katere so zainteresirani.
Organizacije potrošnikov pa so lahko soudeležene v prihodku oziroma dohodku organizacij združenega dela, k i se ukvag ajo s prometom blaga in opravljanja storitev nadrobno.
Organizacije potrošnikov morajo biti odločne pri ugotavljanju aktualnih problemov in pri iskanju rešitev na področju varstva pravic potrošnikov, saj bodo na ta način pripomogle k usklaje-V anju samoupravnih odnosov in interesov med potrošniki, proizvajalnimi organizacijami in organizacijami ža promet blaga in storitev. Slednje se morajo zavedati, da ne poslujejo s svojim, temveč z družbenim kapitalom, kar še zlasti narekuje potrebo po usklajevanju njihovih odnosov s potrošniki, ki z zadovoljevanjem svojih potreb povečujejo obseg poslovanja teh organizacij, s čimer povečjujejo njihov dohodek, s tem pa dajejo tudi -svoj prispevek k povečanju družbenega kapitala.
V	zvezi z vlogo organizacij potrošnikov pri asortimanu, količini, kvaliteti in cenah proizvodov je zakon o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju prometa blaga in storitev in o sistemu ukrepov, s katerimi se varuje enotnost jugoslovansk ega trga na tem področju (Uradni list SFRJ št. 43/76), predpisal, da morajo vse organizacije združenega dela sodelovati in se dogovarjati s samoupravnim i interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov o razvoj i in lokaciji prodajne mreže na njihovem področju, o asortimanu, količini, kvaliteti in ceni proizvodov namenjenih neposredni po rabi, o delovnem času in o drugih vprašanjih in opravilih namenjenih neposredni porabi, še zlasti pa o preskrbi občanov s predmeti vsakodnevne porube.
V	naslednj i številki pa bo-
mo objavili drugi del prispe vka, ki seznanja potrošnike z oblikami njihovega varstva.	>
Razstava spomeniške dediščine na Gomilskem in stara Drčeva hiša
V novem Domu krajanov na Gomilskem je že ob otvoritvi tega veličastnega objekta zbudila posebno pozornost razstava fotografij najpomembnejših spomenikov, ki sodijo v zgodovinsko in kulturno zakladnico Gomil-skega, Šmatevža, Zakla, Rezane in Grajske vasi.
Pri razstavljenem izboru spomenikov je upoštevana cerkvena, grajska in kmečka arhitektura, njeni zunanji izgledi in notranjščine. Predstavljena je cela vrsta zanimivih posameznosti, pa naj gre za spominska obeležja N OB, slikovita znamenja ter raznolike stanovanjske in gospodarske stavbe.
Fotografsko je dokumentiran in z legendami pojasnjen bogat izbor do danes očuvanih objektov, ki kažejo na eni strani razjede časa, na drugi pa skrb za ohranitev vrednega.
S posebnim poudarkom je prikazana lesena Lebnova hiša, ki je vse do leta 1979 stala v samem središču Go-milskega. Opažamo, da so posamezne elemente te stavbe pred podiranjem dobro zaznamovali, in dajo bodo z natančnostjo lahko znova sestavili. Zaradi teh pristopov lahko upamo, da ne bodo arhitektonski členi te hiše za večno obležali v deponiji ...
Ob tej razstavi v Domu krajanov pa sem se ponovno spomnila izjemnega spomenika ljudskega stavbarstva na Gomilskem, ki ga zdavnaj ni več in zato tudi ni vključen v razstavljeno gradivo.
To je bila lesena Drčeva hiša, katera je stala na začetku vasi, ob cesti, ki pripelje iz Kaple na Gomilsko. Zgrajena je bila leta 1772 s po-
sebnim ljudskim občutkom z-, praktično uporabo in oblikovno privlačnost... Barvna ubranost starega lesa in slamnate strehe je poudarjala izjemno skladnost njenih stavbnih sorazmerij... Kdorkoli je to hišo videl in je bil v njej, prav dobro ve, da se kasneje ni več srečal z domom, ki bi imel toliko domačijske mikavnosti in prijetnosti! ...
Od te hiše pa je žal ostala samo dokumentarna fotografija in nekaj zapisanih podatkov!
Ta Drčeva stavba je imela vse tiste stanovanjske pro-sotre (hišo, kamri, lopo, kuhinjo, klet, podstrešje), kakršne je potrebovala v tedanjem času trdna, delovna kmečka družina. Najimenit-n ejša je bila seveda hiša s krušno pečjo, v kateri je bil lesen strop s poudarjenim, nekoliko profiliranim glavnim tramom. Na sredi tega trama je bil vrezan stiliziran simbol sonca, ki je pomenil pravir svetlobe, toplote, rodovitnosti obdelovalnih polj in zadovoljnega življenja.
Hišo so Drče vi leta 1958 podrli, saj so si zgradili novo in stare niso rabili več. Smatrali so, da je objekt
doslužen, in da jim zaseda dragocen prostor.
In čim bolj se čas oddaljuje, tem večja je izguba Drčeve hiše za spomeniško ostalino. Največja pa je seveda izguba za Gomilsko... Ta vas, ki se razprostira v široki dolini med Mrzlico in Dobrovljami, je namreč še vedno in največkrat obsijana od istega sonca, kot je bilo simbolično predstavljeno v stari Dr če vi hiši...
Misel, da je srečno življenje za malimi okni, pod gan-kom z okrasnimi srci in z vizijo osrečujočega sonca v hiši, že zdavnaj minilo, se danes obuja na Gomilskem — tako kot povsod drugod — le še v spominu, ki se prepleta v željah po novem in udobnejšem...
Pesem Ivanke Pirčeve „Čigava je hiša“ in izvirna fotografija stare Drčeve hiše pa izpovedujeta navade in želje ljudi, ki so živeli nekoč in so s svojim neutrudnim delom na rodovitni gomiljski zemlji doprinesU posebne značilnosti v oblikovanju krajevnih spomeniških vrednot ... In na te smo lahko ponosni!
MILENA MOŠKON
ADI ARZENŠEK RAZSTAVLJA NA TUJEM - Naš slikar Adi ▼ Arzenšek je bil tudi v minulem letu zelo uspešen in plodovit slikar, <, saj je pripravil kar štiri samostojne razstave na tujem. Njegove < » razstave v Švici, Lihctensteinu in Avstriji so bile dobro obiskane in nadvse ugodno ocenjene. Adi trenutno razstavlja v Baslu in v o Zuerichu.	,,
Adi bo letos poleti sodeloval tudi na razstavi svetovne umetnosti, ,, k i jo vsako drugo leto prirejajo v Baslu. Poleg tega pripravlja svojo < ► veliko razstavo v okviru 50-letnice v domačem kraju — Žalcu.	,,
Posnetek je z otvoritve Arzenškove razstave v Zuerichu. Drugi z < ► leve (z očali) je naš generalni konzul v Zuerichu Gustav Kranjc.	J J
Tk. L. , >
Krajani Gomilskega so v okviru slovenskega kulturnega praznika odprli nov, večnamenski dom. Lep je in krajani so upravičeno ponosni na to svojo n ovo pridobitev, v katero so v ložili ob solidarnostni podpori občanov, veliko svojega dela pa tudi sredstev. S tem novim objektom, ki so ga gradili 22 mesecev, se krajanom odprrajo boljši pogoji za razvejano delovanje krajevne samouprave in razne dr jštvene dejavnosti.
V novem domu so poleg lepe in velike kulturne dvorane z odrom in telovadnico na voljo še prostori za krajevno skupnost, družbenopolitične organizacije in društva, krajevna pošta itd. Pokrovitelja novega objekta sta bila skupščina občine Žalec (IS) in tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
Dom je ob navzočnosti številnih Savinjčanov — med gosti sta bila tudi predstavnika pobratene občine Kruševac — odprl predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Jože Jan, ki je potlej v kulturni dvorani, kjer je bil kulturni program, spregovoril tudi o pomenu slovenskega kulturnega praznika.
Dejal je, da je nov, večnamenski dom na Gomilskem rezultat solidarnosti občanov, pa tudi krajanov, ki so se izredno angažirali pri gradnji. Predsednik sveta krajevne skupnosti Daniel Brišnik je orisal napore pri gradnji in ob tem omenil, da
so sami krajani prispevali nad 5,5 milijonov dinarjev poleg dela — seveda. Obljubil je, da bo dom postal žarišče krajevne samoupravne in kulturnega udejstvovanja na Gomilskem. Na tej otvoritveni slovesnosti so n ajzaslužnejši prejeli posebna priznanja. Dobili so jih Daniel Brišnik, Slavko Tiselj, Igo Cizej, ing. Henrik Čmak, Milan Dolinar, Vito Hazier, Janez Hočevar, Stanko Korenjak, Jože Jan,
Minka Kosem, Janez Kroflič, Janez Meglič, Ivo Prodan, ing. Ma rija Sovine, Adi Vidmajer, glavni izvajalec del Ingrad — TOZD Gradbena operativa, Ingrad — TOZD Le sni obrat Gomilsko, Občinska izobraževalna skupnost, Občinska kulturna skupnost, Občinska telesnokul-tuma skupnost àlee, Projektivni biro Ingrad Celje in Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje.	Tk. L.
Dr. Ivan Stopar 7
Stavba
je bila dvo — ali trinadstropna. Pozidana je bila na tlorisni ploskvi v obliki črke L, vogala prednje fasade pa sta bila poudarjena z dvema okroglima stolpoma. Nad vrhovnim portalom je imela graščina v vsakem nadstropju po eno biforno okno, na strehi pa strešni stolpič. Njena zasnova je bila karakteristična za pozno 16. stoletje. Zanimiva je bila tudi grajska pristava s križno obokanimi pritličnimi prostori.
PLEVNA, dvorec
Vrh položnega griča, Gotov-lje 206, blizu Žalca. Stanovanja.
Zaselek Plevna je bil nekdaj podložen gotoveljskemu dežel-
nemu sodišču, tukajšnja pristava pa je bila služna imenju Spodnji Lanovž pri Celju. Se 1809 je stala tule lesena hišica, ki je bila v lasti rodovine Žuža iz Žalca. Pozneje je prišla stavba v posest Jožefa Ludvika Hausmana, lastnika dvorca Novo Celje, ki je posest v Plevni pridružil novoceljski gospoščini. Novostiaschezky, ki je s svojo knjigo Styriens Eden napisal pravi slavospev tej gospoščini, omenja tudi dvorec Plevna. Opisuje ga kot stavbo z obokanimi kletmi, raznimi gospodarskimi prostori, štukira-no dvorano v nadstropju in obokano vhodno lopo. Stavba je pozneje prešla v posest italijanskega državljana Prosoglio, ki je na posestvu pričel gojiti murve, za njim pa v roke upo-
kojenih avstrijskih oficirjev Strohhuberja in Štiglica. 1876 je kupil Plevno grof Bobrovsky, od njega pa 1890 baron Beck, nekdanji avstrijski ministrski predsednik. Po prvi svetovni vojni je dvorec prešel v roke posestnikov pl. Rajneija in grofa Firmiana, po drugi vojni pa je postal last splošnega družbenega premoženja.
Stavba je dvonadstropna, 7 x 4 osna, z rustično oblikovanimi vogali. Prednjo fasade odlikuje lahno izstopajoči petosni, na vogalih rustično členjeni rizalit, ki je v pritličju poudarjen s štirimi prislonjenimi slopi, na vrhu pa z nizkim, heralidično okrašenim trikotnim čelom.
