240 din - Leto XL št. 85 Kranj, petek, 30. oktobra 1987 ESUGLAS LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO OKUS DALJNE 1 d KULTURE I^HHjjp trije dnevi so bili premalo, da bi o japonski tradicionalni obrti in |^Hk^ običajih lahko zvedeli še kaj več, HI kot pa je mogoče ob tako kratkem, 19Hf a zelo zanimivem obisku več kot ff 240 japonskih izvedencev v StJ^, ; prostorih ljubljanskega Smleta. '*™Wm Japonske vezenine, lutke, slike, 'tšM zgibanke iz papirja so vzbujale Wm med obiskovalci izredno O" zanimanje.—L. M.— Foto: G. Šinik 1 VARČEVANJE Kranj, 29. oktobra — Jutri bo svetovni dan varčevanja, eno od prazno* vanj, ki ima navječjo praktično veljavo. Na svetu večinoma ni več dvomov, komu dati prednost: ali razumnemu varčevanju v službi napredka in blagostanja ali potratništvu. Varčevanja ne smemo zoževati samo na denar, na bančništvo, na hranilništvo, saj je to samo ena plat varčevanja, čeprav nedvomno pomembna. Varčevanje je vseobsegajoče, zajema vse strani našega življenja in ravnanja. Varčevalna miselnost se ne rojeva sama od sebe. Treba jo je spodbujati, treba je dati več tistemu, ki varčuje kot onemu, ki živi od danes do jutri, ki zapravlja. Varžne družbe so praviloma bogate, bogate tudi na račun zapravljivih in nespametnih, ki ne vidijo dan ali dva naprej. J. K. Redkost, imenovana knjiga . V knjigarniških izložbah so še knjige, to krrCS* Toda za tem videzom, ki ga povrhu iz ] Še vrt°glave cene, se skriva skrb, ki je »eta v leto večja: slovenskih knjig izhaja .Se manj in manj. Ce bodo ta sušna polja za ^vensko knjigo trajala še naprej, utegne ti* kni'ga Prav ob prehodu v tretje tisočle-oJJ resnično postati redkost. Kajti, če se bo ^lP naslovov nadaljeval, kaj kmalu ne bo , °gel človek, kadar ga duša zaboli, stopiti v "J^garno in izbrati kaj za duhovno hrano. oda knjige še vedno izhajajo, to je res.. Tori ra * ,na račun vrednejše literature so se se2sirile tako imenovane koristne knjige, ki Po*!* morei° otresti svojega komercialnega ,^ anstva: monografije, enciklopedije in n V&e bogate zbirke — za vse,,ki še imajo , kaj pod palcem in ki si ta »luksuz« — hii1Ig° ~~ ^e lahko privoščijo, ne da bi jim "o treba tudi brati. Vsak izid slovenske knjige bi zato lahko zdravili kot izjemno kulturno dejanje. Kajti to, kar se zdaj dogaja s knjigo pri nas, je vse prej kot kulturno. Koliko izide knjig, ki so vredne, da izidejo, da jih beremo, ker krepijo našo narodno bit. In če že izidejo, navadno brez družbene subvencije in v nizki nakladi. In kot tržno blago, kot čevelj, kot srajca. Izbira za kupca, ki postoji pred knjigarno z izpraznjenimi žepi potemtakem ni težka: od knjig bo bral le še naslove. Vse to, kar se zadnje čase dogaja s slovensko knjigo, je gotovo zanesljiv kažipot v zaprtost za vse smeri duhovnega življenja. Nekatere plati tega se že kažejo, druge se bodo zanesljivo še pojavile. Ni le bližina dneva mrtvih kriva za morbidno razpoloženje, ki se loteva nekaterih zaskrbljenih za slovensko knjigo; toda težko se je otresti vizije, da se utegne presihanje slovenske knjige v prihodnosti končati kar z nagrobnikom, na katerem bomo še kdaj pa kdaj prižgali svečko v žalosten spomin. L. M. 0 metrov karavanškega predora SPOMNILI SE BOMO NAJDRAŽJIH -Ob dnevu mrtvih se bomo spomnili naših najdražjih, položili šopek na grob, prižgali svečko... Foto: F. Perdan Sava pred veliko naložbo Optima 2 čaka na start Tržič, 28. oktobra — Če želi kranjska-Sava še naprej držati korak z vodilnimi svetovnimi proizvajalci avtopnevmatike, potem se mora naložba v Optimo 2 začeti čimprej. Projekt je izredno strokovno narejen in je prenesel vse preizkuse, med drugim tudi analizo Mednarodnega finančnega sklada IFC, ki je Optimo 2 pripravljen sofinancitati, če bo imel predhodno trdna zagotovila o jugoslovanskih dinarskih virih. IFC igra na zanesljive karte, ker se je pri nas očitno že opekel. Naložba bo po sedanjih izraču nih vredna skoraj 70.000 milijonov dinarjev. Ker bi morala bančna sredstva pokriti skoraj 30 odstotkov vrednosti naložbe (20.682 milijonov dinarjev), je to za Temeljno banko Gorenjske prevelik zalogaj. Zato je izvršilni odbor gorenjske banke na sredini seji v Tržiču soglašal, da je Temeljna banka Gorenjske pobudnik za ustanovitev bančnega konzorcija za uresničitev savskega programa Optima 2, ki čaka na start, saj so v Savi s pripravami že daleč. j Košnjek Vrn zdaJ izkopali že 1271 se 22UV Predora. Čaka jih torej H j"" metrov ali za 22 mese-» e*a, ko ski?^ v Pod naj bi se na meji z avstrijskimi sodelav-st ' Podrožci na avstrij-ram so začeli 20. aprila ^ani?'!.2.9- oktobra - Čeprav so pri predoru pomembno nief stev»lo delavcev, pričakujejo mesečni rekord izkopa ^tn0st.rov- Zdaj so 500 metrov pod zemljo in zaradi stalne pri-1 metana delajo po rudarskem režimu ^ka c.„Cl Slovenija-ceste teh- letos z izkopavanjem in do danes izkopali 600 metrov. V predorski cevi delavci delajo pod rudarskim režimom, saj je že stalno prisoten nevarni metan. Količino plina stalno merijo in ker se pojavlja v 0,03 odstotkih, vedo, da se z izkopom približujejo področju, kjer bodo naleteli na večje količine metana. Zdaj so v težji hribini četrte kategorije z veliko ilovice, ki se napije vode in se potem veliki kosi odtrgajo in in ogrožajo delo. Pred dnevi se je odvalila pet-tonska gmota in le stalni previdnosti delavcev se lahko zahvalijo, da ni prišlo do nesreče. Po približno desetih dneh bodo delavci v karavanškem predoru prišli še do težje pola- ^Mianska banka T* banka Gorenjske dir^°a se 00 povzpela na 17 milijard ^J^jev Kdo bo izgubo Pokril, še ni znano i^ni ■>«> [eta £ ^ oktobra — V kranjski Iskri Telematiki se bo konec s* ni a Povzpela na 17 milijard dinarjev, kdo jo bo pokril, •»je 0 j!1*.00' kakor tudi še ni znan odgovor na ključno vpraša-a'°žbi v javni digitalni telefonski sistem. Š°tov kranJski Iskri Telematiki so razmere kritične in ne-1? rn:pPCenjujejo, da se bo konec leta izguba povzpela na Ve£ !Jard dinarjev. Čeprav so v zadnjem času pridobili §lo( 0vih naročil, tudi prihodnje leto brez izgube ne bo WiC(^)m^nalno bo naraščala, stvarno pa naj bi padla za po-hr^n.' Kako velik vpliv na rezultate ima kapitalna pod-kr^enost, pove podatek, da bodo morali letos za obresti °ročnih kreditov odriniti kar 22 milijard dinarjev, elavce v Telematiki bega negotovost, še vedno ne ^^O Url ' "----""^-t>~-------,-------- Vej^L Ka° je odveč in kdo ne, boje se, kakšni bodo z no ^rup r„0rri osebni dohodki. Če ne bodo našli možnosti kake ^A7^Cne ure°^itve- bo povprečni osebni dohodek pristal >ftfrc^S0^ barjih, v najboljšem primeru na 190 tisoč di-, ^'*JK; seveda napoveduje kadrovsko katastrofo. *KVe*«\Telematiki na tretji strani) M. V. sti karbona in bodo dnevno počasneje napredovali. Težjo prehodnost terena pričakujejo, zato so z deli pohiteli in minuli vikend napredovali kar za trinajst metrov. Dosedanji mesečni rekord je 147 metrov, upajo pa, da bodo ta mesec izkopali še več in dosegli 150 metrov mesečnega izkopa. Zaradi nižjih temperatur so imeli nekaj težav z brizganjem betona, vendar pa sproti rešujejo vse probleme, ki se pojavljajo ob predoru, nekaj delavcev, ki se minuli mesece niso strinjali z osebnimi dohodki, se je k predoru Karavanke vrnilo. Število delavcev so za 40 odstotkov zmanjšali in je tako namesto prešnjih 18 le 13 delavcev v eni izmeni. D. Sedej 0 turizmu v Zgornjesavski dolini Jesenice, 29. oktobra — Včeraj popoldne so na jeseniškem izvršnem svetu sklicali sestanek, na katerega so povabili predstavnike turističnega gospodarstva, turističnih agencij, delovnih organizacij in ostalih, ki sodelujejo pri razvoju turizma. Na dnevnem redu je bil namreč pogovor o osnutku programa dolgoročnega razvoja turizma v Zgornjesavski dolini. Blejska obvoznica pred ustavnim sodiščem Nejasnosti v finančnem načrtu Radovljica, 27. oktobra — Polemika o blejski cestni obvoznici se je sicer polegla, vendar to še ne pomeni, da so zagovorniki in nasprotniki južne variante zakopali bojno sekiro in se spravili. Formalno je resda odločeno — zbori radovljiške občinske skupščine so podprli južno varianto, takšno rešitev zagovarjata tudi komisiji, ki ju je imenoval republiški izvršni svet; radovljiški komite za urejanje prostora in varstvo okolja, ki pripravlja lokacijsko dokumentacijo, pa še vedno čaka na sklep Ustavnega sodišča Slovenije oziroma na razplet spora, ki sta ga sprožili skupini občanov z Bleda. Naj bo tako ali drugače: v radovljiški občini že zbirajo denar za blejsko cestno obvoznico. Delovne organizacije (ki so poslovale brez izgub) so doslej zbrale 160 milijonov dinarjev, do konca leta pa bodo še približno 40 milijonov. Delegate radovljiške skupščine (in tudi druge ljudi) že zanima, kako se porablja denar. »Sredstva ne ležijo na žiro računu,« pojasnjuje Bernard Tonejc, predsednik občinske skupščine. »Občinska cestna skupnost je vložila denar za posodabljanje cest v občini, predvsem na območju Lipniške doline, in za gradnjo mostu čez reko Savo v Otočah; takoj, ko se bo začela gradnja obvoznice, pa bo sredstva vrnila.« Denar, ki ga bodo v občini zbrali letos in v naslednjem letu, bo zadoščal le za pripravo načrtov, za odkup in zamenjavo zemljišč ter za pripravljalna dela na terenu, obvoznica pa bo po sedanjih cenah veljala od 6,5 do 7 milijard dinarjev. Finančni načrt je za zdaj bolj ali manj nejasen — slovenska cestna skupnost ima ob velikem številu gradbišč (karavanški predor, avtomobilska cesta...) precejšnje likvidnostne težave, dodatna obemenitev radovljiškega gospodarstva pa po mnenju župana ne pride v poštev. Več bo znanega ob koncu leta, ko se bo vodstvo radovljiške občine sestalo z najodgovornejšimi ljudmi iz republiške cestne skupnosti; vse več pa je znakov, ki opozarjajo, da bo blejska obvoznica le težko nared do polletja 1989, ko bo na Bledu svetovno veslaško prvenstvo. Sicer pa imajo zagovorniki južne obvoznice zdaj v rokah še en argument več, da so se pravilno odločili. Štetje prometa na delovni dan (ne v soboto ali v nedeljo) je namreč pokazalo, da je po gorenjski cesti mimo restavracije Teksas hitelo 17.800 motornih vozil, proti Bledu pa kar 11.000. (Številka je presenetila vse, tudi največje prometne strokovnjake.) Na Bledu se je glavni prometni tok »razlil« po cesti mimo gozdnega gospodarstva proti Rečici, Gorjam in Pokljuki.ter proti hotelu Jelovica. Rezultati štetja bodo tudi eno od izhodišč za izdelavo študije o celoviti prometni ureditvi Bleda. C. Zaplotnik Še o gradbenem dovoljenju za Termiko Komite bo sprožil upravni spor N0N STOP VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG Škofja Loka, 27. oktobra — Krajevni skupnosti Trata in Sveti Duh sta se uprli izdaji gradbenega dovoljenja za zamenjavo druge proizvodne linije, ki ga je Termika dobila decembra lani. Krajani so prepričani, da jih je občinski komite za družbeno planiranje in urejanje prostora namerno obšel v postopku pri izdaji soglasja. Svojo pravico so to jesen izterjali na Vrhovnem sodišču v Ljubljani. Glede na njim naklonjen sklep Vrhovnega sodišča so na zasedanju loškeskupščine konec septembra terjali ustanovitev posebne komisije, ki naj bi v enem mesecu ugotovila odgovor- nost upravnih organov in posameznikov v občini Škofja Loka pri izdaji spornega dovoljenja ter predložila ugotovitev s konkretnimi imeni na prvi naslednji skupščini. Predsednik komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora Svarun Terpinc je na današnji seji izvršnega sveta dokumentirano zavrnil očitke krajanov. Ker je Vrhovno sodišče odločilo, da ima »po presoji sodišča lahko lastnost stranke tudi krajevna skupnost«, da torej ne gre ža nikakršno zakonito pravico, bo komite na Vrhovnem sodišču sprožil upravni spor. H. J. KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 N0N STOP @®imgSfcIJ©IEnGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 30. OKTOBRAjjg JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Bogovi sicer padajo... Posebno zadnjih štirinajst dni slišimo in