Podstrešje je mansarano izzida-no. Del pritličnih prostorov je še ohranil stare Križne oboke, sicer pa je notranjščina precej predelana in v arhitekturnih nadrobnostih osiromašena. Nekatera stara okna na zunanjščini so zazidana.
Dvorec je po vsej verjetnosti pozidal Hausman v 1. pol. 19. stol. v klasicističnem slogu. Po 1. 1876 ga je grof Bobrovsky povišal za eno nadstropje, ki pa je že izrazito utilitarno oblikovano. Ni izključeno, da je prav on posadil tudi več sto metrov dolgi smrekov drevored, ki drži k dvorcu. Okoli stavbe je še ohranjen park z eksoti.
Graščina Plumbeik
PLUMBERK, graščina
Nekdanja graščina v ravnmi, v naselju Dobriša vas pri Petrovčah v Spodnji Savinjski dolini, na mestu ali poleg današnjega dvorca Novo Celje.
Graščina se v srednjem veku ne omenja. Pozidali sojo Šele v 16. stol., kot njen prvi lastnik pa se 1580 omenja Žiga pl. Schrottenbach. Med poznejšimi lastniki nastopajo 1593 Jurij Leysser, nato Regalli, 1620 Hans Stich, 1638 M. Quallan-dro. 1647 je bilo izdano krško fevdno pismo (gre torej za staro krško posest) za gospo pl. Cordo^ 1666 je mala gospoščina prišla, v posest rodovine Miglio, baronov Plumberških, ki so v letih 1714 - 1730 dobili več
pc “Štev v okolici od škofije v zajem. Ko je 1752 umrl Franc Miglio, je graščina s posestjo postala last grofa Antona pl. Gaisrucka. Ta je plumberško gospoščino združil s celjsko, staro graščino podrl in v letih 1754 — 1760 pozidal dvorec Novo Celje, ki je postal novo središče doming a.
Nekdanjo podobo graščine nam posredujejo stare upodobitve. Že na svojem zemljevidu iz 1678 nam jo je predstavil G. M. Vischer kot gosposko stavbo z obzidanim dvoriščem, kije na enem izmed vogalov utrjeno z okroglim stolpičem. V njegovi Topografiji je upodobljena kot stavba, sestavljena iz dveh tra-kotov. Glavni trakt je poudarjen z renesančnim portalom, je
dvonadstropen, devetosen, stranski je za nadstropje nižji. Stolpiča na vogalu nizkega dvoriščnega obzidja ni več. Mnogo bdj razčlenjeno graščino spoznamo na bakrorezni upodobitvi božjepotne Marije iz bližnjih Petrovč. Poleg osrednje stavbe je ob osrednji graščinski stavbi se vrsta stranskih stavb, med njimi gospodarska poslopja in kapela z baročnim nadstreš-nim stolpičem. Ni nemogoče, da se v ohranjenem baročnem pomožnem poslopju v parku dvorca Novo Celje skriva katera izmed tu upodobljenih stavb.
PODGRAD pri VRANSKEM, dvor, graščina
Ohranjena graščina ob vznožju griča Tabor, Prapreče 2 pri Vranskem, ob izviru potoka, ki priteka iz podzemeljske jame. Stanovanja.
Današnja graščina je naslednica dvora, ki se omenja v 14. in 15. stoletju, vendar pa je Oton Kunšperški s Stopnika že 1257 podelil gornjegrajskemu samostanu dve posestvi pri dvoru villa Puren. Beseda villa pomeni dvor; beseda Purch grad. Je torej tedanji dvor zaradi svoje utrjenosti imel značaj gradu ali je tedaj tu v bližini že pred dvorom obstajal tudi po imenu neznani grad? Morda na Taboru, kjer je danes taborna cerkvica sv. Hieronima?
(Se nadaljuje)
Graščiiu Plevna v Gotov ljah pri Žalcu
VESTI IZ NAŠIH KRAJEV
LIBOJE:
PROSLAVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA
V	Libojah so v okviru slovenskega kulturnega praznika organizirali proslavo s kulturnim programom, v katerem so sodelovale sekcije DPD Svobode in sicer: godba na pihala, pevci in tamburaški orkester. Proslavo sta priredili 00 ZSMS in krajevna konferenca SZDL Liboje.
PREBOLD:
SREČANJE OSEMDESETLETNIKOV
V	k rajevni skupnosti Prebold so tudi letos povabili osemdesetletnike ter jim v gostišču Čmak pripravili prisrčen sprejem in pogostitev. V krajevni skupnosti Prebold živi 32 občanov, ki so stari nad 80 let. Najstarejša sta 92-letna Jožefa Privšek iz Gornje vasi in 92-letna Ema Sadnik iz Latkove vasi.
V	bodoče bodo takšna srečanja starostnikov v okviru krajevnega praznika. Dogovorili so se tudi, da bodo na sprejem povabili tudi ostale starejše ljudi.
MARIJA REKA:
Letos so krajani Prebolda organizirali že tretji pohod do doma pod Reško planino, ki ga sicer vsako leto organizira PD Prebold. Pohoda se je v sončnem vremenu udeležilo 150 ljudi. Vsi pohodniki so prejeli ob prihodu na cilj spominske značke. Gre za p ornembno rekreativno obliko, ki jo velja razvijati naprej.
PREBOLD:
RAZSTAVE V HOTELU
V	februarju se bo v hotelu Prebold zvrstilo več razstav. Od 6. do 12. februarja je bila razstava likovnega amaterja Vlada Novaka iz Liboj, ki se je specializiral na keramiko. V teh dneh je v avli hotela razstava preboldskih jamarjev v sodelovanju z institutom za raziskovanje krasa iz Postojne. Posvečena je 50-lctnici preboldske švobode. V prihodnjih dneh pa bo ta razstava v Sa vinovem salonu / Žalcu.
PREBOLD :
SESTANEK S STARŠI
Osnovna šola Slavko Šlander in DPM Prebold sta organizirala sestanek s starši, ki so ga posvetili slovenskemu kulturnemu orazniku. V kulturnem programu so se predstavili učenci osnovne n glasbene šole. Po končani proslavi je bilo predavanje o knjigi, ki ; a je pripravila Rozika Kobale, ob koncu predavanja so si rbiskovalci lahko ogledali še razstavo vseh zvrsti knjižne literature, d jo je pripravilo^ DPM pod strokovnim vodstvom delavcev Mladinske knjige iz Žica.	—dar
TOVO TOVARN IŠKO GLAS LO Pred leti se je Ferralit Žlec uvrščal med tist’ delovne rganizacije, ki so imele najbolj solidno urejeno informiranje. S •.stopom v SOZD ITC je funkcijo informiranja prevzel SOZD, 'sr je izhajalo glasilo Naš glas. Pred dobrim pol letom pa je to silo prenehalo izhajati, tako da je tudi ta oblika informiranja satinila. V Ferralitu so se odločili, da bodo za zaposlene začeli jati glasilo Ferralit danes. Te dni so izdali prvo številko glasila, i so jo zaposleni v tej delovni organizaciji dobro sprejeli, zato .pajo, da bo glasilo služilo svojemu namenu.
I. JURHAR
MALICA V NOVI JED ILNICI
Stara jedilnica na Centru za usmerjeno izobraževanje v Žalcu je i ostala pretesna, saj je bila pred razdelilnim pultom vedno gneča. Malica ni teknila, vedno je bilo prèmalo prostora za vse. Sedaj pa ga ? dovolj. Razmajane stole in odslužene mize so nadomestili s odobnim i pulti, ob katerih ima vsak učenec svoj prostor, pa tudi a kratek klepet ob obroku je dovolj časa.
M. MAROVT
RIZNANJA CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE
Celjska turistična zveza je podelila dvema članoma Turističnega uit va Šempeter Ivu Kuharju in Francu Štormanu priznanje za Mgoletno delo na področju turizma. Na svečanosti v Šempetru ìa je priznanji izročil Zoran Vudler, hkrati pa jima je čestital ob j-letnici delovanja Turističnega društva Šempeter.
E. MASNEC
BOGAT PROGRA M ŽALSKIH PLANINCEV — Planinsko društvo Žlec uspešno deluje že štirinajsto leto . Društvo vključuje preko 500 članov, njihovo delo pa je čutiti povsod. S svojimi akcijami ne posegajo le v organizacijo raznih izletov v gorski svet, temveč posvečajo veliko pozornost tudi skrbi za v zgojo mladih planincev in s tem ljubezni do čuvanja narave; ter gojenja tradicij NOB z udeležbo na številnih spominskih pohodih.
V program dela za letošnje leto so si začrtali številne skupne akcije planinske zveze in meddrušvenega odbora, polega tega pa se bo društvo aktivno vključilo v akcije krajevne skupnosti. Veliko pozornosti bodo posvetili kondicijski pripravljenosti v obliki raznih orientacijskih tekmovanj, pohodov in življenja v naravi ter se tako vključevali v akcijo NNNP. Za svoje člane pa bodo organizirali tudi več množičnih izletov na razne vrhove, ki so bili doslej vedno dobro obiskani. Društvo pa tudi v b odoče želi pridobiti kar največ novih članov.
I. JURHAR
Prizadevni gasilci v V. Pirešici
„V službi ljudstva, na pomoč” — to so besede, s katerimi se pozdravljajo pripadniki gasilskih enot, ljudje, ki prihitijo na pomoč ob vsakem trenut-k u.
Gasilsko društvo Velika Pire-šica sodi med najbolj delavna in tudi najbolje opremljena obrobna društva. Za varnost krajanov pred ognjenim sovražnikom so v tem kraju poskrbeli že pred 51 leti. V društvu je takrat sodelovalo okrog 30 krajanov, nekaj članov je prišlo tudi iz sosednje Galicije in Zavrha. 1932. so dobili svoje prostore, z gradili so gasilski dom, kjer se člani sestajajo še danes. Društvo je resnično zaživelo v zadnjih desetih letih, ko so prizadevni prostovoljci povečali svoje vrste, organizirali vodstvo in na-b avili vrsto novih pripomočkov.
Danes deluje v društvu 79 gasilcev. Res je, da ostajajo nekateri člani samo na papirju, približno 30 pa je takšnih, na katere lahko krajani računajo v vsakem času in še v tako slabih razmerah. Poleg enot v Veliki Pirešici je organizirana desetina tudi v Zavrhu, kjer je krajevna skupnost teritorialno zelo obsežna. V prostorih gasilskega doma stoji danes nov avtomobil, gasilska črpalka, oprema in nove obleke, zadnja pridobi-
tev pa je aparat in obleka za gašenje kemičnih požarov. To seveda še ni dovolj. ,kakšna cisterna ne bi bila odveč,” pravijo gasilci. Toda oprema ni poceni, sredstev pa vedno premalo. To vedo tudi krajani sami, zato so s samoprispevkom prispevali za potrebe društva kar 90 % v seh sredstev. V lanskem letu so vaščani preko 300 ur prostovoljno urejali dvorišče gasilskega doma. Gasilci upajo, da bodo še v tem letu dvorišče prekrili z asfaltno oblogo. V lanskem letu se jim ta želja ni uresničila zaradi pomanjkanja sredstev v krajevni skupnosti. Tudi v Veliki Pirešici se držijo načela, da na mladini svet stoji. Zato posvečajo veliko pozornosti najmlajšim. Ne samo, da imajo mladinsko desetino, povezujejo se tudi s tamkajšnjo podružnično šolo. V lanskem letu je društvo organiziralo rekreacijsko tekmovanje pionirjev in jih seznanilo s svojim delom. Pionirska desetina se je v lanskem letu udeležila tudi tekmovanja na Graški gori. Poleg pionirjev tudi ostali člani stalno sodelujejo na občinskih tekmovanjih. O tem, kakšne uspehe dosegajo, govore šte Vilne diplome in priznanja gasilskemu društvu.
In kako bo letos? Gasilci bodo svojo skrb posvetili domu
in ga obnovili. Več pozornosti bodo namenili preventivni vzgoji krajanov in jih seznanili s svojo opremo, pripomočki in s svojim delom. Že v lanskem letu je društvo sodelovalo pri izvedbi akcije NNNP in tudi letos akcija ne bo potekala brez njihovega sodelovanja. Člani društva ugotavljajo, da doslej ni b ilo najboljšega sodelovanja s krajevno skupnostjo Galicija, zato bo tudi na tem področju treba korak naprej.
I. JELEN
PLANINCI OCENILI SVOJE DELO
Na nedavnem občnem zboru planinske sekcije v Keramični industriji Liboje so se ob ugodni oceni dosedanjega dela pogovorili o novih nalogah. Sekcija šteje 45 članov, 29 planincev in 1 1 pionirjev in cicibanov. Vsi planinci radi zahajajo v gore, posebno aktiven je Konrad Križnik, ki je že osvojil 53 vrhov, Verica Klavžer pa ima za sabo že 19 transverzal, Štefka Klevžer pa 18. Sekcija planincev je skrbela tudi za oživljanje tradicij NOV, saj so se njeni č lani udeleževali številnih pohodov. Pripravili so tudi razna predavanja.
Previdno, da ne bo gozdnih požarov
Gozdni požari, ki se jih z vrsti največ na pomlad, ko je povsod suha trava in pihajo vetrovi, povzročajo našemu gospodarstvu veliko škodo. Nemalokrat se je tudi že zgodilo, da so v gozdnih požarih izgubili življenje ljudje, skratka, bodimo previdni, ko bomo pospravljali navlako in druge odpadke s travnikov in gozdov, da ne bo nesreče.
Prvi letošnji primer takšnega požara so minuli ponedeljek zabeležili krajani Pon-graca. Tu je nek krajan zažigal dračje v vinogradu. V vetrovnem dnevu se je ogenj razširil na bližnji travnik, kjer je zagorela trava. Sosedje so priskočili na pomoč in požar pogasili Zgorelo je sicer 25 arov suhe trave, vendar večje škode ni bilo.
Do hujše nesreče pa bi prišlo, če bi bil v bližini gozd in bi se požar razširil na gozdne površine. Primer je vsekakor zgovorno opozorilo vsem, ki bodo v naslednjih tednih čistili travnike in gozdove ter pospravili in požigali dračje in druge odpadke.
Nemalokrat se je že zgodilo, da je odvržen ogorek tleče cigarete ob gozdni poti zanetil požar večjega obsega. Sprehajalec pač ni pomidii, da bo s svojim nepremišlje-n im dejanjem povzročil veliko škodo.
Če je že treba sedaj na pomlad požigati odpadke, je treba to storiti na pravšnjem mestu in v dneh, ko ni vetra. Še najboljše pa je, da krajani odpadke naložijo na voz in jih zapeljejo na odlagališče a li v kakšno drugo jamo, ki jo zasipavajo. Previdno st vsekakor ni odveč.
K. E.
PEVSKI ZBOR REDNO VADI
S tem, da je moški pevski zbor v Vinski gori v zadnjem času pridobil več novih pevcev, so pričeli redno vaditi. Želijo, da bi med letom priredili v Vinski gori samostojni koncert. Pevski zbor vodi Vojko Rizmal.
Zapišimo še to, da se letošnjo zimo krajani Vinske gore ne moremo pritoževati zaradi sla-b o očiščenih cest in potu Zimsko vzdrževalno službo vestno opravlja velenjsko podjetje Era.
Smo za
(Predsednik Hortikulturnega oštva Žalec, Franc Korent naje poslal obširnejši zapis,ki objavljamo v dveh nadaljevali. Uredništvo.)
V mojem sestavku načenjam očo temo o brezbrižnosti lju-ki jim je kaj malo mar za lturni izgled našega mesta, ega širšega življenjskega pro->ra, v katerem živimo, delamo ustvarjamo. Delamo za naš tri, pri tem pa pozabljamo na .še zanemaijeno mesto in na ravo, ki nas obdaja. Naše te, potoki, jarki, travniki, go-ovi in gore so polni nesnage, tudi naše ceste in ulice niso ; boljše.
Tič ni gršega, kot zanemaije-stanovanje, kaj šele v kakšni stanju so naše hiše, s kate-odpada omet, na napuščih vise zarjaveli in preluknjani čevinasti žlebovi, skozi kate-teče in kaplja na mimoidoče.
; pa je še vsa tista nesnaga, ki neorganizirano odvažamo v
lepši izgled našega mesta
reke, potoke in gozdove, skratka v naše neposredno okolje.
Ko smo lani organizirali dan čiščenja okolja, je prišlo le malo delavoljnih krajanov! Niso se čutili prizadete, ko so nas radovedno ogledovali s hišnih pr-gov ali skozi zastrta okna. Vendar smo v naravi, na cestah in trgih našli razen polivinilastih vrečk mnogo plastične embalaže, rjavečega železa, starih šte-diinikov, avtomobilskih delov, oljnih posod — pač vse, kar človek odvrže, ko le-tega ne rabi več.
Povojno obdobje bi lahko imenovali čas polivinila in plastičnih mas, pločevine. Plastične mase in polivinil sta sicer zelo koristna artikla — vendar v zemljo ne spadata zaradi svoje trajnosti. Nadlogo pomeni tudi k onzervirana hrana v pločevinkah in steklenih kozarcih, pijače, sokovi v aluminijastih folijah in tudi papirnata embalaža. Vse to pa n 'čemo nepremišlje-
no na ceste, kamorkoli, samo ne tja, kamor spadajo. Tudi v vedra za odpadke ne spada vse, k ar tam najdemo! Ali smo se že kdaj vprašali, kam bomo odlagali smeti, ko bo zmanjkalo organiziranih smetišč?
Na televiziji smo videli poučno oddajo, kaj počno s smetmi in odpadki v Rimu. Mogoče je bilo premalo poudarka na dejstvu, da so s predelovanjem smeti in odpadkov .omogočili zaposlitev precejšnjemu številu delavcev.
V tej oddaji smo videli, da Italijanom primanjkuje surovin, zato skrbno gospodarijo tudi z odpadki. Lahko bi bili veseli take tovarne tudi pri nas! Mi pa z DEVIZAMI plačujemo uvoženo zdrobljeno steklo, staro železo, cunje, star papir, z odpadki pa doma onesnažujemo okolje! Ali smo tako bogati?
Mar ne bi bilo bolje, če bi krajevne skupnosti organizirale pri odpadnih postajah ureditev
posebnih lo- > za tiste odpadke, ki jih je smotrno predelovati. Potrebno bi bilo naše krajane osvestiti, naj mečejo odpadke v pripravljene sortirne posode, ki bi morale biti brezplač ne. Tako bi pri SUROVINI izbirali ostanke železa, papitja, cunj in drugega koristnega materiala za potrebe naše industrije.
V Žalcu smo že pred 18. leti ustanovili Hortikulturno društvo z namenom, da bo skrbelo za ureditev parkov, in da bo kulturno urejalo naše okolje. Sv oje poslanstvo uspešno opravlja, saj med drugimi akcijami daje napotke članom za urejanje vrtov, nabavlja semena in sadike okrasnih rastlin, varuje spominska drevesa, razvija sadjarstvo in še kaj.
To so obširne naloge, ki jih b orno zmogli samo z vsestransko podporo vseh naših članov in družbene skupnosti. Društvo prireja še tečaje za cepljenje in obrezovanje drevja, vrtnic in
okrasnega grmičevja, organizira strokovna predavanja o zdravem okolju in o napak ah, kijih počno ljudje z odmetavanjem odpadkov.
Vseh teh problemov ne bomo rešili, če se ne bomo strnili v si okoli jedra hortikulturnega društva in z njim sodelovali.
Naše društvo si je lani in letos zastavilo tele pomembne naloge:
- Ureditev mestnega parka na odkupljeni parceli, to je med
Savinjsko cesto, tržnico, sodiščem, zdravstvenim domom in Prešernovo ulico
-	Uredili bi radi „Titov park” na lokaciji med novo obvoznico in do hiše Gruntner, naselbino na Antlogovi njivi, novo osemletko in cesto v Goto vij e
-	Pridružujemo se pozivu „88 dreves — v spomin na našega maršala TITA”
nadaljevanje in konec v naslednji številki
„Izletnik” odgovarja
Na vprašanje, kako je z uro na avtobusni postaji v Žalcu, ki je neprestano v okvari, nam je odgovoril vodja prometne operative pri Izletniku v Celju Ivo Dolar. Povedal je, da jim je proizvajalec Digitron Buje ob nabavi zagotovil, da je to najbolj ustrezna ura kljub zelo visoki ceni. V kratkem pa se je pokazalo, da je ura preobčutljiva na vremenske spremembe, zato je bilo tudi nenehno v okvari. Nekajkrat je popravilo opravil Elektrosignal iz Celja, vendar uspeha ni bilo. Stroški popravil so se stopnjevali, tako da je cena ure narasla kar za dvakrat. Sklenili so, da bodo uro reklamirali pr oizvajalcu in jo zamenjali za okroglo klasično uro. Tak o je pričakovati, da bo na avtobusni postaji v Žalcu čas kmalu merila nova ura.
Pri Izletniku v Celju se čudijo, da občane moti ura v okvari, ne moti pa jih škoda, ki jo povzroči o objestneži, ki občasno razbijejo velika steklena vrata čakalnice, za vsako novo namestitev teh vrat pa so potrebna velika družbena sredstva, saj storilce le redkokdaj odkrijejo.
Naša beseda ’81
V začetku meseca februarja se je prvič sestal odbor za pripravo in izvedbo NAŠE BESEDE Sl.
Na tej najmnožičnejši kulturni manifestaciji v naši občini bodo sodelovale osnovne organizacije ZSMS iz vseh sredin mladinskega organiziranja, da b odo prikazale, kakšno je njihovo delo na področju dramske, recitatorske, glasbene, plesne, lutkovne in likovne dejavnosti.
Glavni poudarek prikazanih del bo na izvirnosti in angažiranosti. Vse predstave si bo ogledala posebna strokovna žirija. Tiste predstave pa, ki bodo iz stopale po izvirnosti in kvaliteti, bo žirija uvrstila v področno revijo Naša beseda 81.
Seveda je pri tem potrebno poudariti, da kulturna manifestacija Naša beseda ni tekmovanje, temveč revija, ki mlade ustvarjalce spodbuja k izvirnemu in dovršenemu ustvarjanju, zato bo tudi v nadalje ostala Naša beseda izraz celotne kulturne dejavnosti mladih, akcija,
Ladko Korošec v Vrbju
Spominu našega največjega pesnika Franceta Prešerna smo se v naši krajevni skupnosti poklonili skupaj s priznanim opernim pevcem Ladkom Korošcem.