prebiramo: Hamdija Pozderae je naredil to in to in je bil zato izključen iz tega in tega organa; zoper Fadila Hodžo je treba uvesti kazenski postopek in mu vzeti vse privilegije; v Bosni in Hercegovini so izrekli nezaupnico in odstavili tega in tega; na Kosovu so izključili iz Zveze komunistov najodgovornejše za kontrarevolucijo, razen tega pa terjali odpoklic enega od članov zvezne vlade, in podobno. Takšno (tudi demagoškoj govorjenje in pisanje ljudskim ušesom sicer prijetno zveni in daje vtis, da v naši družbi končno le želimo obračunati z ljudmi, ki so marsikaj zagrešili, ki svojih dolžnosti ne opravljajo dobro in zaradi tega škodujejo državi, ki so zlorabljali svoje oblastništvo in so bili vse prej kot naše družbe in partije zaupanja vredni ljudje. Bogovi tako padajo, nedotakljivih in posvečenih je manj, marsikateri stolček se je zamajal. Agrokomerc je v tem oziru marsikaj obrnil, v nekaterih okoljih tudi sprožil pravo kampanjo lovljenja krivcev, v kateri pa se lahko bolj krivi tudi izmuzne, palica pa udari tudi tistega, ki tega ni zaslužil. Sedanje iskanje odgovornosti in neodgovornih kričeče opozarja na nedoslednosti v naši kadrovski politiki, na zanemarjanje ustavne možnosti (beri obveznosti), da delovanje ljudi na najodgovornejših dolžnostih stalno preverjamo in jim, če je argumentirano dokazano, funkcije odvzamemo po normalni delegatski poti, ne pa čakamo, da se grajani v glavnem sam odloča, ali bo ponudil odstop ali ne. Nihče me ne more prepričati, da so vse te nepravilnosti šele letos prišle na dan in da se zanje ni vedelo že mnogo prej (ne samo primer Agrokomerc) do take stopnje, da bi lahko uporabili instrumente odpoklica ali izključitve. Zakaj imamo potem oce-njenvanje dejavnosti in vedenja komunistov, zakaj vsako leto ob bilancah ocenjujejo najodgovornejše, zakaj imamo programske in volilne seje, zakaj tudi kongrese, na katerih tudi dajemo ocene dela in zaupnice vodstvom. Pod kakšnimi pogoji in pritiski delajo organi nadzora. Če bi delovali ti mehanizmi sistema in politike, potem takšna pometanja ne bi prihajala v poštev, pa tudi grehov, za katere sedaj slišimo, bi bilo manj. Občasno padanje bogov sicer pomaga, ni pa zdravilo trajnejše vrednosti. S Soriške planine tudi v Boh. Bistrico Škofja Loka, 28. oktobra — Po lanskih neljubih zapletih zaradi zasute ceste na Soriški planini, so se v Cestnem podjetju Kranj, kjer^so odgovorni za urejanje oziroma vzdrževanje te ceste, odloČili, da bodo letos bolje poskrbeli za varnost na cesti. To jim nenazadnje nalaga tudi sodišče. Pravijo, da bo cesta s Soriške planine skozi Sorico v dolino pozimi najbrž večkrat zaprta, odvisno pač od snega. Za zasilen umik s planine oziroma za dostop nanjo bodo usposobili tudi cestno povezavo z Bohinjsko Bistrico H. J. Slovenski mladinci o programu ukrepov za stabilizacijo gospodarstva Spisek želja brez pravih rešitev Ljubljana, 26. oktobra —Predsedstvo republiške konference ZSMS, je v ponedeljek obravnavalo program ukrepov za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva, ki ga je pripravil zvezni izvršni svet. Menili so, da razprava o tem programu pomeni tudi vprašanje zaupnice zvezni vladi. V glavnem so izražali dvom nad uspešnostjo novega programa in menili, da nobena vlada ne more izpeljati protiinflacijskega programa brez podpore in zaupanja ljudstva. Vprašanje pa je, če ljudje še zaupajo vladi, ki je v letu in pol dela s številnimi ukrepi še povečala rast inflacije. Nesmisleno je tudi pričakovati, so menili mladinci, da se bodo ekonomske zakonitosti uveljavile z dekreti. Pred sprejetjem programa naj bi prevzeli neuresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, določili pa naj bi tudi ki nenje, po katerih naj bi se odločili, ali predstavljeni program sprejeti ali zavrniti."Zavrnitev ali uresničevanje programa pa naj fj meni avtomatičen odstop izvršnega sveta, so tudi sklenili. V. S. 'oIMEUGLASfll Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega asa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek __ Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopold i na Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja l/oka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). . Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali, oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din______ Le nesposobni se znašajo nad novinarji in otroki Prav neprijetno nas je v uredništvu Gorenjskega glasa presenetilo poročilo s sestanka občinskega sindikalnega odbora prosvetnih delavcev v Škofji Loki, ki je bilo objavljeno na lokalni radijski postaji občine Škofja Loka — Radio Žiri, 15. oktobra. Presenetilo zato, ker je bil to edini odmev na članek »Ali se v šolah sramujejo 'previsokih' plač?« v našem časopisu 13. oktobra in ker na presenetljiv način obračunava z novinarko in uredniško politiko. Odločili smo se, da poročilo objavimo tudi v našem časopisu, kar smo storili 20. oktobra pod naslovom »Ne dovolimo takšnega pisanja«. Po objavi, ki je vzpodbudila različne komentarje, smo se s predsednikom občinskega sindikata Škofja Loka Sandijem Bartolom dogovorili za pojasnilo, po ugotovitvi, da je radijsko poročilo v bistvu »avtoriziral« — prebral pred oddajanjem, pa smo zahtevali opravičilo. Ker nismo prejeli ne enega ne drugega, smo se odločili za objavo lastnega pogleda na vso očitno sporno problematiko. Naj začnemo ta naš pogled z opredelitvijo do politike skupne porabe ali da bomo jasnejši: do družbenih dejavnosti, kot jo ugotavljamo v našem uredništvu. Vsi verjetno vemo, da je zvezna vlada ob začetku leta 1987 (s soglasjem tudi naših delegatov!) posegla po »izrednih« interventnih ukrepih, s katerimi je določila dokončno možen obseg sredstev za družbene dejavnosti v letu 1986 in metodo določanja obsega sredstev za ta namen v letu 1987. Ukrep sam ni presenetil, večje presenečenje je sledilo po izračunu njegovih posledic in dejstva, da v bistvu posega tudi v preteklo leto. V Sloveniji se je počasi izkristalizirala ugotovitev, da gre za hud poseg v nacionalni razvojni program,saj smo ugotovili, da so ljudje edini potencial, s katerim lahko računamo v našem razvoju. To pa pomeni, da moramo v ljudi vlagati ali drugače povedano: skupna poraba ni poraba, temveč dragocena investicija. Tako smo se v letu 1986 v Sloveniji dogovorili za ureditev razmer v družbenih dejavnostih, ali kot smo temu rekli: uskladitev materialnega položaja s položajem v gospodarstvu (pustimo ob strani sporne roke in metodologijo). To važno spoznanje smo zapisali v temeljni dokument tekoče družbenoekonomske politike — resolucijo, ki so jo že omenjeni zvezni ukrepi v teh točkah razveljavili in to tudi za nazaj! Ni se po vsem tem čuditi reakciji predsednika slovenske vlade, ki je za primer, da se ta položaj ne uredi, zagrozil z odstopom, očitno pa je, da so se prizadevanja kasneje prenesla na »področje metodologij«. Da je ob vsem tem postala svobodna menjava dela skoraj popolna farsa, ni potrebno poudariti. Zakaj vse to pišemo? Ker smo se v uredništvu Gorenjskega glasa vsega navedenega zavedali in zato dogovorili, da na tak položaj opozorimo, da sledimo posledicam, ki jih ukrepi izzivajo. Pregled letošnjih številk našega časopisa pokaže, da smo o problemih družbenih dejavnosti veliko pisali, izrabili vsako priložnost, da opozorimo na stisko, ki se pojavlja ter razočarano ugotavljali, kako počasi se vse to rešuje. Če v razpravi na predsedstvu RK SZDL Slovenije v septembru pogrešamo te »globalne« poglede in ugotovimo dokaj »pragmatično« razpravo o tem, komu pripisati obresti za kredite, ki jih, ob težkih milijardah (novih dinarjev) odvzetih po zakonu, najemajo organizacije družbenih dejavnosti, je to izraz nemoči, da o teh dejavnostih karkoli odločimo. Ali ni položaj podoben tistemu, v katerega se bojimo, da vodijo nekateri ustavni amandmaji, ko naj bi na zvezni ravni, brez upoštevanja posebnosti in potreb posameznih narodov, določali »pravično enakost v revščini«? Z nekaterimi, po naši sodbi tudi novinarsko uspelimi prispevki, smo opozorili na to, kaj pomeni v šoli vznejevoljen učitelj, zdravnik, ki mu v borbi za zdravje ljudi vedno več primanjkuje, kulturnik, katerega ustvarjalnost ne more najti poti do ljudi. Poročali smo o ekscesnih primerih, spremljali prizadevanja za ureditev razmer (na ravni Gorenjske je bil najaktivnejši medobčiunski svet ZK). Poročali smo tudi iz Škofje loke. 7m položaj družbenih dejavnosti v občini Škofja Loka, lahko ugotovimo nekaj posebnosti: Značilnost dosedanjega razvoja družbenih dejavnosti v tej občini so izredna vlaganja v objekte in opremo na vseh področjih. Težko bi celo našli občino, kjer se je v zadnjih 10-15 letih vložilo v materi- alno osnovo za delo družbenih dejavnosti toliko kot prav v tem okolju. Položaj še ni urejen (zdravstvo, šolstvo, kultura), priznati pa je potrebno, da je narejenega veliko in da vzporedno nagrajevanje dela delavcev v teh dejavnostih ni trpelo. Podatki celo kažejo, da je bilo nagrajevanje relativno dobro — celo zelo blizu slovenskega vrha. Kriza, ki jo spremljajo najrazličnejši ukrepi, je seveda močno zaostrila tudi položaj družbenih dejavnosti v Škofji Loki. Huda nezadovoljstva so se vedno glasneje slišala tudi iz škofjeloških šol, prihajale so vesti o grožnjah in ultimatih z ustavitvami dela, izstopih iz ZK in sindikata, o nezadovoljstvu, ki že vpliva na kvaliteto dela. Na ta opozorila se je odzval'občinski sindikalni svet, se vpregel v prizadevanja za ugotovitev dejanskega stanja in iskanja možnih rešitev za odpravo ugotovljenih neskladij. Za tako aktivnost zasluži vse priznanje, škoda je le, da se ukvarja in obravnava le eno dejavnost. Kje je torej nesporazum, kje nam je tako »neugodno spodrsnilo«? Vse navedeno smo spremljali, o vsem poročali. Že samo nekaj naslovov: Zamegljena podoba plač; Odgovornost za prečrtano petnajstino; Učitelji tečejo častni krog; Sistemu družbenih dejavnosti grozi infarkt; Vlada kroji — bo zdaj tudi šivala?; Niso časi slabi, temveč človek; prepričuje o tem. Zanimivo, vsi omenjeni pri- narskega članka« je- označen prispevek Ali se v šolah sramujejo »previsokih« plač?, ki ga je kot vse naštete podpisala naša novinarka Helena Jelovčan zadolžena za občino Škofja Loka in za področje šolstva. Kaj mu lahko očitamo? Neresnice tudi v najmanjši podrobnosti ne! Neprimerno metodo? Tudi to zelo težko (mnogo bolj sporne so nekatere »uradne« metodologije)! Ali ne gre za zelo preprosto dejstvo, da pač med vprašanimi ni bilo trezne glave, ki bi ugotovila: »Res je, v mesecu septembru smo prejeli osebne dohodke, s katerimi smo zadovoljni in morda celo presegajo nekatere primerljive v posa* meznih gospodarskih organizacijah. Ne pozabite pa na to, kaj se je dve tretjini leta dogajalo z našimi OD, pa tudi to, kako bomo sledili znanim gibanjem v gospodarstvu do konca leta. Podatki o povprečjih bodo za to leto prav gotovo pokazali zaostajanje!« Vsi, ki združujejo sredstva, vsi, ki si prizadevajo za urejen položaj družbenih dejavnosti z loškim sindikatom na čelu, bi si zaslužili tako priznanje z željo, da se doseženo vsaj približno ohrani. Kdo si upa (tudi predsednik občinskega sindikata si tega ne bi smel) govoriti o »latentnefli nasprotju med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi«, ko je vendarle pošteno ugotoviti, da vedno bolj prodirajo spoznanja, ki smo jih omenili v uvodu. Namesto tega slišimo oz. preberemo v poročilu«^ resnico o tem, da je šlo za poračun -obtožbo o podtikanju previsokih osebni*1 dohodkov. Kako žalosten nesporazum! In še o novinarskem delu: Novinarji Gorenjskega glasa si prizadevajo poročati 0 dogajanju na Gorenjskem čim pristneje in predvsem po RESNICI. Malo jih je, veliko premalo, da bi marsikateri dogode*; ki bi to zaslužil, temeljiteje osvetlili, tud1 iz več strani. Kje iščejo RESNICO, je odvisno od njih. Iščejo jo predvsem med ljuO' mi, ljudmi, ki so jo pripravljeni povedati-NIHČE nam ne bo določal pravila igre y sistemu informiranja, NIHČE določal aH OD m Ali se v šolah sramujejo »previsokih« plač? Vaša bojevitost, spoštovani člani sindikalnega odbora prosvetnih delavcev, s kakršno ste pospremili članek Ali se v šolah sramujejo »previsokih« plač, me je naravnost presenetila. Zal mi je le, da vsaj pol tolikšne zagretosti nekaj dni prej niso pokazali ravnatelji, ko sem jih vprašala o zadnjih plačah. Nekako razumem čustveno reakcijo, ne morem pa se sprijazniti z grožnjo, naj poslej »končam svoje obiske in delo že pred vrati osnovnih šol.