Ra de volje se je odzval našemu vabilu, s seboj pa je pripeljal še Milana Stanteta, ki ga je spremljal na harmoniki, zaigral pa je tudi venček slovanskih narodnih pesmi.
Svoj program je pričel s Prešernovo pesmijo Mornar, nato pa je zapel še slovenske narodne pesmi ter arije iz opere Figarova svatba in iz opere Kapljice za ljubezen.
Nato nam je povedal še nekaj zanimivosti iz svoje mladosti, prvih začetkov, gostovanj po svetu...
Ob koncu smo oba nastopajoča nagradili z burnim aplavzom, saj sta nam pripravila resnično nepozaben večer.
Prireditev je organiziralo kul-tirno društvo.
L.	GLUŠIC
II. TRADICIONALNI TURNIRNI SMUK ŠMOHOR - LIBOJE
Lepa in topla zadnja januarska nedelja je spremljala tekmovalce, ki so uporabljali vse svoje znanje in tehniko smuka po strmih pobočjih iz Šmohoija do Liboj.
Nosilec akcije turnega smuka pa je bil TVD Partizan ob finančni pomoči obrtnikov in OZD otžine Žile c ter KK SZDL Liboje. V vsaki tekmo-V alti skupini so za dosežena prva tri mesta tekmovalci dobili diplome, kolajne in praktične nagrade. Za doseženo 4. in 5. mesto pa diplome .
ki podpira in razvija amatersko kulturo med mladimi.
Revijo Naša beseda organizira Občinska konferenca ZSMS in Zveza kulturnih organizacij Žalec v sodelovanju z 00 ZSMS in DPD Svobod a Šempeter, Gomilsko in Prebold, kjer bo letos od 6. do 12. aprila potekala NAŠA BESEDA.
IRENA TERGLAV
SMUČARSKI TEČAJ V VINSKI GORI — Zadnji teden zimskih počitnic je TVD Partizan v Vinski gori priredil smučarski tečaj za staro in mlado. Na smučišče je privabila ljubitelje tega športa tudi vlečnica, ki jo je nabavil TVD Partizan v Vinski gori s pomočjo Telesnokultume skupnosti iz Žalca. S tem pa so bili dani pogoji za začetni smučarski tečaj, ki so ga vodili Ivan Gaber in njegova pomočnika. Tečaja se je udeležilo več kot 30 smučarjev, trajal pa je deset ur.
Ob zaključku so se tečajniki pomerili med seboj, za najboljše pa so pripravili tudi simbolične nagrade. Domenili so se, da se bodo prihodnje leto zopet usposabljali na nadaljevalnem tečaju, kar kaže, da je tudi v tej krajevni sku pnosti veliko zanimanje za zimski šport, in da bo potrebno v prihodnosti načrtovati tudi kakšen zimski športni objekt.	j. VODUŠEK
v______________________________________________!_______✓
Delovanje mladih v Andražu
DOBILI SMO ZDRAVNIKA OKULISTA
Zdravstveni dom àlee je v zadnjem času namestil zdravnika okulista, kLordinira vsako sredo od 15. do T9, ure. Občanom tako ne bo treha več iskati pomoč oziroma Okulista v Celju, ker jim bo dostopen v Ža leu.
Nabavo potrebne aparature in s tem delo zdravnika okulista so podprli Občinska zdravstve-n a skupnost Žalec, zdravstveni dom àlee in svet potrošnikov Žalec, kar velik delež pa je prispevala tudi Brigita Lončarič, optik v Žilcu.
LOVSKA DRUŽI NA V VINSKI GORI
Na pobudo krajevne konference SZDL Vinska gora so pred kratkim ustanovili Lovsko družino, kar je bila sicer že večletna želja krajanov. Skoraj ni bilo sestanka, da ne bi krajani zahtevali ustanovitev LD. Predsednik LD je Drago Gril — mlajši.
Andraž je krajevna skupnost, ki spada v obrobje žalske občine. V njej živi okoli 200 mladih, od katerih jih je več kot 80
Kanalizacijska dela v Šempetru
Te dni so stekla začetna dela na_ izgradnji glavne kanalizacije v Šempetru. Izkop glavne kanalizacije bo potekal od Doberte-še vasi do Šempetra, tej pa bodo priključeni tudi stranski kanali in sicer iz smeri SIP Šempeter in novi stanovanjski bloki v Šempetru. Predvidena dela bo plačata Komunalna skupnost občine Žalec ob sodelovanju s krajevno skupnostjo Še mpeter, kije dosegla soglasje lastnikov zemljišč, koder bo tekla kanalizacija in pa SIP Šempeter. Investicija bo stala po sedanjih računih 8,5 milijona dinarjev.
Z deli bodo predvidoma končali že aprila letos, to je pred napovedano otvoritvijo nove tovarne kmetijskih strojev SIP Šempeter. To je tudi pogoj, da bo lahko nova tovarna nemoteno obratovala, pridobitev pa bo tudi za stanovalce novih blokov sredi Šempetra.
Takoj za Šempetrom bo dobita prednost izgradnja glavnega kanata in čistilne naprave v Rušah pri Arji vasi, ki bo v glavnem rabita novi mlekarski industriji. To bo hkrati tudi prvi del iz programa samoprispevka.
Družinski čebelnjak je dobil streho.
V Mrtjakih gradijo družinski čebelnjak
Člani Čebelarske družine Šempeter so se odločili, da bodo ob pomoči krajanov zgradili v Mrtjakih družinskih čebelnjak, ki bo namenjen predvsem mladim.	v Mrtjakih so
izbrali zato, ker je kraj odmaknjen od hmeljskih in drugih n asadov v dolini. Vse te naša de redno škrop jo, strup pa, kot je znano, uničuje čebele.
Ker družina nima denaija, gradijo s pomočjo krajanov, pa tudi ob izdatni podpori nekaterih čebelarjev. Lani so objekt pokrili, letos pa bi ga radi dokončali, vendar zato nimajo denarja. Ob dobrem posluhu krajanov si čebelarji želimo tudi sodelovanja naših delovnih organizacij, saj gre za pridobitev splošnega družbenega pomena.
precej aktivnih. Ti mladi se vključujejo v družbenopolitično življenje, pa tudi v društvene dejavnosti, kjer so tudi nosilci raznih akcij.
Mladi v Andražu so v zadnjem času posvetili največ po-z ornosti in deta športnim aktivnostim, fantje smučarskim skokom, dekleta pa rokometu. Zanemarili niso tudi kulturnega P' dročja, saj se v tem času vneto pripravljajo v obliki raznih seminarjev in posvetov na spomladansko delo. Kar štirje člani Gasilskega društva obiskujejo gasilski seminar, med njimi
je tudi dekle, mladi vKulturno-prosvetnem društvu pa dvakrat tedensko pridno vadijo na odrskih deskah. Pripravili so tudi šahovsko tekmovanje, na katerem so dobili najboljšega šahista krajevne skupnosti. Ob kulturnem prazniku so pripravili tudi proslavo, v kratkem pa bodo izdali tudi svoje prvo glasilo.
Pestro delovanje mladih v Andražu je vsekakor tudi odraz dobrega sodelovanja z vsemi dru žbenopolitič nimi organizacijami in društvi v kraju.
S. OGRAJENŠEK
GASILCI SO OCENILI SVOJE DELO
Minulo nedeljo so člani G D Vinska gora na letnem občnem zboru ugodno ocenili delo v preteklem letu. Ug otavljali so, daje društvo med letom sodelovalo pri vseh večjih akcijah in prireditvah v okviru občinske gasilske zveze % le c. Med letom so tudi pomladili svoje vrste z mladimi člani oziroma s pionirji-
V letu 1980 je društvo dobilo nov kombi, letos pa nameravajo zgraditi garažo.
Gotovi je: kritično o problemih
Čebelnjak bo namreč namenjen predvsem mladini, med drugim krožku mladih čebelarjev osnovne šole Bratov Juhart.
V TABORU BODO ODPRLI NOV VRTEC
V Taboru gradijo nove prostore za otroško varstvo. Odprli jih bodo za mednarodni dan žena — osmi marec. Imel bo dve igralnici in bo lahko sprejel 40 Otrok. Vrtec so zgradili iz referendumskih sredstev.
Novi prostori vrtca pomenijo z a starše in otroke Tabora veliko pridobitev, saj se bodo izboljšali pogoji varstva, otrok. Posnetek kaže sklepi >a gradbena dela.
P. Z.
Čeprav je bila v Gotovljah programska konferenca KO SZDL izvedena med zadnjimi v občini, ni bilo prav nič manj burna, ali če že hočemo, tudi plodna.
Že kar pri poročilih o dejav-n osti v preteklem letu je bilo v razpravi ugotovljeno, da bi posamezne probleme lahko laže in bolje reševali, če bi v KS sodelovalo več krajanov. Dejstvo je namreč, da se le peščica ljudi zaveda svoje ustavne pravice in dolžnosti, da sokreira samoupravno in politično delo v KS. Posebno so bili izpostavljeni komu nisti kot avantgarda v socialistični fronti, saj je le nekaj več kot 5 komunistov od 35 aktivno vključenih v KS.
Prav tako se je izkristaliziralo, da delegacije v KS, razen dveh, prav slabo delujejo. Temu je pripisovati tudi glavni vzrok, da KS Gotovlje ni bilo ustrezno vključena v preteklem srednjeročnem obdobju v plane interesnih skupnosti in občine, pa tudi v sedanjih srednjeročnih planih niso odraženi željeni interesi
O vseh teh vprašanjih in problemih je konferenca zavzela določene sklepe ter zadolžita predsedstvo KS in OOZK, da pospešeno razpravljajo oziroma ukrepajo, da bi čimprej sanirali to akutno stanje. Poleg teh celovitih problemov se je konferenca dotaknila tudi nekaterih drugih, ki se vse predolgo vlečejo, kot npr. ureditev križišča na obvoznici, ki ni urejeno, kot je bilo dogovorjeno. Tu bi morali namreč odgovorni faktorji postaviti semafoije (kabli so že položeni), da bi na ta način zmanjšali veliko nevarnost, ki tam preži na udeležence, in ki ie teijala že človeška življenja. Na obvoznici niso niti do danes postavili označ be, da se z nje da priti tudi v Gotovlje in ne samo v àlee ter Ložnico.
Delegati konference so kritizirali tudi politiko postavljanja
telefonske mreže, saj so Ugotovili, da ni sorazmerja med številnimi telefoni v eni stolpnici v Žalcu ter določenimi zaselki v KS, kjer sploh nimajo niti enega telefona.
Ob razpravi o preteklem občinskem prazniku v Gotovljah so delegati ugotovili, da je bilo sicer mnogo napravljenega ob danih pogojih, da pa so pričakovali mnogo več. Posebno so se ustavili ob obljubi, ki se vleče že izpred dveh srednjeročnih obdobij nazaj, da bo v Gotovljah rešen problem otroškega varstva in osnovne šole. Ker to tudi kljub omenjenim obljubam ni načrtovano v na-slednj ;m srednjeročnem obdobju, KS Gotovlje ni podpisalo SS o temeljih planov določenih samoupravnih interesnih skupnosti.
Na koncu je konferenca obravnavala tudi delovanje društev oziroma sprejela sklep, da se morajo prebuditi vsa tista, v katerih je sedaj mrtvilo. Gotovlje ima namreč obnovljene društvene prostore in le-ti čakajo na uporabnike.