« V šole ne prihajam zasebno, na prijateljske klepete« Tudi na loški sindikat bom še prihajala, čeprav gotovo ne na vsako sejo. Že pred pisanjem članka o »previsokih« plačah v osnovnih šolah loške občine sem najprej poklicala predsednika Sandija Bartola, kar lahko potrdi tudi polovica mojih redak' cijskih kolegov. Vprašala sem ga, ali so podatki o plačah javna stvar in on mi je zatrdil, da so, da loški sindikat javnost spodbuja in celo predlaga, naj bi v delovnih organizacijah plačilne liste bile vsem na ogled. Tudi na vprašanje o zadnjih plačah v osnovnih šolah ni imel nič proti, dejal je le, da mi ne more pomagati, da sindikat plačilnih list nima in moram vprašati v šole. Po prijaznosti, ki sem je bila deležna od »avtentičnega vira informacij«, se zdaj resnično čudim in sem presenečena zaradi nenadnega napada na moje pisanje, z8" radi opozorila na »nekatera pravila igre v sistemu informiranja.« Ne vem, za kakšne igre gre. Z moje strani jih ni. _ , - „ b 1 Helena Jelovčan spevki razen enega za katerega so iz šol zanikali podatek o razlikah med OD (podatek občinskega sindikata!), brez odmeva. Zdaj pa beremo: »nespametno pisanje«, »nesprejemljivo početje in škodljiva novinarska politika«, »razdirajoč poseg medija« — od kod osnova tov. Bartolu za take oznake? Smo storili napako, ker smo prisluhnili tudi mnenju občinske vlade, njenim analizam in zaključkom (Bolj kot povprečne plače bodejo notranja nesorazmerja) ali pa mor.da ne kaže poročati o izstopu učiteljev iz ZK (Sekretar zavrnil izjavo), čeprav smo prepričani, da tak izstop ni, ne sme in ne more biti osebna zadeva, saj izstopajo pravi komunisti in ne sopotniki! Kot »tempirana bomba v obliki novi- se razglašal za avtentični vir informira' nja. Zal nam bo, če nam kdo zaloputn6 vrata, če nam pove le pol RESNICE. Škoda bo, če bo novinarki Heleni Jelovčan ovirano poročanje iz občine Škofja L? ka, ki velja med novinarji za informacij najbolj odprta. Škoda bo, če imenovan novinarki urednici rubrike »Iz šolskih k»o pi«, kjer koli pripro šolska vrata, saj de' učiteljev in učencev zasluži javen prika* in priznanje. Žalostno bo, če se uresniči v naslovu xl posojena misel pokojnega beograjsega n vinarja Duška Radoviča Glavni uredn* Štefan 1. novembra Tretje povečanje stanarin Kranj, 29. oktobra — V vseh gorenjskih občinah se bodo 1. novembra povečale stanarine za 55 odstotkov. To je letos že tretje povečanje Predlog, da se stanarine povečajo za 55 odstotkov na območju celotne Slovenije, je zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije posredovala vsem samoupravnim stanovanjskim skupnostim v republiki. Takšen sklep sta namreč v začetku oktobra sprejela odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov in komisija za vprašanja socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu. Na Gorenjskem so odbori za prenovo in gospodarjenje takšen sklep sprejeli že minuli teden v štirih samoupravnih stanovanjskih skupnostih in sicer na Jesenicah, v Kranju, Škofji Loki in v Tržiču. V Radovljici pa je odbor sprejel sklep za 55-odstotno povečanje stanarin od 1. novembra dalje sredi tega tedna. Sedanje povečanje stanarin v republiki je v skladu z opredelitvijo, naj bi konec tega leta stanarine znašale 2,04 odstotka od vrednosti revaloriziranega stanovanjskega fonda. Odbor in komisija zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije sta hkrati opozorila samoupravne stanovanjske skupnosti v občinah, naj ob sedanjem povečanju stanarin dosledno upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic glede delnega nadomestila stanarin. ' ^ g Po številnih razpravah in ^ kratnem glasovanju so sklenn_ Milan Janjić je nov predse* jugoslovanske mladine Tako na torkovi s^Jj, s° sedstva ZSMJ, kot na sredini konferenci ZS slovenski delegati zahtevali, naj bi se pred lzV°fl\i»' jo novega predsednika zvezne mladinske org3^]*-cije temeljito pogovorili o vzrokih za krizo v . dinski organizaciji. Prav tako naj bi pretehta'1 ^u' ne dela predsedstva in konference ZSMJ. nih dosedanjih rezultatov. Kljub podpori de'e»jy8" iz Hrvaške in BiH, so na sredini konferenci p°0 \v kratnem glasovanju sklenili, da bodo odloča'1 # biri novega predsednika. Edini kandidat, kl *• predlagali na torkovi seji, je bil Milan J& ja, s° enajstimi glasovi za in dvema, ki sta se vzdrz* sfc* ga izvolili za novega predsednika jugoslov - jet. mladinske organizacije. Milan Janic je star ^c\>> bil je predsednik mladinske organizacije v. nato predsednik ZSM Vojvodine, zdaj pa je Jfr predsedstvu /SMI. y Sta"0 OKTOBRA 1987 &|kaj je direktor tržiškega Peka ponudi) svoj odstop GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS Režija blokira prenovo tovarne °dgov °k*°bra — »Moral sem nekaj storiti, nekaj posebnega, nenavadnega, zato, da se stvari urede, saj sicer ne morem prevzeti ta|{njj '?ost' za posledice,« svojo potezo utemeljuje direktor tržiškega Peka Franc Grašič. Kaj je torej v Peku narobe, kje se je za-^^^•katerernu problemu, ki se je izostril v konflikt, niso kos? Kaj pa drugega kot plače, boste zamahnili z roko, in res je tako. n» ^ .^e^u uvajate nov način ^ajevanja, ki v dveh sredi-jfr'komerciala, delovna skup-bii S .pnm služb) ponovno ni n SPre^et' Pravzaprav to ni nič navadnega, saj imajo podob-k^Probleme v Savi, Iskri in še nenavadno je, da ste zaradi *Wi ponudili svoj odstop. Ste iz- ,K VOlio?• semC' ne gre za voljo, moral nega" j storiti, nekaj poseb-stva • nenavadnega, zato, da se pr n Urede, saj sicer ne morem dice^i1 odgovornosti za posle-proJ . ek° ima večje možnosti Zinop6 kQt so naše proizvodne mo°gl]ivosti, še bolj se usmerja-tin V !"azvoj, pripravo in marke-cih 2,butve Pri drugih izdeloval-$ke u Pravim prenova trži-več8a dela Peka- Potrebujemo Ustv strokovnjakov, sposobne ^diarjalne lJU(li. ki jih moramo je dUstrezno nagraditi. Porazno novijf nam zda;> dobri uhaJaJ°-n Pa ne moremo pridobiti.« »Bolje torej nameravate pla-^l strokovnjake?« ?ov l>StVene so tri spremembe. 43necu3emo razpon, od 1 proti več proti 5' kar sicer ni na-'" \ ' SaJ v naši branži znaša tudi bo\Iotl 6- toda rekli smo, da ne naredili prevelikega koraka hrtU ^e nekaJ več možnosti, ke n na8radimo strokovnja-Povp*ga sPrememba pa je, da hodtCU^emo delež osebne8a do" ko dk ki ^ odvisen od tega, ka-oo krt in v kolikšnem obsegu oaša SV0;'0 nal°g° opravil. Na-(jeja Se predvsem na režijska ko fa^ 'mamo v proizvodnji ta-sprea tako že norme. Tretja 'ovnmemba pa se nanasa na de" «ii h p0g03e. ki jih v metodolo-aajemo večji delež točk.« Sp^čina je takšne spremembe fctrt* referendumu se je zanje *0n-1? dve tretjini ljudi, vendar fft v 0 dovolJ- sprejeti jih mojih v vsakem tozdu, niso loJ'0rodJarni, komerciali in de-^atn skuPnosti skupnih služb, fttif Smo veliko storili pri infor-Časa.niu, še enkrat sem si vzel p- ie Predloge, naj bi meto-^eoo ]0 sprejemali posebej. V ^0sn!idu sem bil na skupščini Vjjep£Oarske zbornice Jugosla- ko so na zborih sklenili, da bo imel referendum dva dela. Ko sem naslednji dan prišel v tovarno, je bil zame to šok. Še posebno, ker mi odnosi med toz-di pomenijo svetinjo, če lahko tako rečem, v vseh teh letih toz-dovskih problemov so bili vedno povezani tako, da smo navzven nastopali kot Peko. Če kaj, si ne želim tega, da bi bil zraven, ko bi se ti odnosi začeli krhati in to je že tak primer. Pa še to je bilo, da sem v četrtek po referendumu, izvedel, da sta dva, na ključnih mestih, dobra in delavna, že spraševala drugod za službo, čez vikend sem dobro premislil in v ponedeljek potegnil to potezo.« »Boste vztrajali pri odstopu?« »Samo ponudil sem ga, da se prav razumeva, zato, da se stvari urede.« »In kakšne so možnosti, da se urede?« »V vseh sredinah so to obravnavali, na podporo sem računal, toda prijetno me je presenetilo, da je bila tako jasna in odločna. Mislim, da je to moč zdravih sil, ki se jim bo manjšina morala podrediti. V vsem tem času so se namreč stvari tudi nestrokovno razlagale, iz nekaterih primerjav so se vlekli napačni zaključki, hote ali nehote, tega ne morem reči, na žalost tudi v okviru sindikata, predvsem v teh dveh sredinah.« »Da nam bo bolj jasno, kako pomemben je sprejem novega načina nagrajevanja, in kako nesprejem blokira razvoj Peka, nam povejte, koliko in kakšne nove strokovnjake potrebuje?« »Potrebujemo jih za uvedbo informacijskega sistema, ki ne obsega le računalniške podpore. Koliko, težko rečem, saj se šele razvija, že sedaj pa nam jih primanjkuje za sedanje naloge. Potrebujemo jih za zahtevne naloge na področju razvoja in priprave proizvodnje obutve, zaradi širitve kooperacije in nasploh za celotno področje trženja. Ta problem smo zaznali že pred časom, ni nov, vemo, da ga ne moremo razrešiti čez noč, tudi z osebnimi dohodki skušamo Pe- ko zanje narediti zanimivejši, seveda pa ne le z njimi. Uvajamo dodatne oblike usposabljanja na komercialnem in tehniškem področju, doma in v tujini, zadolženost za posebne naloge po zaključku pripravništva itd.« »Skratka delo, zanimivo za mlade ljudi. Koliko strokovnjak zasluži sedaj, koliko bi po novem?« »Sedaj od 400 do 450 tisoč dinarjev, z novim načinom bi pridobil 15 odstotkov.« »Uvodoma ste rekli, da so prodajne možnosti večje od proizvodnih zmogljivosti Peka, so razlog dobri izdelki?« »Seveda, predvsem pa dolgoletno investiranje v prodajne poti Peka. Nenehno širimo in posodabljamo domačo prodajno mrežo, njena zmogljivost je 4 milijone parov obutve letno. Leta 1972 smo v Zahodni Nemčiji ustanovili mešano podjetje Afis, ki pokriva tržišče zahodne Evrope, preko Afisa prodamo 1,5 milijona parov. Od leta 1980 sodelujemo z ameriškim partnerjem Rockport, imamo tudi srečo, saj je pri njem prodaja v izrednem porastu, skupaj smo razvili obutev, ki ni modna, odlikuje pa jo udobnost. Letos bomo tja izvozili že 1 milijon parov obutve, ameriški partner pa želi sodelovanje še razširiti. Konvertibilni izvoz Peka se bo letos približal 30 milijonov dolarjev, kar je največ doslej. Zaradi velikega konvertibilnega izvoza imamo po dogovoru med jugoslovanskimi čevljarji lahko tudi velik klirinški izvoz, v Sovjetsko zvezo bomo prodali 1,5 milijona parov obutve. Proizvodne zmogljivosti Peka pa znašajo 4,2 milijona parov obutve letno.« »To pomeni, da sami izdelate le približno polovico obutve, kolikor jo prodate?« »Da, tako je to, zato, imamo tako široko razvejano sodelovanje s kooperanti. Prav zdaj se ponujajo nove možnosti, na drugi strani pa so tržne razmere v Jugoslaviji takšne, da vsak dan tr- ka kdo na vrata, če imamo kakšen posel zanj. Jugoslovanskim čevljarjem manjka dela, razmere so takšne, da bodo tovarne kmalu začeli zapirati.« »Imate kakšen nov posel v tem smislu?« »Za ameriški posel poskusno uvajamo proizvodnjo v treh tovarnah: Bosna Banja Luka, For-tuna Gračanica in Sloga Koprivnica. Prvi dve preko Peka že delata za Afis, tudi več drugih uporablja naše izvozne prodajne poti, da seveda ne govorim o množici tovarn, ki obutev dobavljajo naši domači prodajni mreži.« »Tekoča gospodarska politika izvoznikom ni naklonjena, kako to odseva v poslovnem rezultatu v devetih mesecih? « »Konec septembra približno 2 milijardi dinarjev izvoznih spodbud ni bilo plačanih, prihajajo s petmesečno zamudo, izračunali smo, da za Peko to letos pomeni 2,5 "milijard dinarjev dodatnih stroškov. 