Predsednik poravnalnega sveta je poročal tudi o uspešnem delu tega sveta, predsednik sveta KS pa je razložil, zakaj niso bile krajevne ceste očiščene snega letošnjo in lansko zimo ter obljubil, da se v prihodnje to ne bo več zgodilo.
Konferenca je trajata pozno v noč, pa še dlje bi, saj je proble-
RIBE BOGATIJO JEDILNIK ŽALSKIH GOSPODINJ
Okrog 50 ton rib iz Hmezadove ribogojnice je letos pripravljeno za gospodinje iz žalske občine. Včasih so ribe iz Vrbja potovale v gostinske objekte širom Slovenije, vendar je zadnje čase povpraševanje doma preveliko, da bi lahko zadostili tudi širšemu trgu.
mov dovolj, vendar so delegati u uotovili, da bo treba močneje vključiti vaške odbore, saj bo le , na ta način moč probleme konkretneje reševati.
Popis
prebivalstva:
poudarek
hišnim
številkam
Pri izvedbi popisa prebivalstva bo odigrala najvažnejšo vlogo hišna številka. V zvezi s tem je ‘geodetska uprava izvršila pregled celotnega terena in pri tem ugotovila vrsto pomanjkljivosti, j precejšnje število stavb nima hišnih številk, ali pa le-te niso pravilno nameščene.
Umestno bi bilo, da lastniki hiš, ki imajo že določeno hišno tablico, le-to pravilno namestijo na vidno mesto. Za zgradbe, ki še do sedaj nimajo hišnih številk, pa smo uvedli začasno oštevilčenje le za namen popisa. Zač aste tablice bodo do po piša razdeljene po posameznih popisnih okoliših. Razdelitev posameznih začasnih hišnih številk bo občinska geodetska uprava opravila s pomočjo Krajevnih skupnosti. Na odda^enih območjih pa priporočamo, da lahko začasno hišne številke dobi lastnik pri občinski geodetski upravi na uradni dan. Ustrezno nameščena hišna številka bo popisovalcem v pomoč pri izvajanju popisa v določenem popisu okolišu.
Geodetska uprava àlee
Turistični delavci v Šempetru
Kljub temu, da je bil obisk v Antičnem parku in jami Pekel pj eteklo sezono manjši kot leta 1979, so turistični delavci v Še mpetru zadovoljni Tako so poudarili na zadnji letni konferenci, katere se je udeležilo preko 200 članov in gostov. Antični park je obiskovalo 13.397 gostov, od tega 1.178 inozemskih, jamo Pekel pa 23.206, od tega 1.215 inozemskih. Obisk je bil torej za 8 % manjši kot leto poprej, po statističnih podatkih pa so na drugih podobnih objektih v Slove-niji beležili celo 10 - 14% manjši obisk. Do leta 1981 je tako jamo Pekel vidélo že 189.312 obiskovalcev in letos pričakujejo dvestotisočega. TD si prizadeva pridobiti še en pomemben naravni objekt. V raziskavo so dali vodo iz toplega vrelca v Podlogu in dobili zelo ugodne rezultate. Voda spada med tako imenovane akroterme ali čistoterme, ki so zelo razširjeni v Evropi in tudi pri nas (Dobrna, Topolščica). Znane so po svojem zdravilnem učinku, predvsem proti revmatičnim obolenjem. Nič čudnega torej, da se v poletnem času pri toplem vrelcu kar ter e peric, saj imajo kar dvojno korist. Z na-daljnimi geološkimi raziskavami in novimi vrtinami naj bi se dosegla večja temperatura in večja količina vode. Vendar so stroški za celoten projekt le preveliki za TD, širša družbena
podpora je tako nujno potrebna.
TD dejansko opravlja tri dejavnosti: eksploatacijo turističnih objektov, prodajo spominkov in občasno nudenje gostinskih uslug. Iz finančnega poročila je razvidno, da so solidno gospodarili, saj jim je končni saldo pokazal 1.176.929 din plusa, in če računamo, da je dohodek pritekal v manjših zneskih, lahko sami presodimo, koliko dela in truda je bilo vlože-n ega. TD bo tudi letos nadaljevalo s svojo dejavnostjo. Kot
glavno nalogo pa so si zadali napeljavo telefona do jame Pekel ter gradnjo transformatorja in električnega priključka v jamo.
Pa še to. Ob delovni zagnanosti in ob prebiranju številk so mimogrede omenili letnico 1961, ko je bilo šemp e tersko društvo ustanovljeno. Najmlajše društvo v žalski občini slavi torej pomemben jubilej, dvajset let aktivnega delovanja. Čestitkam se pridružuje tudi naše u uedništvo.
EDI MASNE C
I Ob 100-letnici gasilskega društva Žalec
Upravni odbor TD Med sejo
Žalski gasilci so v tem mesecu praznovali 100-letni-co obstoja svojega društva. Občni zbor je bil začetek proslave te pomembne obletnice slovenskega gasilstva v Žalcu in hkrati zaključek občnih zborov gasilskih društev, ki so se zvrstili po Savinjski dolini Danes ugotavljamo, da je delo, ki so ga začeli gasilci pred 100 leti v Žilcu, že obrodilo bogate sadove.
Povsod so zrasli novigasU-ski domovi, gasilska društva so se sodobno opremila, skratka, gasilske organizacije so danes učinkovitejše kot nekoč. Treba je reči, da so gasilci veliko postorili s prostovoljnim delom in samo-p ispevki krajanov. Lahko bi zapisali, da je gasilstvo del našega vsakdana, je dejavnost, ki požrtvovalno in br ez pričakovanega plačila pomaga, če je treba.
Posebno poglavje gasilske dejavnosti je razgibano tekmovanje. Gasilci v Andražu
so na primer v minulem letu osvojili kar šest pokalov. Ko je lani plaz v tem kraju zasul cesto, so bili gasilci pravi na mestu: očistili so cestišče in z zavarovalnimi deli ustavili nadaljnje drsenje zemlje. Ni naključje, da so na lanskem „Poveljniškem potovanju pohvalili krajevno skupnost Andraž kot eno najboljših pri organiziranju civilne zaščite.
Andraškigasilci so ob svoji 80-letnici GD dogradili prizidek, ki je namenjen izobraževanju prebivalstva. Pri gradnji so se združili krajevna skupnost in skupnost za varstvo pred požari in seveda krajani s prostovoljnim delom.
Gasilci pomenijo gonilno silo tudi v Maticah, saj se je njihov dom razvil v kulturno središče kraja. Tu ni akcije, kjer gasilci ne bi sodelovali V domu gasilcev v Zabukovi-ci se vrstijo razna zbrovanja k rajanov, tu prirejajo razne prireditve, skratka, gasilci so
na široko odprli vrata svoje-g a doma vsem, ki ga potrebujejo. Radi bi si uredili dvorano, športna igrišča in okolje doma. Upajo, da bo tudi v tej akciji prišla do izraza solidarnost vseh krajanov.
V Grižah so ustanovili gasilsko društvo leta 1919. Društvo je aktivno in dosega u spehe na raznih tekmovanjih. V zadnjih letih se je dobro opremilo, saj ima dva voza in dve motorki Na tesnem pa so s sredstvi za vz drževanje. Potrebno to tudi izolirati cisterne, vse to pa bo stalo precej denarja, ki ga nimajo.
Posebno poglavje bi lahko zapisali o delovanju industrijskih gasilskih društev v naši občini Danes najstarejše gasilsko društvo (industrijsko) so ustanovili leta 1873 v Tekstilni tovarni Prebold, to je bilo hkrati prvo tovrstno gasilsko društvo v Sloveniji
-FJ
ZA BO
NOB
Javna razprava v društvih in družbenih organizacijah
V naši občini že nekaj časa razpravljamo o varstvu in položaju borcev NOV ter vojaških vojnih invalidov. Gre za poročilo, ki zajema naštete probleme v minulem letu. Iz vršni svet kot predlagatelj želi, da bi razprave zajele vse krajevne or-g anizacije zveze borcev NOV, družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti. Le tako bo možno dobiti kar največ pripomb in predlogov.
Predsedstvo Republiške konference SZ DL Slovenije je ustanovilo problemsko konferenco n a temo , Aktualne naloge na področju nadaljnjega razvoja prostovoljnega združevanja delovnih ljudi in občanov v društvih in družbenih organizacijah v SR Sloveniji“. Se ja te konference bo še v prvem tromesečju
1981.
Jamarji so zborovali
Zadnja sobota v januarju je za preboldske jamarje minila v obračunu dela za preteklo dveletno obdobje. Hkrati pa je bil to tudi dogovor za delo v bodoče, ki ga bo koordiniral in vodil novoizvoljeni upravni odbor.
Iz poročila predsednika Dar-k a Naraglava je moč razbrati, da je jamarski klub Črni galeb v minulih dveh letih razvil izredno pestro aktivnost. Zlasti velja to za leto 1979, ko so praznovali 10-letnico obstoja in 90-let-nico organiziranega delovanja slovenskega jamarstva. To pa je b il tudi čas, ko so že lahko zbrali in uredili rezultate I. jugoslovanske jamarske odprave v Ekvador. Ta čas obele žujejo še številne druge kativnosti. Gre predvsem za razvitje prapora, ureditev klubskih prostorov, izdajo publikacije Naše jame, pohoda z obujanjem tradicij NOB, za predavanja in jamarske raziskovalne akcije ve čjega obsega. Skratka, to je bilo obdobje, ki je bilo logično nadaljevanje uspešnega desetletnega razvoja.
Tako so menili tudi razpravljala, med njimi tudi predstavnik jamarske zveze Slovenije France Habe, ki je menil, da je jamarski klub Črni galeb vodilni tovrstni klub v Sloveniji in tisti, ki je najprej doumel, da je potrebno svoje delo oplemenititi s sodelovanjem DPO in ostalimi d ruštvi in tako dati jamarstvu širšo družbeno veljavo. Pohvalno se je izrazil o njihovem delu tudi sekretar Telesno-kulturne skupnosti in predsednik preboldskega planinskega društva Adi Vidmajer, ki se je ob tej priliki jamarjem zahvalil tu di za pom 'č pri obnovi doma pod Re ško planino. Predsednik Izv ršnega sveta Jože Jan pa je poudaril, da je jamarski klub zelo pomemben za občino, saj
se z njihovo pomočjo seznanjamo s krasom in krašk imi pojavi tudi na našem območju. Njihovo delo pa je še tem bolj pomembno z vidika SLO in DS, saj prav naravni jamski prostori omogočajo neomejene možnosti koriščenja v te namene. Po-u daril je tudi širšo družbeno aktivnost, ki ni neposredno vezana na jamarsko raziskovalno delo. Vsekakor pa je razveseljivo, da se njihove vrste nenehno pomlajujejo, kar kaže na to, da se ta dejavnost še širi, to pa je tudi pogoj za uspešn o delo v bodoče. Ob tem je še pristavil, da si bo Skupščina občine tudi v bodoče prizadevala podpirati njihovo delo.