473 milijonov dinarjev pa znašajo tečajne razlike, tudi zanje nismo krivi, nastale so po zaključku izvozno uvoznih poslov z ameriškim partnerjem. Ker lani država ni imela deviz, da bi mu račune lahko plačali, so zaradi poštenih odnosov kasnila tudi njegova, ko so se stvari zaprle, so nam njegova plačila obračunali po tečaju s konca leta, naša pa po tekočem. Če pri-štejem še ta znesek, gre torej za slabe 3 milijarde dinarjev dodatnih stroškov, to pa je toliko, kot znašata dva mesečna bruto osebna dohodka za 5.500 delavcev Peka. Na ta problem nenehno opozarjamo, čeprav vemo, da kaj prida ne bomo dosegli. Z našimi dopolnilnimi plani smo sprejeli program ukrepov za zmanjšanje zalog, znižanje stroškov, povečan prihodek skozi kvalitetnejšo proizvodnjo in selekcijo programov, za večjo usposobljenost in motiviranost kadrov. Lahko rečem, da se po devetih mesecih kažejo prvi svetli znaki uresničevanja teh nalog, malo pozno, toda vendarle. Številčno so rezultati po devetih mesecih še vedno izredno skromni, vendar boljši kot lani v tem času. Ocenjujemo pa, da bo boljše zadnje tromesečje, ko ima večji delež domača prodaja, saj se že kaže, da imamo dobro kolekcijo za domači trg, prodaja dobro teče, v devetih mesecih je bil njen fizični obseg 7 odstotkov večji kot lani v tem času.« »Kolikšen pa je bil povprečni osebni dohodek?« »V devetih mesecih 171 tisoč dinarjev, septembrski 204 tisoč dinarjev, v tržiškem delu Peka 224 tisoč dinarjev. Oktobrski bo 15 odstotkov višji, v tržiškem delu bo znašal 260 tisoč dinarjev. V devetih mesecih in septembra smo zaostali za našimi prijatelji, 9 odstotkov za Planiko, 12 odstotkov za Alpino.« »Bržkone ne pretiravate, da bi ustvarili prostor za nov način nagrajevanja?« »Tudi, po novem nihče ne bo zaslužil manj kot doslej.« M. Volčjak kranjsko gospodarstvo naj bi pokrilo izgubo v Telematiki 2a Telematiko srednje poti ni ^am skt\ \! oktobra — Kranjski izvršni svet in popoldne še občinski S|/.Upščlna st* obravnavala razmere v kranjski Iskri Telema-Vsel Vs« bolj drsi v negotovost, saj se naložba časovno odmika, veći? Pa je jasno, da za Telematiko srednje poti ni, saj bo sicer 1 lzgubar in problem Kranja. Ki o naj'U^no Je seveda vprašanje for,sk°žb! v Javni digitalni tele-ševej sistem, odgovora nanj hjetftn°ni, s časovnim odmika-Ve£ vJla'°žbe pa se poraja vse sti, gpra^anj o njeni smiselno-^roči ^e razvoj na tem po-darJu v svetu silovit. Gospo-Pogobanka Ljubljana kot sta.v/ reditiranja naložbe po-Sr6(jJa tudi del nepovratnih tovo ' kar ie seveda razum-0d.s/ SaJ ima Telematika le 10 ^es iT0v ^astnm sredstev in *nih k obresti od kratkoro-*nesoi,reditov bo letos presegel **ČUn ■ izgube- V Telematiki n&jo na dinar telefonske- ga impulza, toda tudi tega odgovora še ni. Prav tako še niso končani dogovori o sovlaganju tujih partnerjev; belgijske firme Alcatel, preko katere naj bi v hišo pripeljali sistem 12 ali pa morebiti nemškega Sie-mensa. Kapitalna podhranjenost je v Telematiki tako velik problem, da jih tudi boljše poslovanje in večja zasedenost proizvodnih zmogjivosti ne more izvleči iz težav (izgube). V zadnjem času so uspeli pridobiti več novih naročil, nanašajo se predvsem na prihodnji dve leti, računajo, da jim bo prihod- nje leto uspelo za 4 odstotke povečati fizični obseg proizvodnje, izguba pa naj bi realno padla za polovico. Dokončne rešitve seveda ne morejo prinesti tudi notranji ukrepi, kot je denimo ponovna zamisel o ukinitvi tozdov, ki je bila aktualna že pred leti, vendar je niso uspeli (smeli) izpeljati. Tudi odgovora, kako bodo v Telematiki letos pokrili izgubo, še ni, 17 milijard dinarjev je seveda tako velik zalogaj, da ne računajo le na sozd Iskro, temveč tudi na druge organizacije združenega dela, najprej seveda na kranjske. Kranjski izvršni svet je ozdom že priporočil, naj se vključijo v pokrivanje Telematikine izgu- be in sredstva rezerv po letošnjem zaključnem računu nakažejo naravnost v Telematiko. Sisi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje pa naj bi Telematiki obveznosti zmanjšali za 30 odstotkov. Pereče pa je v tem trenutku tudi vprašanje, do kam bodo z novembrom zdrsnili osebni do^ hodki, po uveljavitvi intervencijskega zakona jih bodo morali znižati na povprečnih 179 tisoč dinarjev, če sanatorja pravočasno ne bodo našli. Ljudje pa seveda nestrpno čakajo, kdo bo na spisku presežka delavcev, saj zdaj vedo le to, da jih je preveč, da bo število zaposlenih letos upadlo na 3.950, prihodnje leto pa na 3.550 delavcev. M. Volčjak Krompirju ne pravijo zaman hudirjeva rastlina Če dobro obrodi, ga je težko prodati in kmetje ga tedaj ponujajo zadrugam celo večje količine, kot so se bili dogovorili s pogodbo. Ce je letina slabša in je krompirja v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji bolj malo, ubira svoja pota, najpogosteje po »sivem trgu«, na katerem je zaslužek precej boljši kot pri oddaji v zadrugo. Letos je bila odkupna cena za kilogram krompirja najprej 120 dinarjev, pred nedavnim je »poskočila« na 140 dinarjev; pri prodaji brez posrednika (zadruge) pa je zanj mogoče iztržiti tudi 200 dinarjev in še več. Za šestdeset dinarjev (pri kilogramu) se v času, ko je denar sveta vladar in je spoštovanje pogodb v državi brez pravnega reda prej izjema kot pravilo, že splača potruditi. Nekateri kmetje iz Gorenjske kmetijske zadruge doslej niso izpolnili pogodbe niti 30-odstotno; namesto zadrugi so krompir raje prodali za ozimnico občanom, delovnim organizacijam, bolnišnicam, šolam, menzam in sindikalnim organizacijam, ga vozili v obmorske kraje in podobno. V zadrugi takšnega ravnanja posebno ne obsojajo, saj dobro vedo, da tudi sami niso vedno do potankosti izpolnili obveznosti do' kmetov, da tudi kmetom v gospodarski krizi ni lahko in da ubirajo različna pota za pridobivanje dohodka. V težavnem položaju so zlasti živinorejci; nobena skrivnost ni, da je mnogim prav krompir, ki so ga prodali (dražje) mimo zadruge, edini vir za naložbe. Je ob vsem tem kaj nenavadnega, da so v Gorenjski kmetijski zadrugi, ki je med največjimi odkupovalci krompirja v naši republiki, do sredine oktobra odkupili od kmetov le 8220 ton industrijskega in jedilnega krompirja od skupno 18.000 ton pogodbeno dogovorjenih količin? Krompirja tudi pri kmetih ni več veliko, zato je zadruga v škripcih, kako bo izpolnila pogodbene obveznosti do kupcev iz Slovenije in iz obmorskih krajev. Pridelek krompirja pa je bil še precej večji od pogodbenih količin, saj je znano, da so kmetje približno 200 hektarov krompirja »skrili« med njive, posejane s travno-deteljnimi mešanicami, da so v pogodbe zapisali manjše površine njiv, zasajene s krompirjem od dejanskih — in podobno. Kdo bi še naprej razpredal, kje se začnejo in končajo »krompirjeve igre in igrice;« vemo le to, da je tako že vrsto let in da takšno stanje (krojenje pogodb po lastni koži) mnogim ustreza. Sicer pa ni tako le na Gorenjskem, še precej slabše je drugod v naši republiki. Podatki celo kažejo, da je Gorenjska kmetijska zdruga po tržnosti (deležu odkupljenega krompirja od skupnega pridelka) celo med najboljšimi v Sloveniji. C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Ekipe Rezultat dolgoletnih dogovarjanj in usklajevanj je poslovna skupnost največjih jugoslovanskih sozdov s področja elektro in elektronske industrije ter znanstveno raziskovalne institucije. Energoinvest iz Sarajeva, Rade Končar iz Zagreba, Iskra iz Ljubljane, Mihajlo Pupin iz Beograda in EI iz Niša so 14. oktobra podpisali samoupravni sporazum in s tem stopili na pot dolgoročnega sodelovanja in skupnega nastopanja na tržišču. Neposredni povod za združitev v poslovno skupnost Ekipe je spoznanje, da vsaka organizacija zase nima nobenih možnosti, da uspešno konkurira na mednarodni licitaciji za pridobitev tako kpmpleksnega posla, kot je projekt izgradnje elektroenergetskega sistema Jugoslavije, točneje njegove tretje faze, ki zajema Tehnični sistem za vodenje. Omogočil bo kompleksno vodenje in nadzorovanje celotnega jugoslovanskega elektroenergetskega sistema na podlagi zajemanja, prenosa in obdelave ustreznih informacij in krmiljenja s pomočjo telekomandnih naprav. Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša 126 milijonov dolarjev, s krediti pa ga bosta financirala Mednarodna banka za obnovo in razvoj ter Evropska investicijska banka. Banka tudi na Hrušici kranj, 28. oktobra — Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske je soglašal, da 1. decembra letos začne poslovati na Hrušici nova izpostava Ljubljanske banke, enote Jesenice. Nova izpostava na Hrušici je.del uresničevanja programa širjenja bančne mreže. Na Hrušici bo mogoče opraviti vsa, za občane pomembna bančna opravila, od zbiranja hranilnih vlog do vodenja tekočih in drugih računov, deviznih in menjalnih poslov in podobno. J. K. V Kidričevem hitreje od plana Gorenjska bo obveznosti poravnala že letos Tržič, 28. oktobra — Zaradi gradnje nove elektrojeklarne na Jesenicah in velikih obveznosti Temeljne banke Gorenjske pri gradnji je bilo dogovorjeno, da naša banka združi sredstva za modernizacijo proizvodnje aluminija v Kidričevem prek konzorcija bank kasneje, večinoma leta 1988. Ker pa gre graditeljem v Kidričevem posel zelo dobro od rok in za najmanj en mesec prehitevajo plan, je Kreditna banka Maribor, pri kateri se zbirajo sredstva bančnega konzorcija, zaprosila našo banko, da bi obveznost dveh milijard 876 milijonov dinarjev poravnala že letos in s tem omogočila normalno nadaljevanje gradnje. Ker temeljna banka Gorenjske tolikšne vsote ta trenutek ne more dati brez škode za kreditni potencial, bo najela premostitveno posojilo, ki ga bo vrnila v prvi polovici prihodnjega leta. Predčasna poravnava obveznosti do Kidričevega tako v Gorenjski banki ne bo imela negativnih posledic, ker bo Kidričevo plačalo obresti do najetega premostitvenega posojila, so sklenili na sredini seji izvršilnega odbora banke v Tržiču. To je primer uspešnega medbančnega sodelovanja. Prav tako ima Temeljna banka Gorenjske v rokah pomemben adut, če se bo tudi sama znašla kdaj v položaju, v kakršnem je sedaj Kreditna banka Maribor. j Košnjek 4. STRAN._ Zahteven program uresničili do roka Vežice so zgrajene Cerklje, 29. oktobra — Čeprav se je zaradi nepredvidenih zapletov pri urejanju lokacijske dokumentacije začetek gradnje mrliških vežic v Cerkljah zavlekel v začetek poletja, je 14-članski gradbeni odbor z izvajalcem KOGP Kranj - Tozd Gradnje opravil delo do predvidenega roka. NOVICE IN DOGODKI PETEK, 30. OKTOBRA l| Žabničani po zgledu krajevnih skupnosti pod Krvavcem Uresničevanje ideje izpred Od 800 gospodinjstev, ki so na območju šestih krajevnih skupnostih pod Krvavcem in sicer v Cerkljah, Brniku, Gradu, Poženi-ku, Velesovem in Zalogu podpisala letos spomladi dogovor o prispevku za gradnjo mrliških vežic, so nekateri v začetku julija podvomili, če bo gradbenemu odboru zaradi zakasnitve na začetku uspelo opraviti nalogo do roka. Operativni vodja oziroma tajnik gradbenega odbora Marjan Prosen pa takšnih pomislekov ni dopuščal ne pri krajanih ne pri izvajalcu del. Zdaj se je izkazalo, da je gradbeni odbor z zavzetostjo in voljo uspel. Mrliške vežice so zgrajene in ko bodo 1. novembra na cerkljanskem območju žalne svečanosti ob dnevu mrtvih, si jih bodo vsi, ki so prispevali denar, lahko tudi ogledali. V zadnjih dneh je bilo sicer res precej dela, tako da se je tudi prvotno predvideni tehnični prevzem objekta malo zavlekel. Vendar to pomembnosti te skupne akcije krajevnih skupnosti in občinske cestno komunalne skupnosti, ki je prav tako prispevala precej denarja, ne zmanjšuje. Gradbeni odbor pa se je ob koncu del vendarle znašel še pred eno težavo. Finančni načrt je bil narejen izključno za gradnjo vežic. Potem pa so že med gradnjo ugotovili, da bi veljalo sproti urejati tudi okolico. Tudi to nalogo nameravajo zdaj speljati do konca, čeprav je zmanjkalo denarja. Tako je na zadnji seji gradbeni odbor, skupaj s člani sveta krajevne skupnosti Cerklje, sklenil, da se obrnejo na gospodinjstva za dodatni prispevek v višini 20 tisoč dinarjev. S tako zbranim denarjem in s 15 milijoni kredita, bi