V razpravi so spregovorili še o onesnaževanju kraškega sveta' in o drugih problemih. Razrešili so stari odbor in izvolili novega ter sprejeli program dela z\ tekoče leto. Za predsednika so ponovno izvolili Darka Naraglava, tajniška dela bo opravljal Anton Ve denik, za podpredsed-n ika so izvolili Silva Ramšaka, z a blagajnika pa Ne venko Petruško. Iz volili so tudi vodje posameznih področij dela in sicer: Srečka Kvasa za vodjo raziskovalnega programa, Boruta Ž:tika ij a za načelnika in vodjo za delo z mladino, Petka Mrkejiča za športno rekreativno dejavnost, Francija Zupanca za orientacijsko dejavnost, Zdravka Gorška za foto-kino dejavnost in Karla Kolarja za gospodarja.
Ob zaključku so sprejeli v članstvo kluba lanskoletne krožkarje iz OŠ Prebold, hkrati pa so podelili tudi priznanja in klubska odličja zaslužnim čla-n om. Dr. prof. France Habe pa je pripravil tudi predavanje o kraških jamah Srbije in Bolgarije. •
Naloge problemske konference je, da oceni stanje in sprejme usmeritve na področju prosto-V oljnega združevanja delovnih ljudi in občanov. Glavni poudarek bo na:
—	mestu in vlogi družbenih organizacij in društev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja,
—	ustavni preobrazbi družbenih organizacij in društev,
—	vlogi družbenih organizacij in društev v SZDL,
—	u resničevanju kadro vske politike, kolektivnega dela in odgovornosti,
—	nadaljnjem razvijanju delegatskih odnosov ter demokratizaciji odnosov,
—	u resničevanju svobodne me-n jave dela ter gmotnim pogojem družbenih organizacij in društev,
—	uresničevanju SLO in družbene samozaščite v družbe-n ih organizacijah in društvih,
—	mednarodni aktivnosti ter sodelovanju s sorodnimi organizacijami v tujini,
—	informiranju članstva in javnosti dela družbenih organizacij in društev.
Konferenca naj na osnovi
ocene stanja sprejme stališča ter opredeli način uresničevanja ter nosilce posameznih nalog.
Osrednjo pozornost moramo nameniti zlasti vlogi in mestu temeljnih oblik organiziranja, to je društvom v krajevnih skupnostih, TOZD in šolam ter oblikam demokratičnega in prostovoljnega združevanja v zveze.
Želimo, da se vključijo v razpravo vsa društva in družbene organizacije. Za razpravo so pripravljena izhodišča, ki so bila objavljena v prilog DELA dne 21. j anuaij a 1981. V izkodiščih so zapisane le nekatere ugotovitve, ki so skupne vsem društvom in družbenim organizacijam, želimo pa, da v razpravi izpostavite tudi druge probleme, ki se pojavljajo pri delu in poslovanju v društvih.
Organizator javne razprave v krajevnih skupnostih je krajev-n a organizacija SZDL, lahko pa tudi društva sama oblikujejo stališča in jih posredujejo svetu za družbene organizacije in društva pri Občinski konferenci SZDL Žalec najkasneje do 5. marca 1981. Svet bo izobliko-
val na osnovi vseh pripomb in stališč iz javne razprave enotna stališča in jih posredoval republiški konferenci SZDL kot prispevek za problemsko konferenco.
PAVLINA GLUŠIČ
V DOBROVLJAH NI VODE
Partizanske Dobrovlje se v teh zimskih dneh srečujejo s problemom pitne vode. Marsikatero gospodinjstvo je ostalo brez pitne vode, največ problemov pa imajo v Domu borcev in na Jugovi domačiji. V lanskem letu so v Dobrovljah dobili cisterno, s katero naj bi vas oskrbovali s pitno vodo. Vendar s tem problem ni rešen.
Že v lanskem letu so se s krajevno skupnostjo in samoupravno komunalno interesno skupno stjo dogovaij ali o izgradnji vodovoda, vendar ostaja še vse po starem. Dobroveljčanom so pomoč pri izgradnji vodovoda obljubili tudi predstavniki JLA.
Ka j pomeni pitna voda, vemo vsi. Prebivalci Dobrovlj v teh dneh še toliko bolj spoznavajo, kaj pomeni ostati brez vode. Upajo le, da bodo problem preskrbe rešili čimprej.
I.FAL3
OBISK
PREDSEDNIKOV RK ZSMS
Z namenom, da se Republiška k onferenca ZSMS čimbolj seznani z delom občinskih konferenc ZSMS v pripravah na problemsko konferenco o družbeno-ekpnomskem položaju mladih, bo 24. februarja'1981 obiskala občinsko konferenco ZSMS Žalec.
V	sklopu oelodnevnega obiska b odo predstavniki RK ZSMS ob iskali osnovno organizacijo ZSMS v Tek -stilni tovarni Prebold, kjer se bodo seznanili z gospodarskim položajem delovne organizacije, z razmerami v TOZD Pletenine, o razvitosti samoupravnih odnosov, o organiziranosti mladih v DO TT Prebold, o angažiranosti mladih prirešev anju skupnih družbenih problemov ter razvoju DO TT Pre bold v srednjeročnem obdobju 1981—85.
V	okviru celodnevnega obiska bo imela OK ZSM Žalec tudi sejo predsedstva in razgovor s politično koordinacijo občine.
Več o sami vsebini celodnevnega obiska vas bomo seznanili v naslednji številki Savinjskega občana.
Konferenca braslovških gasilcev
V začetku februaija je gasilsko društvo v Braslovčah pripravilo svojo letno konferenco.
Člani so pregledali delo v minulem letu in ugotovili, da je bilo preteklo leto zelo delavno. V treh mesecih so gasilci zgradili nov prizidek, ki ga bodo krajani lahko uporabili tudi v širše namene. Pri izgradnji so jih finančno podprli v krajevni skupnosti in samoupravni skupnosti z a varstvo pred požari, nekaj pa so s prostovoljnim delom prispevali gasilci sami. Nove pro-
store so otvorili ob 80-letnici svojega obstoja.
V lanskem letu so gasilci sodelovali na številnih tekmovanjih. Priborili so si prvo mesto n a občinskem tekmovanju in se u vrstili v nadaljnjo področno tekmovanje. Uspešne so bile tudi članske, ženske in pionirske desetine na drugih tekmovanjih.
In kako v letošnjem letu? Največ pozornosti bodo namenili izobraževanju svojih članov in nakupu nove opreme in orodja.
M.	ŠOŠTARIČ
CENTER ZA USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
ŽALEC
UČEN CEM 8. RAZREDOV OSNOVNIH ŠO L
V šolskem letu 1981/82 bodo na Ce ntru za usmerjeno izobraževanje vpisali v štiri oddelke kovinarske usmeritve in sicer:
1	oddelek oblikovalca kovin (strugar, orodjar, rezalec)
2	oddelka p reobli kovalca kovin (varilec, avtomobilski klepar in stavbni klepar) s srednjim programom ter
1 oddelek obdelovalca kovin (vzdrževalec in upravljalec strojev, obdelovalec kovin, spajalec in rezalec kovin) s skrajšanim programom.
Prijave za vpis naj učenci pošljejo do 31._marca 1981 na naslov: Center za usmerjeno izobraževanje Žlec, ul. Ivanke Uranjek 6, 63310 Ža lec.
J
KRONIKA
SA VINJSKI OBČAN - Februar 1981 j j
Uspešnost dela - rezultat vseh
Javna razprava o ustavnih dopolnilih
Že v prejšnji številki Savinjskega občana smo pisali o uspehih Občinskega štaba za TO in p riznanjih, ki so jih prejeli za svoje delo, tokrat pa smo pripravili nekoliko širši zapis s komandantom Lojzetom Kampušem.
Na vprašanje, kako jim je uspelo, da so dosegli najboljše rezultate v Zahodnoštajerski
bo širša družbena akcija, še zlasti, če gledamo na izkušnje NOB, v kateri so bile žene enakovredne borke in so prispevale velik delež k osvoboditvi.’"
—	Kaj pa organiziranost?
„V enotah in štabih TO imamo organizirane aktive ZK in ZSMS. Velja omeniti, da aktivi s svojim uspešnim delom veliko pripomorejo k izvedbi programa. Pomembno je tudi njihovo delo pri evidentiranju novih članov ZK. Lani je bilo predlaganih in sprejetih 18 novih članov. Aktivi ZK delujejo povsod tam, kjer so za to dani pogoji in so organizirani do takšne mere, da lahko v primeru vojne prerastejo v osnovne organizacije ZK.”
—	Smo v času stabilizacijskih prizadevanj, kako se vi vključujete v.mje?
„Zavedamo se težkega gospodarskega položaja. Sredstva, kijih dobimo na osnovi sporazuma o financiranju SLO in iz proračuna, skušamo koristiti čimbolj racionalno. Večino vzgoje izvsgamo v dela prostih dneh, s to prakso pa bomo nadaljevali tudi v bodoče. Pa tudi vse ostale aktivnosti opravjamo v dela prostem času.”
— Kakšne so smeri razvoja v srednjeročnem obdobju?
,,Kot jjrva še ostaja vzgoja vseh enot in štabov TO. Težiti pa moramo, da pouk čimbolj moderniziramo in v največji možni meri izkoristimo čas vzgoje. Naslednja naloga je modernizacija oborožitve, poudarek pa bo na protizračni, proti-oklopni in protidesantni borbi. Čimbolj pa moramo usposobiti civilno prebivalstvo ter oborožene sile pripraviti na mobilizacijo v pogojih nenadne agresije ob istočasnem vodenju borbe z agresorjem. Zastavljene naloge so velike, vendar jim bomo v sodelovanju z vsemi D PO in ob pomčtči vseh obveznikov nedvomno kos.”
D. NARA GLAV
Na podlagi izhodišč in usmeritev za javno razpravo o osnutkih dopolnil ustave SFRJ in ustave SR Slovenije ter statutov občin, ki jih je sprejelo predsedstvo RK SZDL Slovenije, je predsedstvo Občinske konference SZDL Žalec na seji, dne 29. decembra 1980, sprejelo sklep, da se izvede javna razprava o omenjenih osnutkih dopolnil v vseh sredinah po programu, ki gaje izdelal Svet za družben opolitični sistem pri Občinski konferenci SZDL Žalec. V javno razpravo so bila zajeta vsa vodstva vseh družbenopolitičnih stuktur, člani delegacij za zbore občinske skupščine, člani delegacij za sk upščine samoupravnih interesnih skupnosti, člani organov upravljanja v OZD in KS in vodstva družbenih organizacij in društev v krajevnih skupnostih.
Javna razprava je bila v k rajevnih skupnostih zaključena d o 20. januarj a, v združenem delu pa v prvi polovici februaija. Pou dariti velja, da so javne razprave potekale dokaj različno. Večina je n alogo dobro opravila, po-nekod pa je bila razprava usmerjena izključno le na tekst osnutkov amandmajev in izhodišč za spremembo statuta občine, kar je seveda izzyenelo zelo fo rmalno. Premalo je bilo v razpravah povezave z aktualnimi druž-b enoekonomskimi in druž-
benopolitičnimi. vprašanji ter kritično in celovito izpostavljena obravnava odnosov in institucij našega političnega sistema.
Sicer pa so bila na podlagi javne razprave izoblikovana n aslednja stališča:
—	na osnutek dopolnil ustave SFRJ v javni razpravi ni bilo pripomb.
—	na osnutek dopolnil ustave SR Slovenije pa sta b Ui pod ani pripomb i, da naj se mandatna doba funkcionarjev skupščine SR Slovenije opredeli v ustavi SRS in ne v zakonu ali poslovniku skupščine SR Slovenije, ter da se dopolni III. amandma k ustavi SR Slovenije, tako da bi pri kadrovanju za izvolitev članov predsedstva republike upoštevali regionalni princip,:
—	pri razpravi o izhodiščih za spremembo statuta občine so se v večini odločili za mandat dveh let z možnostjo enkratne ponovitve mandata za predsednika in podpredsednika skupščine občine ter predsednike in namestnike zborov skupščine. V nekaterih organizacijah združenega dela pa so bili tudi mnenja, da bi bil krajši mandat primernejši.
—	funkcionarji samoupravnih interesnih skupnosti bi naj bili voljeni za enako mandatno dobo kot funkcionarji občinske skupščine, kar pa naj bi veljalo za
vse interesne skupnosti in ne samo za tiste, ki odločajo enakopravno z zbori občinske skupščine;
-	za predsednika, podpredsednika in člane izvršn e-ga sveta je bil podprt pred-' log, da se le-te voli za dobo štirih let, s tem, da predse d-nik ne more biti izvoljen dvakrat zaporedoma;
. — podprt je bil tudi predlog, da izvršni svet sklepa in odloča veljavno, če je na seji navzoča vfcčina njegovih članov, in če je za odločitev glasovala večina njegovih članov;
—	svetu za družbene organizacije in društva pri Občinski konferenci SZDL je bilo naročeno, da v predvideni javni razpravi o družbenih organizacijah in društvih pred re publiško konferenco izpostavi vprašanja trajanja mandata za funkcionarje v družbenih organizacijah in društvih z vidika kolektivnega vodenja in odgovornosti; Odbor za krajevno samoupravo naj pripravi izhodišča za eventueine spremembe statuov KS v zvezi z mandatno dobo funkcionarjev krajevne skupnosti;
Izpostavljene zaključke in stališča je verificiralo predsedstvo Občinske konference SZDL na seji dne 10. februarja, pred tem pa sojih obravnavali vsi zbori občinske skupščine.
JANEZ FEDRAN
Alojz Kampuš
pokrajini, nam je tovariš Kampuš dejal: „Pravzaprav je recept za doseganje dobrih rezultatov zelo preprost — v eliko in trdo delati. Vsekakor pa to ni zasluga samo nekaj ljudi, temveč prizadevanj celotnega štaba mirnodobske in vojne sestave ter vseh starešin na odgovornih dolžnostih in vseh vojakov obveznikov, predvsem pa subjektivnih sil v enotah teritorialne obrambe. Priznanja, ki smo jih prejeli so vsekakor velika obve-z a za prihodnje delo.”
— Vsako leto sprejmete v svoje vrste 50—70 mladink in mladincev prostovoljcev; kakšen je njihov odnos do vprašanj SLO in DS?
„Lahko rečem, da mladi razumejo in dobro sprejemajo koncept SLO in DS. Praksa je pokazala, da so v enotah krajevnih skupnosti, kjer so razporejeni, gibalna sila v prizadevanjih za čimboljšo izvedbo vaj in taktičnih postopkov. Brez njih si ne bi bilo mogoče zamisliti pohodov obijanja tradicij NOB, katerim posvečamo veliko pozornost Ob vsem tem velja povedali, da se pri vključevanju mladih v enote TO zelo angažira Občinska konferenca ZSMS. Vsako leto pripravimo po osnovnih šolah ogled pehotnega orožja, kjer mlade seznanimo tudi z možnostmi vključevanja v naše enote. V zadnjem času ugotavljamo, da pri kmečki in srednješolski mladini upada zanimanje za vključevanje v enote TO, zato bi skupaj s predsedstvom OK ZSMS temu vprašanju v prihodnje morali posvetiti več pozornosti.”
—. Kako pa je z vključevanjem žena v enote teritorialne obrambe?
„Glede tega vprašanja moram reči, da smo odločno premalo naredili. Nekaj \ žena, vojaških obveznic, imamo sicer vključenih na dolžnostih političnih komisarjev, referentov za izvidni-ško službo in na dolžnostih medicinskega kadra. Brez dvoma je možnosti za njihovo vključevanje še veliko. Potrebna
NAŠ PIONIRSKI KOTIČEK.
NA DRSALIŠČU
V nedeljo sem odšla k sestrični Leonidi v Celje. Tudi sestro Polonco sem vzela s sabo. Od šli sva z avtobusom. S seboj sva vzeli drsalke. Leonida naju je že čakala. Odpravile smo se na drsališče. Najprej smo morale čez cesto, potem pa smo prispele na drsališče. Najprej smo šle v garderobno. Obule smo si drsalke, potem pa na led! Že dolgo se nisem drsala, zato sem b ila bolj nerodna.
Ko sem se prvič zadrsala me je zaneslo v ograjo. Nisem in nisem se mogla zaustaviti. Leonida me je hotela prijeti, a jaz sem bila že v ograji. Ko sem obstala, sem bila čisto trda. A kmalu je bilo zopet vse dobro. Vse tri smo se vesele drsale naprej. Domov smo še zelo utrujene. Mislim, da se ne bom več zaletavala v ograje.
KORUN MOJCA 4. b.
Prebold
KANARČKA
Doma imamo dva kanarčka. Eden je Piko, drugi Pikica. Rada pojeta, vendar le tedaj, kadar je glasba. Včasih, ko sta imela vsak svojo kletko, sta večkrat pela. Sedaj pa sta skupaj. Kadar se jih več pogovarja, se vmešata v pogovor s svojim petjem. Prej smo tudi imeli enega, ki pa nam je ušel. Rada jesta sola to in regrat. S h rano veliko z amažeta. Včasih se tudi kopata. Nastavimo jima krožnik z vodo. Upam, da se ta dva ne bosta izgubila.
URŠKA JORDAN 4. a Prebold
DELO V PIONIRSKI HRANILNICI
Na naši šoli deluje že vrsto let pionirska hranilnica. Mentorica je tovarišica Draksleijeva, uslužbenci pa učenke osmih, sedmih in petih razredov. V šolskem letu 1980/81 deluje pionirska hranilnica dvakrat na teden, ob ponedeljkih in torkih od 12. ure do 12.30. Delo j e zahtevno, zakaj biti moramo zelo natančne. V tem letu dela v pionirski hranilnici sedem učenk. Tri smo iz osmega razreda, ostale pa iz šestega in petega razreda. Ker nas je dovolj, si delo lepo razdelimo Ena vpisuje vloge in izdatke v hranilne knjižice, druga pa kartice, kijih imajo varčevalci, vse pa moramo vpisati še v dnevnik. Ko pridejo vsi na vrsto, moramo zaključiti. Denar najprej razvrstimo in seštejemo. Seštejemo tudi dvige in vloge na karticah in v dnevniku, če se vsota, vpisana v dnevniku, na karticah, in gotovina ujemajo, je dobro. Drugače pa moramo vse še enkrat pregledati in preračunati. Ve s ta denar vlaga naša pionirska hranilnica na banki v Preboldu.
To delo je zelo zahtevno, zlasti še zaradi velike gneče, saj d e luje le dvakrat tedensko, varčevalcev pa je zelo veliko. Učenci p ostanejo varčevalci že v prvem razredu na svetovni dan varčevanja, 31. oktobra. Vlagajo tudi razredne skupnosti in razne organizacije. Mlajše varčevalce privlačijo predvsem nagrade, ki jih dobijo ob obisku hranilnice. Najbolj priden varčevalec in najvestnejša uslužbenka pä dobita ob koncu leta Musijevo značko.
DAMJANA KUKOVNIK8. a Prebold
V
■
WfT *

ALI BOM DOSEGEL SVOJ CIU?
Žvim na Dobrov|ah in letos hodim v 8. razred osnovne šole. Skoraj vsak učenec že im a svoj cilj. Vsak se bo odločil za neki poklic, seveda po svojem učnem uspehu. Vsak bo moral razmisliti, kaj bo postal, če pa še ni premislil, se bo moral kka malu odločiti. Odločitev ni nič kaj lahka. Jaz sem se odločil, da bom ostal doma za kmeta, ker nimam
ne vem kakšnih uspehov za nadaljnje izobraževanje. Tudi očetu je to všeč. Ker me veseli kmetsko delo in življenje na kmetih, bi rad, da bi bolj posodobili našo kmetijo in še dokupili stroje, ki bi jih rabili za obdelovanje zemlje.
Če si nekdo zada težko nalo-g o in jo hoče izvršiti, je potrebno vložiti veliko dela in truda. Toda vsak nima
interesov, da bi delal na kmetiji.
Čeprav imam še tri brate, se 'bodo najbrž vsi šli učit. Jaz pa bom ostal doma, ker me življenje na kmetih zelo veseli. Ne bom obupal, ker vem, da moram uspeti.
DOBROVNIK MARJAN 8. a razred OŠ Vlado Bagat Braslovče

FOTOKRONIKA
Ribištvo v Savinjski dolini ima lepe razvojne perspektive
Izvršni svet o delu DU Žalec
Izvršni svet občinske skupščine je na eni zadnjih sej razpravljal o poročilu o nadaljnjem razvoju delavške univerze Žile c. Pri opredeljevanju nadaljnjih nalog in konkretne vloge delavske univerze je razprava potekala predvsem v smeri opredelitve vloge delavske univerze v usmerjenem izobraževanju Ugotov |jeno je, da je delavska univerza Žilec aktivno sodelovala v vseh pripravah na šolsko mrežo, čeprav je njeno mesto pri nadaljnjem izobraževanju še neusklajeno.
Aktivnost delavske univerze je usmeijena predvsem v izobraževanje v višji upravni, strojni tehniški šoli, tekstilni tehniški šoli, poklicni administrativni, izvaja še nekatere druge oblike izobraževanja. Iz posebne anali-z e je razvidno, da je celotna dejavnost delavske univerze ze-jemala skoraj 1800 udeležencev oziroma je izvedla okrog 5000 ur izobraževalnega dela.
Izvršni svet je sice r ugotovil da se je delavska univerza od ustanovitve do danes primemo uveljavila, da je širila oblike vzgojncizobraževalnih dejavnosti in iz leta v leto večala število udeležencev določenih oblik izobraževanja. Tudi v naslednjih letih bo potrebno organizirati posamezne oblike izobraževanja za odrasle, predvsem tiste smeri izobraževanja, ki bodo resnično odraz potreb po kadrih organizacij združenega dela, predvsem s področja gospodarstva. Pri nadaljnjem delu delavske Univerze je potrebno realno proučiti vsakršno organizira-n ost izobraževanja administrativnih delavcev, izkazanih potreb po teh kadrih v predlogu potreb po kadrih ni ob upošte-V anju štipendistov, ki že obiskujejo te šole.
Izvršni svet bo še proučil program dco usmeritev delavske univerze, zavzemati se je namreč potrebno za racionalno oblikovanje posameznih izobra-
ževalnih oblik, upoštevati ob tem delo centra za usmeijeno izobraževanje in dejanske potrebe po kadrih.
VERA OREŠNIK
Pred skupščinami občin Velenje, Celje, Žilec in Mozirje je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo rekreacijsko turističnega centra Golte za obdobje 1981-1985.
Cilji in naloge, kijih želijo doseči s to akcijo, so: izgradnja sistema žičnic, smučarskih prog in pripadajočih komunalnih naprav, opravljanje prevoznih storitev z žičnicami, opravljanje obstoječega turistično-gospodarskega potenciala ter investicijsko vzdrževanje in modernizacija objektov in naprav.