uresničili celotni program. O tem so podrobno obvestili gospodinjstva tudi v posebni številki glasila Cerkljanske novice. Upajo, da bodo tudi ta del akcije ljudje na celotnem območju podprli. A. Žalar DOPISNIKI SPOROČAJO # Dopisnik Ciril Rozman s Poljšice pri Podnartu, ki je že 32 let dopisnik Gorenjskega glasa, nam je sporočil, da se je 21. oktobra sestal izvršilni odbor samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega okoliša Bled. Odbor je dal soglasje za podaljšanje tekaške proge na Pokljuki in za ureditev tekaške proge v Planici. Proga v Planici od vznožja skakalnic do Tamarja bo dolga 25 kilometrov. Odbor pa je razpravljal tudi o namembnosti zemljišč v Ajdni za kmete, ki bodo izgubili zemljo zaradi gradnje ceste. V zameno bodo dobili drugo kmetijsko zemljo. • Po srečanju in pogovoru z dopisniki prejšnji teden v četrtek se je ta teden z več prispevki oglasil Branko Blenkuš z Jesenic. V prispevku Žičničarji se pripravljajo na zimo piše, da letos na smučiščih v Kranjski gori ne bo posebnih novosti. Po rednem pregledu naprav in priprav prog, kr bodo nared sredi novembra, pa bo poligon, na katerem potekajo tekmovanja za svetovni pokal, vseeno bolje opremljen oziroma pripravljen kot do zdaj. Opremili so ga namreč z visokotlačnimi napravami za izdelovanje umetnega snega. Tako umetnega snega ne bodo več delali s topovi, pač pa s pomočjo posebnih šob, skozi katere se bo voda razpršila pod visokim pritiskom. Če bo denar, bodo na ta način delali sneg že to zimo. • Konec minulega tedna, piše Branko Blenkuš, je bilo v Bohinjski Bistrici zanimivo srečanje lastnikov zasebnih turističnih sob, ki v Bohinju in Pu-lju^pogodbeno sodelujejo s Turistično transportno in gostinsko organizacijo železniškega gospodarstva v Ljubljani. V Sloveniji ima namreč Železniško gospodarstvo en tozd za gostinstvo in enega za turizem. V prvem v glavnem gospodarijo s kolodvorskimi restavracijami in gostinstvom na vlakih, v drugem tozdu pa se ukvarjajo s počitniškimi domovi. V to dejavnost pa so vključeni tudi lastniki zasebnih turističnih sob. Na srečanju v Bohinjski Bistrici se je zbralo okrog 60 lastnikov sob iz Pulja in Bohinja. • 23. oktobra se je sestal aktiv ZZB NOV Železničarjev Gorenjske, ki ima 120 članov. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje zbirali gradivo za Zgodovino gorenjskih železnic med zadnjo vojno, vzdrževali obeležja in spominske plošče in prirejali izlete. Zavzeli pa so se tudi, naj zvezni komite za promet in zveze ukrepa tako, da se bodo v prihodnje težki tovori in pošiljke na daljše razdalje prevažali po železnici. • Nazadnje p« Branko Blenkuš poroča, da je poklicna gasilska in reševalna služba žele arne oktobra praznovala 50-letnico, industrijsko gasilsko društvo železarne pa celo 105-letnico obstoja in delovanja. V počastitev obeh jubilejev so v Centru II na Jesenicah pripravili tudi gasilsko vajo s prikazom reševanja iz stolpnic (na sliki). Pri vaji so sodelovali tudi gasilci okoliških gasilskih društev. • O gasilcih pa nam je poslal prispevek tudi dopisnik Ivan Petrič iz Kranja. Piše, da bodo v teh dneh tudi gasilci pripravljali žalne svečanosti in se še posebej spominjali svojih članov, ki so padli med vojno. petnajstih let Žabnica 29. oktobra — Bila so že razmišljanja pred desetimi, petnajstimi leti, da bi v Žabnici na pokopališču, ki je skupno za dobršen del prebivalcev kar treh krajevnih skupnosti, zgradili mrliške vežice. Vendar pobuda, ne le da ni dobila podpore, ampak je bila takrat kar precej odločno zavrnjena. Rezultati zadnje ankete o tem pa so zdaj popolnoma drugačni. Čeprav osrednji del Žabnice in Šutne. v krajevni skupnosti Žabnica v kranjski občini ni bistveno drugačen kot takrat, so v zadnjih desetih, petnajstih letih novogradnje marsikaj spremenile. Precej je še pravih kmetij na tem območju in tudi v sosednjih dveh krajevnih skupnostih Bitnje in Sv. Duh. Novejše" gradnje pa so poleg gospodarskih objektov sledile predvsem čimbo-lje urejenemu stanovanjskemu oziroma bivalnemu prostoru. Marko Hafner »Ko smo ocenjevali anketo in zbore krajanov, smo ugotovili, da je pravzaprav to tisto, kar nas je na samem začetku morda malo presenetilo,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Žabnica Marko Hafner. »V Zabnici in Šutni, pričakujemo pa, da ni nič drugače tudi v Spodnjih Bitnjah, v krajevni skupnosti Bitnje v kranjski in v Dorfar-jih ter Formah, v krajevni skupnosti Sv. Duh v škofjeloški obči- ni, je bila namreč soglasna odločitev, da se lotimo na skupnem pokopališču gradnje mrliških vežic« Čeprav najbrž ne bi imel nihče nič proti, izgledov, da bi jih vključili že v letošnji program, ni bilo. Zelo so se namreč zavzemali, da se letos vendarle začne z nadaljevanjem regulacije potoka Žabnica v smeri proti Sutni. Krajevna skupnost Žabnica s sredstvi v tem programu območne vodne skupnosti Gorenjske sicer ne sodeluje, vendar pa ga v celoti podpira. Sedanja dela na odseku približno enega kilometra namreč obetajo, da naselje Šutna v prihodnje ne bo več v stalnih težavah zaradi poplavljanja. »Seveda pa bomo še naprej v Žabnici podpirali tudi tisti del programa, ko naj bi v celoti razrešili nenehne poplave tudi na območju sosednje krajevne skupnosti Bitnje in nenazadnje tudi čimprejšnjo uresničitev pogojev za delovanje sedanje čistilne naprave na samem začetku regulacije.« je poudaril Marko Hafner. Drugi razlog, da mrliških vežic niso opredeljevali kot osnovno nalogo že v letošnjem programu pa je poleg vsekakor precejšnjega finančnega zalogaja, ki ga bo ta odločitev terjala, tudi prav tako potrebna ureditev javne razsvetljave na območju krajevne skupnosti. »Odločili smo se, da v dobršnem delu obnovimo javno razsvetljavo na območju celotne krajevne skupnosti,« razlaga tajnik krajevne skupnosti Miha Molan. »Ves potreben gradbeni Miha Molan material smo že nabavili. Zamenjali bomo prek 30 drogov in obnovili okrog 25 svetilk. Dela so ocenjena na osem milijonov dinarjev. Poleg sredstev iz natečaja občinske cestno komunalne skupnosti pa prispevamo tudi lasten delež. Glavna dela na celotnem območju so tik pred začetkom. Računamo pa, da bo razsvetljava urejena oziroma obnovljena do konca novembra.« Medtem pa je že precej na široko zastavil akcijo gradbeni odbor za gradnjo mrliških vežic. Kot rečeno, bo to širša akcija, ki bo vključevala deloma oziroma v celoti kar tri krajevne skupnosti, kjer je na celotnem območju okrog 300 družin. Drugače povedano, gre za celotno žabniško faro oziroma območje k.o. Dorfar-je. Ivan Mihovec iz Žabnice, podpredsednik sveta krajevne skupnosti in predsednik 15-članske-ga gradbenega odbora za izgradnjo vežic, v katerem so člani s celotnega območja,-pravi: »Ko smo ugotovili, da ljudje podpirajo zamisel o izgradnji vežic in je bil izvoljen tudi gradbeni odbor, smo se takoj lotili priprav. Moram poudariti, da smo se že na samem začetku precej zgledovali po tem, kako so se akcije lotili v krajevnih skupnostih pod Krvavcem oziroma v Cerkljah. Začeli smo pri- Ivan Mihovec pravljati lokacijsko in grwi \ dokumentacijo. Ocenjujem0' 11 bomo najkasneje do febrjj* | prihodnje leto dobili lokacij* f do začetka gradbene se^ spomladi pa gradbeno dov* nje. Do takrat pa moramo s* ' da akcijo tudi finančno P0^,' Računamo, da bomo pod**? kot na cerkljanskem, sklj*JI dogovor za prispevek v djjD materialu in denarju z dru^, mi, ki imajo v Žabnici skufl l pokopališče, prijavili pa s* 11 natečaji J mo seveda tudi na združena sredstva pri obći*'; y cestno komunalni skupi* \ Kranj. Ocenjujemo, da boJjjj y lastnim deležem pokrili 35 ei —-H* d o PISALI S T N A Mlada Martina Maškon, doma iz Form, zdaj poročena v Stražišču, se je še nedavno sukala za prodajnim pultom. Kdo-ve ali ji je prodajalna zaradi rutine postala pretesna ali pa jo je zaslužek zvabil med zasebne av-toprevoznike. Karkoli je že bilo, od. letošnjega maja je Martina voznica mercedesovega tovornjaka s prikolico, ki zmore 40 ton. »V ta posel me je vpeljal mož, ki že nekaj časa vozi tovornjak,« pove simpatična Martina, ki na oko ni nikakršna možača. »V Škofji Loki sem opravila kvalifikacijo, potem pa sem začela. Velikana sem se kar hitro privadila. No, malo teže je že bilo kot Razstava v Doliku Jesenice — Danes, v petek, ob 18. uri odpirajo v razstavnem salonu Dolik razstavo ob 15-letnici centralne oskrbe s toploto na Jesenicah, na kateri delovna organizacija Kres - Vročevod Jesenice predstavlja svoje delo in razvoj. Razstavo bodo odprli s krajšim koncertom moškega pevskega zbora Vintgar Blejska Dobrava. Turizem v bohinjski Srednji vasi Bil sem priča dvema lepima turističnima doživetjema v bohinjski Srednji vasi. Prvi je bil »bienale« ročnih del. Od Jereke, prek Češnjice do Srednje vasi so žene in dekleta v prostem času, predvsem pa pozimi, skrbno in natančno ustvarjale. Naredile so 188 prtov za dekoracijo kuhinj, hiš, sob, oken, za podstavke za rože in podobno. Turisti, predvsem tuji, so se čudili ter razstavi in bili presenečeni nad domiselnostjo. Dogodek so popestrile tudi pripovedi domačink o gostih, ki so največkrat sami, ker so domači pač na delu. Pa ne enih ne drugih to prav nič ne moti. Za goste je takšen oddih pravzaprav še bolj domaČ. Še bolj kot razstava ročnih del me je presenetila predstavitev predšolske glasbene vzgoje. Z materami so nastopile skupine predšolskih otrok. Peli so in igrali. Bilo je zares prisrčno, ko so zapeli Pustom in Grabnarjevi. Kuharje va tr Češnjice je na s to 'te pila skupaj z otrokoma, ped pa je spremljala s kitaro. M stopila je tudi Šifrerjeva drj žina iz Polhovega gradca i večja skupina z električni\ klavikordom iz Most pri Lji bljani. Bila je to zares izV% na in domača turistična p reditev. Turisti so se po eni strd\ čudili, hkrati pa poudarj da bi v Bohinju morali v hodnje negovati predvs tovrstno turistično ponud Zakaj se na primer ne odločili, podobno kot na & du, da bi zapregli voz in z pravljivčkom popeljali Morda se bodo Tinčkovi Stare Fužine vendarle čili za to. Tudi Alenka Kompasa bi bila priprav] na sesti na voz v narodni št. In še kopica narodn blaga je v Bohinju, ki se turisti čudijo: izdelova narodnih noš, gorjuške dre, fajfe, skrinjice, gobel in podobno... Skratka, ni nosti za tovrstni (privla* turizem je nič koliko. Naj rej velja: Bohinjci! Oprimd"' 5tr8u- Vendar pa knjiga ne more biti P ^fto blago. Kdor tako misli in govori, [rodimo zvezni minister Rikanović, bi stf'J°ral odstopiti. Knjiga na Slovenskem k unovna hrana, ki je nujno potrebna li^* Utrjevanje samozavesti, je potrebna tfjf neko nacionalno, naravno dihanje foda. Če pa je knjiga tržno blago, po-. založnika sili, da izdaja komercialni privlačnejše knjige, knjige za širši °g. Založba sicer lahko izbere takšno »ožniško politiko, da je volk sit in ko-cela: izdaja pač knjige, ki so družbe-koristne in komrecialno donosne — ksikone, enciklopedije, slovarje...« Jubj ., ti bi brm alaIfc « to ne velja za beletristiko, ta mreč ne more biti komercialno do-'sna, mar ne? »Seveda ne, ta knjiga izhaja v izjem-majhni nakladi, saj po njej ni večje-povpraševanja. Naše knjige izhajajo tevilkah, ki so povsem nesprejemlji-skoraj gre že za žalitev pisca in tudi "»ormalno slovensko berljivost.« ovenske knjižnice zdaj odkupujejo I manj knjig... ^dkupujejo sramotno nizko število ll8, le kake štiri do pet odstotkov od K1&de. To pa je nižje od jugoslovan-H 8a povprečja in daleč od povprečja, J 1Itio v vzhodnih državah ali celo v #at*dinavskih. Pred temi se sploh lah-f pijemo - 35 do 40 odstotkov na- lade gre tam v knjižnice. To je normal- a funkcija knjige, to, da je dostopna ,em. Pri nas pa se dogaja, da je knjiga l dostopna tistim, ki jo lahko kupijo, lJO denar, da si omislijo domačo m ižnico na metre, knjig pa ne berejo.« išict^-- ^^'jiga pa postaja blago tudi po nači-i. „i' prodaje, saj se ponuja od vrat do JV*L Zakaj?___ '^prednaročilo ni več učinkovit način za L>v jtotavljanje kupcev. Knjiga se na-Feč tako hitro draži, da nobena zalo-4 pri nas ne more več zagotavljati dnaročniške cene več mesecev, tudi •v izida ne. Zato se knjigo zdaj vsili po domovih. To je logična posledica, ker knjižnice ne odkupujejo do- »S knjigo ravnamo kot s srajco ali čevljem, kot s tržnim blagom. Osiromašenemu kupcu ponujamo drago knjigo, izposoditi v knjižnici pa si jo skoraj ne more, saj jih le-te komaj še kaj lahko kupijo...« volj. Založbe pa si pomagajo s takimi ne ravno lepimi metodami, priznam. Res pa je, da akviziterji neradi jemljejo za prodajo domačo beletristiko, raje imajo drage knjige, lepe izdaje, večje zbirke — ker imajo od prodaje pač večje odstotke. Knjiga, iz katere bi lahko marsikdo izvedel kaj lepega, knjige, ki prispevajo k utrjevanju narodne biti — take knjige pa ne reklamiramo, ne vsiljujemo preko akviziterjev, teh knjig s° akviziterji tudi branijo. Domača knjiga roman ali pesniška zbirka torej ne trka na vratih. Na vratih pa so knjige - vse o ženi, vse o šivanju, vse o aidsu in podobne sicer tudi koristne reči.« Pričakovali bi, da bi zdaj ob koncu stoletja, štirideset let po zmagoviti revoluciji slovenski človek vendarle lahko dal toliko in toliko za svoj kulturni standard - knjigo, če je že družbeni kulturni standard tako upadel. Vse kaže na stisko kulturnih dobrin, mar ne? » Komur ni do knjige, komur knjiga ni družica, je ob draženju vseh drugih dobrin sploh ne bo več kupoval. Brez knjig se tudi da živeti. Baje. Toda...« Toda na narodovem življenju... » ...se bo pa to čez desetletja krepko poznalo. Postajali bomo vedno bolj nepismeni, neartikulirani, manj govorljivi. Že zdaj je ta uniformirani, aktivistični jezik vse pogostejši. Lepega jezika in lepe slovenske dvojine pa se je mogoče učiti le iz sožitja s knjigo.« Založbe pri nas niso v prijetnem položaju? » Na nekakšnem nakovalu so. Idealno je tiskati vse, kar trenutno na slovenskem literarnega nastaja, a pri tem ne gre zatiskati oči pred ekonomskimi razlogi. Za založbo je važno tiskati v pravem času pravega avtorja, ne zamujati. Hoffman je na primer izšel s petletno zamudo, Zupanov Levitan je v predalu založbe čakal deset let...« Ali to pomeni, da je literatura na slovenskem v zadnjih letih opravljala tudi nekakšno politično funkcijo? » Da, nekakšno funkcijo očiščevanja, brisanja moralnih peg. Zato je tako pomembno, kdaj kakšna knjiga izide. Nekaj časa je veljala literatura pri nas za 'igro', pa to ne more biti igra, kot se je izkazalo. Za nas ima litertura pomembno funkcijo; naša edina legitimacija pred svetom je bila, je in verjetno bo prav literatura. Z umnimi politiki, znanstvenimi dosežki in podobnim se pred svetom ne moremo ravno bahati. Morda bo v prihodnosti kaj drugače, toda do sedaj smo se lahko postavljali le s knjigo. To nas je tudi obdržalo kot narod: vsi nacionalni slovenski programi so se določali iz literature — od Trubarja, Prešerna, Cankarja, Levstika, vse do prispevkov v Novi reviji št. 57.« Toda — kako naj literatura opravlja tudi to svoje poslanstvo, ko pa ljudje ne beremo veliko, pa tudi vse manj knjig izhaja? » Res je, zdaj se pojavlja na leto okoli tisoč naslovov, kar je približno polovico manj kot v zadnjih petih letih. Grdo pa je, da se naklada knjig, ki so pomembne za branje, za neke vrste utrjevanje narodne hrbtenice, zmanjšuje.« Najbrž imamo v Sloveniji razlog, da se tako izjemno zagreto bijemo za knjigo? » Kajpak, v jugoslovanskem prostoru je položaj slovenske knjige in kulture različen od srbohrvatske. Tega jezikovnega prostora je kar okoli osemnajst milijonov. Mi pa kar pristajamo na takšno gledanje, nobene zaščite, subvencije nima knjiga, ki mora izhajati v manjšini. Če pa še pristajamo na to, da se kultura napaja iz ostanka dohodka, ne bodo slabi gospodarji ničesar dodajali h kulturnemu razvoju. Tistim, ki bi potrebovali več kulture in znanja, da bi bolje delali, ne bo treba za tisto, kar nujno potrebujejo, ničesar dati. Sami nesmisli. Težko bi zato govorili o nekakšni naši suverenosti za področje, ki je tako velikega pomena za narod. Občutek imam, da imamo tega vedno manj, namesto, da bi bilo obratno. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da je treba kulturi zelo malo, le neznaten del tistega, kar gospodarstvo daje, recimo, kot dodatek za zvezni proračun. Ne, za kulturo pa ne, čeprav brez kulture tudi gospodarstva ne bo. Pa se najdejo politiki, ki takšno stanje celo zagovarjajo...« L M V KIOSKIH . DELA IN KNJIGARNAH DOBITE NOV IVA PREJ KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta dokumentarna razstava ob 30-letnici Društva za raziskavo jam Kranj. V Prešernovi hiši je odprta slikarska razstava Mirni Kajzcr. V Mestni hiši je odprta prodajna razstava Likovnega društva Kranj, a A P V Carniumu, Delavski dom, vhod 6, spodaj, sta danes ob 19. in 21. uri predstavi franco-j _ ^ 1^ J skega zgodovinskega filma Boj za ogenj. Ju-% Mi lil tri, v soboto pa vrtijo ob 19. in ob 21. uri U IVI ameriški film Odiseja 2001. V torek, 3. novembra, ob 20. uri pa ponavljajo glasbeno tematski večer o Mikeu Oldfildu. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je odprta razstava ilustracijMarije Vogelnik in razstava gledaliških mask in lutk Eke Vogelnik. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Stane Žerko. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. KAMNIK — V Stolovem Interieru na Duplici je še do 6. novembra odprta razstava fotografij Dragana Arriglerja. LJUBLJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih Umetnikov na Komenskega 8 je odprta razstava slikarskih del akad. slikarja Milivoja Unkoviča iz Sarajeva. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je odprta razstava risb akad. slikarja Zdenka Huzjana iz Ljubljana. Kranj — V sredo zvečer so v spodnjih prostorih Delavskega doma tudi uradno odprli Mladinski kulturni center CARNIUM. Ne samo predstavniki pokroviteljev in tistih, ki so s prispevki pomagali novemu centru za umetnost, tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupnosti in ustanov kranjske občine so s svojo prisotnostjo pokazali svojo podporo mladim za kulturno dogajanje zagnanim navdušencem. S prenovljenimi prostori nekdanje Skupine kranjskih amaterjev so v Delavskem domu nastali sicer majhni, a vendarle primerni prostori za glasbeno, filmsko, video, gledališko in najbrž še kakšno dejavnost, ki zanima mlade. Otvoritveni večer je popestrila glasbena in vizuelna predstavitev angleškega glasbenika Mikea Oldfielda. — L. M. — Foto: Gorazd Šinik RAZPRODANE VSTOPNICE Razvpiti ameriški celovečerec Platoon (Vod smrti), ki je po (pre)dolgih prepričevanjih z distributerjem Vesno filmom iz Ljubljane, končno le pričel svojo.pot v kinodvorane, vsaj zaenkrat dosega pričakovanja odgovornih v Mariboru in Kranju. Kranjski kino Center je v ta namen po dolgem času spet spustil v obtok svojo drugo prodajno mesto, ki obiskovalcem omogoča tako predhodno rezervacijo vstopnic, kot najmanjšo izgubo časa v — na čase — (nedeljske premiere) predolgih vrstah. Ob vsem bumu, obiskovalci zaradi znanih razlogov prihajajo tudi iz ljubljanske regije, pa se v veliki meri za prave ljubitelje filma zopet ponavlja že dobro poznana zgodba — zamujanje posameznikov, glasno komentiranje, grickanje čipsa... Prav nič čudne ga, če to poleg siceršnje borne filmske ponudbe (uvoz!) zahtevne obiskovalce kinodvoran dobesedno podi iz njih. V projekcijskih dvoranah pa se zmerom bolj naseljuje neka kulturnim ljudem popolnoma neznana situacija, ki še dodatno prispeva k temu, da človek resno razmisli, kdaj in kam bo zavil v kinodvorano. Če že govorimo o razprodanem Platoonu, moramo vsekakor omeniti tudi podatek, da je v bistvu tudi pravkar potekajoči jesenski ciklus filmskega gledališča razprodan. Abonmajske vstopnice, izbor filmov, siceršnja filmska ponudba, ipd., so naredili svoje. Če gre to na račun dviga filmske kulture, smo lahko izredno zadovoljni, če ne, potem... . Vine Bester ARHITEKTURA V FOTOGRAFIJI Duplica — Ob razstavi fotografij Dragana Arriglerja v Stolovem Interieru Verjetno ni slučaj, temveč zavestno zastavljen program, kontinuirano predstaviti fotografske avtorje, katerih osnovni fotografski motiv je predvsem arhitektura oziroma urbana krajina. Pred Arriglerjem smo si namreč v začetku leta lahko ogledali razstavi Damjana Galeta in Lada Jakše, katerih osnovna preokupacija v fotografiji je slej ko prej arhitekura. Gale vidi arhitekturo skozi fotografski medij kot profesionalec — arhitekt; Jakši je arhitektura več ali manj kulisa v njegovih uspelih fotografskih eksperimentih. Fotografsko videnje arhitekture in urbane krajine Dragana Arriglerja pa je več pomensko, saj sega na pričujoči razstavi od dokumentacije, preko »ekoloških«, simboličnih, do čisto likovno-estetskih rešitev. Predvsem dokumentarnim posnetkom (Plečnikove Žale), se pridružijo značilni eksterierji. Dehumanizirani urbani prostori, spoznavna spalna naselja s tovarniškimi dimniki v ozadju in meglenim ozračjem, v svoji nemi črno-beli govorici opozarjajo na naše ekološko, urbano, moralno in vsesplošno onesnaženje. Tem turobnim panoramam sledi nekaj odličnih »portretov« Ljubljane, grajenih na svetlobnih kontrastih črnega in belega. Morda najbolj zanimivi in likovno dovršeni ter obenem polni nekakšne mistične simbolike pa so Arriglerjevi izseki iz stavbnih arhitektur. Premišljeni izrezi fasad z okni, na katere padajo temne silhuete, opozarjajo na neko skrivnostno dogajanje, ki se odvija za temi na videz nemimi zidovi. Serija fotografij arhitekturnih fragmentov oziroma izsekov iz arhitektonskih konstrukcij pa so čisto suverene likovno — estetske stvaritve, zreducirane na skoraj nespoznavne svetle in temne ploskve, kjer je kompozicijska ureditev in borba ali skladnost vertikal, horizontal in poševnih linij ter tonska gradacija osnovni namen in pomen slike (fotografije). V vseh Arriglerjevih fotografijah je zaznaven njegov prefinjen občutek za gradnjo slike v kontrastih, v finesah stopnjevanja svetlih in temnih tonalitet ter njegov smisel za detalj; obenem pa vizionarski čut za .usodo prostora, v katerem smo, bivamo, si ga podrejamo, preoblikujemo, vrednotimo in degradiramo. Dušan Lipovec GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 30. OKTOBRAJ987 TA MESEC NA VRTU Gomolje dalij izkopljemo, kakor hitro nadzemni deli zmrznejo. Paziti moramo, da gomoljev pri izkopavanju ne ranimo, sicer v shrambi zgnijejo. Zato gomoljev ne izkopavamo s štiharico, temveč z vilami za štihanje. Z gomoljev otresemo in odstranimo vso prst. Nadzemne dele dalij porežemo 10 cm od tal. Tako pripravljene gomolje damo v suh, zračen prostor, da se posuše. Tam seveda ne sme zmrzovati. V prezimovališče damo lahko le dobro posušene gomolje dalij. Prostor, v katerem dalije prezimujemo, mora biti mrzel, zmerno vlažen in v njem ne sme zmrzovati. V takem prostoru lahko damo dalije tudi na kup. Pri tem moramo paziti, da so gomoljni vratovi prosti. Če v prostoru za dalije občasno tudi zmrzuje, moramo gomolje dobro pokriti s suho šoto. Te pa mora biti okrog gomoljev najmanj 20 cm. Na gomoljih s štrclji stebel ne sme biti nikakršnih ostankov listja ali poganjkov. Ko se proti koncu oktobra in v začetku novembra začenjajo močnejše zmrzali, moramo iz zemlje pobrati tudi poz-nocvetoče gladiole. Nikakor pa ne smemo čakati, da bi tla popolnoma zmrznila. Pri prvih hujših zmrzalih poberemo iz zemlje tudi koreni-ke kane. S korenik ne otresemo zemlje. Nadzemne dele porežemo tako, da ostanejo okrog 10 cm dolgi štrclji. Vse ostanke listov poberemo. Najbolje prezimujejo pri 10 do 12 stopinjah C. V prezimovališče damo korenike take, kot smo jih izkopali, in jih nič ne sušimo. Zimskih krizantem, ki prezimujejo na prostem ne delimo in presajamo jeseni, temveč šele spomladi. Tulipane moramo posaditi do konca oktobra. Ciklame, ki prezimujejo na prostem, moramo dobro zavarovati zoper mraz. Najbolje jih pokrijemo z borovimi iglicami. Vesele zankE PULOVER ZA NAŠEGA Š0-LARČKA Kaj je v prvem razredu bolj pomembnega od svinčnika in barvic? Nič. Zato