Izvršni svet je skrbno proučil predloženi sporazum, zlasti še delež, ki po dogovorjenem ključu odpade za leto 1981 na občino Žalec in sicer 2,5 milijona dinarjev. Tako bi skupno zbrale štiri občine 10 milijonov dinaijev nepovratnih sredstev, s katerimi bi v letu 1981 dokončno uredili naslednje investicije:	dvosedežnico
„Smrekovec”, vlečnici „Okence,“ „Ciciban“ in
vlečnico težje plati, delavnico, črpalko in garažo, uredili bi smučišča in elektr-oinstalacije.
S temi objekti bi ob pridobitvah v letu 1980, zgrajena je bila cesta Šmihel—Golte,	sanirana
nihalna žičnica Žfekovec, urejena so bila smučišča, saniran hotel Golte, postavljene brunarice in sanirana sedežnica in vlečnice, uredili osnovne naloge iz kompletnega načrta ureditve RTC Golte.
Nove kapacitete žičnic, nova smučišča in popolna povezanost smučišč med se boj bi lahko po izvršenih delih v letu 1981 že zagotovila rentabilno poslovanje RTC Golte. Izvršni svet je pripravil predlog za zasedanje zborov skupščine, da v letu 1981 pokrijemo delež, ki odpade na našo občino in sicer tako, da iz sredstev investicij v gospodarstvu z agotovimo 1,5 milijona dinarjev, milijon pa prispeva temeljna telesnokulturna skupnost v letih 1 981-1985.
Menimo, da je bil prvi del sanacije RTC Golte solidno opravi en, ter da je načrt za leto 1981 nujno potrebno realizirati.
Z uresničitvijo teh načrtov se lahko resnično nadejamo v sezoni 81/82 že dolgo pričakovane dobre in prijetne smuke tuđi na Golteh.
-JC
Kdaj smučarska vlečnica na Gozdniku?
Ljubitelji belega zimskega športa se že nekaj časa ogrevajo, da bi speljali žičnico na Gozdniku. Zakaj je smučišče na tej lokaciji tako zanimivo? Gre za lepe terene na severnem po-b očju, ki omogočajo ugodne snežne razmere. Smu čišča so na nadmorski višini 650 do 800 metrov. Na teh smučiščih je v teh dneh, koje na nižjih smuči-
Vojaški in obrambni poklici imajo za našo socialistično skupnost, še posebno v današnjih mednarodnih razmerah in na današnji stopnji družbenega razvoja, zelo velik pomen. Ce realno ocenimo razvoj mednarodnih odnosov, je zanesljivo, da bo naša družba morala posvečati izredno pozornost organiziranju svoje obrambe, in da bo morala pridobiti poklicne kadre tako za delo v oboroženih silah SFRJ kot za opravljanje nalog na obrambnih pripra-V ah v vseh strukturah družbe.
V občini àlee se z omenjeno problematiko ukvarja koordinacijski odbor za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice pri OK SZDL. V letu 1981 si je zadal obširen pro-g ram aktivnosti na tem področju in predvideva pridobiti 12 kandidatov, kar bi glede na število prebivalcev naše občine ustrezalo potrebam oboroženih sil.
Analiza dosedanjega prizadevanja KOje pokazala, da se tudi v letu 1981 mladi premalo
KAKO BODO LETOVALI BORCI?
Čeprav je na koledarju še zima , se naši turistični delavci že pripravljajo na poletne mesece.
Občinski odbor ZZB NOV Žalec v letošnjem letu pripravlja desetdnevno letovanje svojih članov v Banjolah. Prva skupina dopustnikov bo na pot lahko krenila že 15. marca z železniške postaje v Ljubljani. Prevoz iz Ljubljane v Banjole bo organiziran vsakega 5., 15. in 25. v mesecu. In kako bo s cenami? V času sezone bodo borci za enodnevno oskrbo odšteli 230 dinarjev, v depandansah pa 310 dinarjev. Če se boste odločili za letovanje v času pred ali po sezoni, pa bo treba odšteti nekoliko manj 170 dinarjev oziroma 210 v depandansi. Prijave in plačilo za prevoz gostov bo sprejemala Občinska organizacija ZZB N(V Žalec istočasno s sprejemom prijave in vplačilom za letovanje v Banjolah in to 30 dni pred začetkom letovanja. Občinski odbor ima na voljo tudi vse ostale informacije.
>	IJ
ščih že domala skopnel sneg, še od 40 do 60 cm snega.
Teren je tako razgiban, da bo ustrezal vsem kategorijam smučarjev. Pomembno je tudi, da so tereni zelo blizu, kar bo pocenilo izdatke tistih, ki se b odo hodili sem gor smu čat.
Lokacija smučišča ustreza tudi glede cestne povezave, ker
vključujejo v to obliko nadaljevanja šolanja.
Vsi občani naše občine bi se morali vključiti v prizadevanja za dosego cilja — z agotoviti čim vič kandidatov za obrambne poklice preko organizranih oblik SZDL, ZSMS, ZKS, ZSS Na vseh osnovnih šolah in v vseh krajevnih skupnostih so razpisi, v katerih je podrobno opisan način kandidiranja, ki bo mladim pomagal pri njihovi odločitvi za takšen poklic.
H.	KRAJNC
POHOD PO POTE H XIV. DIVIZIJE
Tradicionalni pohod po poteh XIV. divizije je prispevek mladih k ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij, krepitev bratstva in
enotnosti, družbeno-politično izobraževanje ter usposabljanje mladih za obrambo in zaščito naše domovine.
Desetdnevni pohod po poteh XIV. divizije so organizirale posamezne občinske konference ZSMS v oeljski regiji. Razdeljen je bil v štiri etape Pričel se je 6. februarja 1981 v Se dlarj eve m ob Sotli, zaključen pa 15. februarja 1981 v Ljubnem ob Savinji.
50 pohodnikov iz O K ZSMS Žalec se je skupaj z OK ZSMS Velenje (ki je hkrati tudi nosilec IIL etape) vključila v pohod III. etape in sicer od 11. do 13. februarja 1981 po trasi:	Frankolovo — Lindek -
Trn ovije — Senegaški mlin — VeL Raven - Brce - Eašk i Kozjak -Paka - Skalske — Cirkovce — Pleši-vec — Metulov vrh — Graška gora — Fergunov vrh — Velunjski graben -Forthen — Pristava — Ravne — Zavodnje, kjer je bila 13/2—1981 predaja pohoda udeležencem IV. etape iz OK ZSMS Mozirje, od tu pa so skupno nadaljevali pot do Žlebni-k a.
Letošnji pohod je potekal v znamenju praznovanja 40-letnice vstaje slovenskega naroda in 40-letnice ustanovitve OF.
IREN A TERGLAV
OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA - Čeprav februarsko sonce še ni stopilo snega, so se v teh dneh že pričela nekatere kmečka dela. Vinogradniki obrezujejo trto, sadjarji pa sadno drevje, da bo v jeseni boljši pridelek.
Na sliki: obrezovanje sadnega drevja v Mirosanu.
Nova blagovnica, ki jo je Savinjski magazin odprl na Polzeli, p omeni veliko pridobitev za potrošnike. Poleg velikega oddelka za živila v pritličju, ima bogato založen tekstilni oddelek, sodobno restavracijo, tehnični oddelek in druge prostore. Na sliki: nova blagovnica na Polzeli.
so zgrajene gozdne ceste do samega vznožja, pa tudi avtobusi bi ob majhni rekonstrukciji manjšega mostu lahko pripeljali smučarje v bližino smučišča. Na voljo je celo potrebna električna energija za pogon žičnice in objekt za čajnico ter večji prostor za parkiranje avtomobilov.
Na tem področju, ki za med Gozdnikom in Mrzlico je možno izpeljati proge za smučarski tek in turno smučanje, skratka za vse zvrsti smučarskega športa, ki je tako potreben delovnemu človeku. Gre torej za smučarski center naše občine, ki ga že ves čas pogrešamo oziroma nujno potrebujemo, saj je v naši občini že preko 3000 smučarjev.
To niso zgolj želje posameznikov v krajevni skupnosti Grižo, marveč je slišati takšne želje na širšem področju naše obči-n e. Center bi lahko odprli že za letošnji praznik republike — 29. n övember, v kolikor akcija ne bo prepuščena zgolj Krajevni skupnosti Griže in Smučarskemu klubu àlee.
RADO R.
SKRB ZA ZOBE
Zobje so tisti organ človekovega telesa, ki vplivajo tudi na telesno zdravje vsakega človeka. Hk rati so zobje okras človekovega obraza in vplivajo na njegovo duševno razpoloženje. Sv etovna zdravstvena organizacija pravi, da človek z obolelimi zobmi ni več zdrav. In kaj storimo sami za lepe in zdrave zobe? Največkrat začnemo skrbeti zanje takrat, ko je že prepozno. Posledica obolelih zob pa niso samo črvivi zobje, temveč tudi obolenje srca, ledvic, sklepov, prebavil in še kaj.
Star slovenski pregovor pravi: „Kar se Ja nezek nauči, to Janez zna.” To velja tudi za n aše najmlajše. Če se že v otroških letih navadijo na redne obiske pri zobozdravniku, tudi k asneje ne bo težav. Sveteh pri-_ mer v Žlcu so otroci osnovne šole Ljube Mikuš in Petra Špraj-ca— Jura, ki obiskujejo zobo-z d ravnika kar v šolskih prostorih.
I.	ROŠ
Posneli smo jih pred novo osnovno šolo v Braslovčah. Nekateri u čenči imajo več kilometrov do doma, zato jim pride še kako prav kolo...
OŽIVLJANJE TRADICIJ NOV
Na nedavnem občnem zboru osnovne organizacije ZB Griže so ugodno ocenili delo v minulem obdobju. Ta organizacija vodi sekcijo za gojenje tradicij NOV, članstvo pa aktivno sodeluje tudi na vseh drugih področjih. Znani so vsakoletni pohodi krajanov in izleti, ki jih sistematično usmerjajo v kraje, znane iz NOV. Pri tem je pohvalno, da se teh pohodov v velikem številu udeležujejo tudi mladi. Omeniti je treba tudi skrb za spomenike iz NOV. Ko so razpravljali o nalogah v tekočem letu, so omenili tudi izdajo monografije kraja. V Grižah namreč letos praznujejo 60-letnico Svobode in predvojnega revolucionarnega gibanja pod vodstvom
odbora OF
NOVA CESTA V TOPO VUAH
Po končani izgradnji vodovoda in postavitvi avtobusnega postajališča se krajani vasi To povije v krajevni skupnosti Braslovče pripravljajo na nove naloge. Ena najpomembnejših v letošnjem letu bo asfaltiranje ceste Parižlje-Topovije. Cesta bo dolga približno 1500 m, za.asfaltno prevleko pa bodo krajani morali odštevi 200 milgonov dinarjev. Topoveljčani upajo, da bo nekaj sredstev prispevala krajevna skupnost, nekaj pa bodo prispevali krajani sami s prostovoljnim delom in finančnimi sredstvi Krajani so se odločili, da bodo prispevali enako višino sredstev, čeprav so domačije od ceste zelo različno oddaljene. V Topovljah upajo, da se bodo po novi cesti lahko zapeljali žeob svojem krajevnem prazniku v mesecu juniju.
I.FALE