se tudi tale fantič, ki mu je babica na sprednjo stran njegovega modrega puloverja vpletla velik rdeč svinčnik, tako pokonci in pomembno drži. Svinčnik je v družbi črt v spodnjem delu puloverja, na rokavu in okrog vratu. Poljubne barve lahko kombiniramo. Pulover na naši sliki ima bele patente in črno in rdečo obrobo, črte na prednji strani so rumene in črne, na desnem rokavu rdeče in črne, ob vratu pa je patent spet bel z rdečo in črno obrobo. Na lice plete-mo gladko, same desne, patent pa naj bo ena leva in ena desna. KLOPI Danes pa nekaj za Ureja Jasmina Audič bralce! Dekle s slike je zaslovelo s hitom «TOY BOY«. Seveda je to SINITTA! Črnola-ska z belimi prameni se je rodila v Se-attlu, v ZDA. Izhaja iz glasbene družine. Že kot mala Sinittica se je učila peti in plesati. S petnajstimi leti je nastopala v ameriških glasbenih filmih. Pravi uspeh pa se je začel s preselitvijo v London. Tu je igrala glavno vlogo v musiclu »MUTINY«, ki je glasbena inačica filma »Upor na ladji Bountv«. Devetnajst let stara je odprla agencijo za fotomodele in posnela svoj prvi hit »SO MACHO«. Sledil je premor, dolg dve leti, ki bi bil še daljši, če lepe Sinitte ne bi opazil legendarni skladateljsko-producentski trio. Napisali so ji pesmico »TOY BOY« in zvezda je tu! Album »SINITTA« bo izšel v kratkem, morda tudi pri nas. Sedaj pa nagradno vprašanje, ki vam z malo iznajdljivosti in sreče prinese kaseto! Edino, kar morate storiti, je, da na dopisnico napišete priimke vseh treh tipov, ki sestavljajo najuspešnejši skladateljski trio na Zemlji! Odgovore pošljite na Glasov naslov do naslednjega petka. PA PA! Že ime. je kaj vabljivo in kot nam je zatrdila naša naročnica Francka Komar iz Mevkuša pri Zgornjih Gorjah, ki jo je žreb določil za naš izlet v neznano preteklo soboto, je jed resnično dobra in okusna. Pri njih jo pripravljajo kadar se nabere smetane. Za 5 oseb potrebujemo 1/2 litra kisle domače smetane, 1/4 litra mleka, sol, 30 dag koruzne moke ali koruznega zdroba, 10 dag masla Vse sestavine, razen koruznega zdroba ali moke, zavremo. Zdrob ali moko nato podmetemo v zavrelo zmes. Vse skupaj nato v pečici štedilnika malo popečemo. Kot pove Francka, morajo biti smetaniki po izgledu podobni polenti, le da so seveda veliko veliko okusnejši. K smetanikom ponudimo hladno sladko ali kislo mleko, lahko pa tudi zeleno solato. Najboljša je mehka, nežna berivka. + + + + Drage bralke, Pobrskajte malo po vašem spominu, kaj vse domačega kuhate. Lahko je tudi čisto navadna šara, medla, sok ali kaj podobnega, le da je gorenjsko, domače. Vaš trud ne bo zaman; tudi spomladi bosta šli vsaj dve bralki, ki bosta sodelovali pri naši »kuhi«, z nami na izlet. Le korajžo! D. Dolenc D OMAŠIIZDRAVNlK Zelena odvaja vodo Korenine izkopavamo od srede septembra do srede novembra, sveža stebla in liste zbiramo od maja do konca avgusta. Zdravilnih snovi je največ v presnem, sveže iztisnjenem soku iz korena, listov in stebla, pri čemer pa naj bo listov čim manj, ker bo sicer sveži sok od njih grenak. Iztisnjen sok lahko uživamo samo 3-krat na dan, vsaj 1 uro pred zajtrkom, kosilom ali večerjo — ali pa pomešanega z drugimi iztisnjenimi sokovi. Če ga jemljemo v tej obliki, je izvrstno zdravilo pri vodenici, nagnjenosti k revmatizmu, protinu in tolščavosti; zelo pomaga pri kroničnem pljučnem katarju, prsnih krčih z napadi strahu, napenjanju, slabem želodcu in neješčnosti ter zdravi bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja vitaminov. Sok zelene močno pospešuje mesečno perilo, vendar utegne pretirano uživanje povzročiti motnje pri nosečnosti. Izločanje seča pospešuje tako močno, da se je moramo ogibati pri začetnih boleznih ledvic. Pri kroničnih ledvičnih boleznih pa jo smemo uživati v zelo zmernih množinah. Ker izboljšuje sestavo krvi, pospešuje izločanje vode in ugodno vpliva na obtok, bi bila zelena primerna za sladkorne bolnike, vendar je zaradi ogljikovih hidratov, ki jih vsebuje, potrebna po drugi strani tudi previdnost. V obliki juhe in omak pa lahko dodajamo zeleno tudi v hudih primerih sladkorne bolezni. V tej obliki zelo pospešuje prebavo. Rumenkasto olje, ki se pridobiva iz korena — 6 do 8 kapljic, razredčimo z vodo, 2-krat na dan — krepi živce in zopet zbudi izgubljeno splno moč. REZERVIRANO ZA ZVEZDE ★★★★★★★★★ T0Y B0Y Everybody's talking when they see me vvalking with this little boy of mine He's my plaything and I love him I dress him up looking fine He ain't got money people think it s funny He gives me everything I need He's my play boy and my love toy And I want eweryone to know He s my toy boy toy boy l'm out vvith my toy boy toy boy Monday tuesday wednesday thursday Friday saturday sunday night When I want a lover dont need any other I know hell comme running to me He's my gigolo and my Romeo And I want everyone to know He's my toy boy toy boy l'm out vvith my toy boy toy boy And when I get to take him home I know he's gonna love me nght Oh he's my toy boy toy boy PRIPRAVIMO SE NA ZIMO SIPEK JE ZREL Malokateri zdravilni rastlini so ljudje dali toliko različnih imen kot prav šipku. Kar naštejmo jih: babji zob, bavček (Šiška), bavec, divja roža, gartroža, go-šavka, goščevje, gošovje, haram-buc, kokokška, kopina, mačeha, mačoha, navadni sipek, ošipek, pasja gartroža, pasja roža, sr-bevka, srbin, srbljivka, srborit, srboritec, srboritka, ščipa, šči-pak, ščipek, šipečje, šipoje, vo-denink, voglovje, volčji zob, zo-batka in podobno. No, imenujmo ga kakorkoli že, zdaj je zrel in če kje naletimo nanj, ga oberimo. Plodove najprej operemo, nato jih zbrišemo s suhimi čistimi krpami in dobro osušimo ter de-nemo na lese, na rešeta in podobno in postavimo v zračen prostor. Ob slabem vremenu, ko se zunaj ne suši, posušimo sipek pri umetni toploti. Paziti moramo, da temperatura ni previsoka. Suhe plodove shranimo v ce-lofanskih ali tekstilnih vrečicah. Shramba mora biti suha, da se sipek ne napije vlage. Osliček Za grmom siv rep maha, prikače se še siva glava. Rigati ne preneha, svoj IA, IA, IA prepeva Midva sva ga videla, prijazno ga poboža, s sladkorčkom ga podkupila, a kmalu brco bi dobila. Ta žival je res pametna, v našo šolo lahko bi šla, saj črki dve že pozna, to sta slavni I in A. Miha in Žiga, 3. in 4. r. OŠ Ivana Groharja Škofja Ix>ka Pr&VZapraV bi morali reči nagrada prejšnjega tedna. Na Alpi-nin avtobus smo namreč posadili Miha in Žiga, njuno pesmico pa so naši fantje v montaži pozabilipn-limati v rubriko. Ravno štirinajst vrstic teksta je bilo preveč —toliko, kot jih ima pesmica Osliček. Potnikoma Alpinine karavane in tudi vsem bralcem se zaradi nepazljivosti opravičujemo. I'm out vvith my toy boy toy boy Monday tuesday wednesday thursday Friday saturday sunday night Toy boy toy boy Toy boy toy boy Everybody's talking when they see me vv.alking vvith this little boy ot mine He's my gigolo and my Romeo And i vvant everyone to knovv He's my toy boy toy boy. Požar pri sosedovih Star sem bil malo več kot pet let, ko je v naši vasi gorelo. Še danes se dobro spominjam. Oče je okopaval vrt, jaz pa sem se igral na pesku blizu hiše. Oče je prvi opazil na nebu črn dim. Takoj je vedel, da nekje gori. Stekel je proti dimu in videl, da gori sosedov hlev. Oče je hitro odklopil elektriko. Prišli so še drugi vaščani in odvezovali živino. Prišli so tudi gasilci iz vseh krajevnih skupnosti in začeli gasiti. Hlev je bil lesen in poln sena, zato je pogorel do tal. Rešili so samo živino, ki je zbegana tekala po vasi. Zdelo se mi je grozno, zato se ognja zelo bojim. Udir Aleš, OŠ Žabnica Iz suhega šipka kuhamo odličen čaj. Plodove pred kuhanje« narežemo ali jih stremo z lesenim kladivom. Iz takega sipK« se izluži več vitaminov. Caj ni samo zdrav, temveč je tudi zeio prijetnega okusa. Šipkovo vino Če pa naberemo večje količin' j šipka - marsikje visoko v go I dovih nikoli ni obran - si laM_ ■ privoščimo šipkovo vino. 4an.i potrebujemo 3 litre šipka, 4 Utr« prekuhane mrzle vode m l *8 sladkorja. Sipek hitro operemo potrgamo peclje, razpolovimo « stresemo v posodo s široko odpr tino. Iz omenjene vode m slaff korja pripravimo sladkorno ra* topino, in kakor hitro se zbistri jo zlijemo na sipek. Posod« opremimo s kipelo veho ali.pa J prevežemo z laneno krpo, na» pa postavimo na toplo, da Prlć™. vreti. Ko vretje popolnoma pr* neha, vino precedimo in ga natff čimo v steklenice. Najbolje gaJ^ hraniti dobro zamešanega hladni kleti. Lepota je močnejša od vere. To je edino področj*' kjer se vse človeštvo srečuje v slogi in bratstvu. Mura PET MINUT ZA BOLJŠI vide: Z BRŠLIANOM NAD CELULITIS Znano je, da bršljan sprošča in raztaplja celu-litične vozličke. Mnoga mazila za odpravo celuli-tisa vsebujejo bršljanov ekstrakt. Obkladke iz drobno sesekljanih bršljanovih listov si lahko pripravimo tudi sami. Preprosto jih položimo na dele telesa, ki jih je prizadel celulitis. Bršljanove liste lahko tudi 10 minut kuhamo v vodi in potem porabimo pre-vretek za obkladek na grde kožne izbokline. Tak obkladek hitro zmehča in zrahlja kožo. Če hkrati uživamo diuretik, ki pospešuje izločanje, potem obkladek iz bršljanovega prevretka odpravi strupene snovi in celulitis izgine. l otxiWfA rnat-Trantlfajt/t; T. B.: V časopisu sem prebral, da V najvišja štipendija iz združeni' sredstev za študente blizu 17 miliji nov starih dinarjev (ali natančni 169.423 dinarjev). Ne morete si pred stavljati, kako sem bil razočaran, M sem zvedel, kolikšna bo moja št* pendija, reci in piši 52.030 dinarje* Sem soliden študent, vsak dan * prevažam v Ljubljano, stroški so soki. Videti je, da strokovna služb računa kar na pamet in da je tuf pri štipendiranju kakor nasploh v naši družbi: besede i eno, dejanja pa drugo. Prosim za izčrpno pojasnilo. Prelistal sem računalniški izpisek in preveril, ali je odm1 ra vaše štipendije pravilna. Za šolsko leto 1987 — 88 je bila aV ločena osnovna štipendija za študente v višini 57.058 dinarj< (za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja in za vozače). Od teg zneska se odšteje prispevek staršev, v vašem primeru gled na gmotni položaj staršev 20.578 dinarjev, ter prišteje dod< tek za vožnjo, v vašem primeru 15.550 dinarjev. Računsko W rej: 57.058 - 20.578 + 15.550 - 52.030. Pravite, da ste »sol* den« študent, a ta pojem je raztegljiv. Vaša povprečna ocen' opravljenih izpitov je natanko 7 (sedem), zato niste upravit ni do dodatka za uspeh; tega dobijo študenti s povprečno oc^ no 8,0 do 8,6 (8.150 dinarjev), še boljši študenti dvojni znesek to je 16.300 dinarjev. Račun je skladen z vsemi pravili; dodajam, da velja 2' septembrsko štipendijo, izplačano v oktobru, kajti s 1. oSm brom se vsi zneski povečajo za 40 odstotkov (izplačali jih bff mo v novembru). K znesku, ki ste ga sicer natančno prepisali iz časopis* moram pristaviti, da bo dosegljiv le redkim prosilcem. Do M pendije iz združenih sredstev je namreč upravičen samo M dent, ki med študijem domuje izven kraja stalnega bivališč ki je po gmotnem oziroma socialnem položaju na najnižji: klinu in je hkrati še odličnjak, s povprečno oceno najmanj 8,^ Menim, da je pri presoji štipendij (podobno kakor P'( osebnih dohodkih) tvegano mahati zgolj s povprečji, še bolj, skrajnostmi ter iztrganimi števili. Za podrobno pojasnjevanj, je časopisni stolpec prekratek. V strokovni službi skupno* za zaposlovanje smo dolžni, da prosilcem razložimo vse, k*? jih zanima in da tudi popravimo morebitne tehnične ali adn^ nistrativne napake, ki bi se prikradle med izračune. Takole je videl gasilce pri delu Rok Perne iz Žabnice. ffTEK, 30, OKTOBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (a@missis©iEncaLAS TV SPORED PETEK -__30. oktobra 10.00 Tednik J1.00 Po sledovih napredka '1.40 Svet na zaslonu 12.20 Kronika Borštnikovega srečanja, ponovitev '2.50 F. Lehner: 2 mojimi vročimi solzami, ponovitev 2. dela avstrijske nadaljevanke 15.00 Video strani 15.15 Tednik 16.15 Po sledeh napredka 16.55 Svet na zaslonu 17.35 Vukov kotiček, 9. del otroške serije TV Beograd 17.50 Festival kurirček 18.15 Pred izbiro poklica: Poklici v grafični industriji 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 1930 TV dnevnik J*-65 Propagandna oddaja 20.05 J. Jakes: Sever in jug, 6. del ameriške serije 20.50 Propagandna oddaja 20 55 Aotearoa, 1del. dokumentarne serije o tc ^ovi Zelandiji 21.25 Glasbeni ropot 21 55 TV dnevnik 22.10 Postanek, nemški film 23.50 Video strani Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17 2 TVdnevnik '7.30 »Fore in fazoni«, otroška . oddaja Jo.OO Znanost: Žive hipoteze 1830 Risanka 1840 Številke in črke, kviz 19.00 Glasbena oddaja 19 30 TV dnevnik 20 00 Retrovizor, zabavnoglasbena oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21 05 En avtor, en film 21.25 Cvet tisoč in ene noči, italijanski film 23.30 Svet šaha TV Zagreb I. program 18.00 Znanost 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 1900 TV koledar 19.10 Risanka 1930 TVdnevnik 20.00 Napad na Goelro, sovjetski film 21.20 Kviz 22.15 TVdnevnik 22.35 Kulturni magazin 00.10 Bis — nočni program 01.40 Poročila SOBOTA 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Knjiga 1912 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TVdnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Vlak za potepuhe, ameriški film 22.10 Propagandna oddaja 22.15TV dnevnik 22.30 M. Lavvrence: Vrnitev v paradiž, 1. del avstralske nadaljevanke 23.15 Video strani _ Oddajniki II. TV mreže 14.20 Kako biti skupaj 14.45 Morski vragi, španski film 16.15 V registraturi, ponovitev nadaljevanke 17.10 Otroška predstava na lutkovnem festivalu Bugojno 87 18.10 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.00 D P v nogometu — Vardar : CZ, reportaža 19.30 TVdnevnik 20.00 Beograd: Svetovni pokal v boksu, prenos 23.15 Poročila 23.20 Športna sobota 23.40 šahovski komentar _TV Zagreb I. program 17.00 Poročila 17.05 TV koledar 17.15 Narodna glasba 17.45 Sedem TV dni 18.30 Teleobjektiv, dokumentarna oddaja 19.30 TVdnevnik 20.15 Boljše življenje, humoristična serija 21.10 Bravados, ameriški film 22.45 TV dnevnik 23.00 Nočni spored 1. novembra 31. oktobra 8.00 Video strani 8.1Q Kljukčeve dogodivščine, 1o. del 8.25 S. Pregt: Odprava zelenega zmaja, 3. del 855 H. Ch. Andersen: Mati 9.10 Šola za klovne, otroška oddaja TV Skopje 940 Periskop 10.40 Mesta, ponovitev 2. oddaje »110 Omizje: Mi in dolžniška kriza, ponovitev 13.10 Video strani 13.55 DP v nogometu — Budućnost: Hajduk, prenos 15.45 Glasbena oddaja 16.15 Ciklus Freda Astaira: čas, ko je vse plesalo (delovni naslov) francoski dokumentarni film 18.05 Da ne bi bolelo: Ne um rite za nevednostjo, II del 18.25 Na zvezi 8.35 Video strani 8.45 Festival kurirček 9.05 Čakanje na srebrne zvončke, češkoslovaški otroški film 10.20 M. Lavvrence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 1. dela avstralske nadaljevanke 11.05 Čez tri gore: Pel vam bo kvintet Frankolovčani 11.35 Na zvezi, ponovitev 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb 13.00 Video strani 14.20 Video strani 14.35 V. Renner: Sokolov let, 4 zadnji del nemške nadaljevanke 15.40 Zlato, dišave in kadilo, jugoslovanski film 17.10 Slovenski oktet v Postojinski jami 17.40 Mesta: Ljubljana je Ljubljana, dokumentarna serija 18.15 Sloveči v zamejstvu 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Kino 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.35 Propagandna oddaja 20.05 I. Andrič-A. Sidran. Tudi to bo minilo, 3. — zadnji del nadaljevanke TV Sarajevo 20.50 Propagandna oddaja 20.55 EX libris M&M 21.45 Zdravo 23.05 Video strani Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9 00 Danes za jutri in igrani film Ljubezni Blanke Kolak je slovenski film, posnet po istoimenskem romanu Petra Vojnića - Purcarja. Zgodba se do-flaja v nemirnih povojnih letih. Svoboda je bila sinonim za [skanje novih vsebin in novih življenjskih opredelitev. Blanka, "> doživlja ta prva razburljiva povojna leta kot mlado dekle in seveda »prava ženska«, je spoznala štiri različne moške, med Katerimi ni manjkalo vdovcev in policajev drugačne sorte, ■mela pa je eno samo pravo ljubezen. Pavel in Laco sta bila oporišči za »pravo ljubezen« in dom. Loko, fotograf in poklicni kolega, je homoseksualec in torej edini pravi »prijatelj« nesrečne Blanke. Nato še Tomo, tudi policaj, ki je zaprl njenega moža in s katerim dočaka Blanka starost. Nikoli ga ni zares ljubila, toda bila mu je zvesta... Kronični samomorilec je ameriški film o težavah mladih. L^ne Maver, maturant se odloči za samomor, ker ga je zapustila njegova plavolaska. Zdaj ji je bolj všeč kapitan smučarskega tirna, lepi Rov, ki je dosegel velike športne uspehe. Samomor mu seveda ne uspe, čeprav nekajkrat poskuša. Edina svetla točka v njegovem življenju je mlada Francozinja Moni-°.i pomagf la v bolezni. . J Morda je bila kje blizu iti* je samo potuhnila. Da ne*n*3 vsiljivcev, je očitno pokaza^ »ograjo« pred svdjim saffl tnim »domom«. j-( jelovčšl " loto: G Sini. Nace Ušlakar: Lepo je plesti, da le ni šibje preveč »razmršeno« Obisk so imeli ta dan v hiši, zato je pustil šibje in svoj stolček z orodjem ob robu v kotu, pa se usedel k mizi k pogovoru. Najbolj vesel je, če kdo pride, prinese kakšno novico. Vsak obisk, vsaka beseda od zunaj je nov žarek v njegovo temo... Nace Ušlakar, Jakčev iz Pre-bačevega, je slep od rojstva. Vid je zanj odtujena stvar. Nikoli ga ni občutil, ne ve, kaj vid sploh predstavlja. Ko je bil še otrok, je pomagal snopje podajati v kozolec, fižol je luščil, vole vodil po njivi, koruzo ličkal in še kaj. Potem pa se je po vojni v domu slepih v Škofji Loki usposobil za telefonista, Pirčev Pavel, tudi slep, pa ga je naučil plesti košare, opletati steklenice. Tudi na harmoniko zna igrati. Vsa leta, ko je bil telefonist na kranjski stari občini pa kasneje za del Iskrine uprave, in nazadnje, vse do upokojitve leta 1982 na kranjskem socialnem zavarovanju, je doma po malem tudi pletel košare. »Konjiček, lep konjiček, ki mi je ostal za vse življenje,« pravi Nace. »Moj mojster Pavel plete veliko lepše, kot jaz, toda moram reči, da gredo tudi moje košare kar sproti iz hiše. Šibje mi pripeljajo iz Hrvaškega Zagorja. Če je hudo rogovilasto, je težko delati. A, da se le dobi. Pred leti sta ga dva kmeta v Retečah gojila. Veliko dela da vrbje: vsako leto ga je treba rezati, okopavati, gnojiti. Lepo, gladko šibje mora biti, če hočeš, da daš iz rok lep izdelek. Povpraševanje pa je kar veliko. Tehle košar za perilo bi lahko ta trenutek dvanajst oddal, če bi jih imel. Pa steklenice tudi še dosti opletam. Od dveh pa do šestdesetih litrov velike. ta ve Pletem košare za v roko. \ . ke košare z dvema xoC.:\0i Vsemogoče. Brez dela bi " ^ težko. Pa brez radia, brez ^ in trakov ter knjig tudi- (.,, imamo v Ljubljani na zy,etQ$ svojo knjižnico — ^vh''' Knjige so posnete na velik'; / kovih. Na temle traku » i »Mafijo včeraj in danes«- ^ šti mi jih pošljejo. PraVevij! imamo svoje časopise in . na kasetah prihajajo vsa* ^ rinajst dni, na trakovih P9 mesec. y.' Nasploh moram reči, da ' ljudje lep odnos do slepih' c D. E>°' Jernej Ručigaj prede in tke iz domače volne, oživlja stare vzorce a ni Bohinjska Bela, 25. oktobra — Deževno jesensko popoldne je ljudi pognalo v tople zapečke, v breg nasuta vas je počivala, poti so bile prazne in puste. Navsezadnje Bela ni tako majhna, se oziram naokoli, da bi mi domačin pokazal pot do Jerneja Ručigaja. Nikjer nikogar. Naj potrkam na neznana vrata? Zadržuje me občutek vsiljivosti, ki bo zmotila nedeljski spokoj vasi, ko le uzrem ženico, ki se odravlja v drvarnico. Prijazno mi pokaže pot in me zvedavo opazuje od strani, zazna moje občutke in s širokim nasmehom doda, kar vprašajte, zakaj pa ne, saj se razumeva slovensko. Dobrodošlica. Le kaj je ženico privedlo na prag, drva ali morda radovednost, saj imajo na vasi okna oči? Njen pomenljiv dodatek, da se razumeva slovensko, mi ne da miru, ko vrtim volan do hiše na dnu vasi, vsede se mi med misli o ogroženosti slovenskega naroda, ki sem jih dan, dva nazaj poslušala na Ziherlovih dneh. Mlinarjeva hiša, ob njej šumi Belca in buči Bistrica. Stoletja so pustila sledi, v preteklost je zazrto tudi današnje življenje stare hiše. Lesena leca, od dežja razmočena steza do hiše, zajete iz studenca pred njo, starinski portal, spomin na črno kuhinjo v veži, s toploto krušne peči napolnjena prostorna hiša, stare družin ske fotografije na steni, sirar-ska skuta (le kdo jo še pozna!), orehi in doma pečen kruh na mizi, ne manjka niti pručka ob pečj m sveti duh nad mizo. Be-tozna stenska ura s težavo lovi čas, pripoveduje, da je v hiši vse tako kot je bilo nekdaj, alt pa, si pravim, da je svobodna, kakor je svobodno Jemejevo življenje. Naveličan sestankov, živčne ga vsakdana in denarja (pravi, da mu denar veliko premalo obrt že povsem izumrla, v ^ minu so mu ostale ročno ne vezave iz šolskih dni- * poskus z velikim snovanj prirejenim za tkanje lane^.j( platna, je bil težak, po b\*j razvil 140 klobčičev volne. prav bi mi prišle Svetla?1 jf miške (Svetlana MakaroV^ njegova najbližja, dobravi da), se danes spominja P1";u volnenega pregrinjala, ki S vedno hrani v skrinji. . >r Odtlej je stkal že dosti P^, grinjal, šalov, blazin, obyj najprej iz kupljene volne. ^ nje čase domačo volno safl1^ di prede, saj kakor praV- J dem je najbolj všeč 6r0^,hf' na roko počasi sukana- f^J nja naravno barvo domačni ne, jo barva z orehi, češrni «f tkan"1* mi koreninami. Na oživlja stare vzorce Tretje leto ima že dol obrt, zanjo imajo pos dovljiški davčni uprav čase dobro sodeluje z sko turistično zvezo, n pomeni), se je naselil v mlinar jevi hiši, bivši lastniki so jo prodali, ko so zgradili novo. Spomladi bom imel deset let, malce za šalo malce zares pove, kako šteje novo življenje Kako so ga sprejeli domačini? Zanimivo, da ne kot čudaka, ki vlači v hišo staro šaro, temveč so mu stare predmete celo pri našali, povedali, kje lahko se kaj dobi Belanov torej potrošništvo ni dotolklo, si mislim, in se spet spomnim na vznemirljivo dobrodošlico. V hiso so tako prišle tudi stare statve, od -Jamra iz Nomona. Tkati ni znal, nasvetov ni na šel, saj je starodavna domača izdelki pa so naprodaj Murkini prodajalni pohis Lescah. stirja. zdaj pa mu PraV J,, je bil resen, celo pr^reSf*i*K Si!«. 30. OKTOBRA 1987 ZANIMIVOSTI 9. STRAN (§©jmS&3MESGLAS POPULARNI NA GORENJSKEM Glasba za doto J??"!. 28. oktobra - Romana Krajnčan, temperamentna pevka pri P- zdaj sicer najbolj zavzeto poje svojemu sinu, 16-mesecnemu pijanu, toda že jutri jo bo moč slišati na Gospodarskem razsta-v Ljubljani, prihodnji mesec bo snemala v Avstriji, doma pa ^hhem nastaja plošča zabavne glasbe, ki jo pripravljata skupaj z 0ze"t, Lojzom Krajnčanom. ^mani so že rojenice položile v nT1 Rlasbo' saJ izvlra 12 družine ^r.inov, ki jim je muzika način ži- JenJa. Zato je odveč spraševati, ' '^RsP^ • flaJ se je pravzaprav začelo. .,5*st let stara sem začela v glas-šoli., pravi privlačna pevka. * Klasbenem poslu pa sem tudi že Ž ."•->.•■ ?P. ć-as, več kot osem let Ko l> k Sibili. Skupina, s kater«, P&'prezivela res prijetno obdobje, ffj-aslovela po svet< do znanih ^kah. Potem sem romala k 12. % CPStJopju, kjer se me publika Wt • " . $ aJ°rz spominja po Anki KlepU. J^nki m Natunstu. . Pn Rži, (je^em ansamblu, sem pet let. So-j »ovala sem tudi pn kranjskem vji 1lnjevai v Gradcu pa « «erkeleyu v ZDA, tako da mi je ' ^rl 'z°stril glasbeni okus ^aj imate sina in glasba verjet-i 7»« vei prva v vašem življenju? biti polovičarska ne kot a kot Pevka. Oba z Lojzom ra ^aJ'epše je imeti otroka, in zaradi ,em' zakaj bi se mo,ala Oboje 8 asbe odreči družini. Meni ^rečo h ° pomem' imam pa tudi Popaz! U nae£Vam 2 Ržjo. Vadimo enkrat Ho na V*' Za konec tedna pa običajem „. P?mo (ravno jutri s Trefal-hx) ya 9osP°darskem razstaviš-Avstri na^rtu irnarno gostovanje v zakaj nismo potegnili na avtobus še deklica svetlih spetih v rep. Tako težko sta z očkom pustila staro mamo diš *eo*la sta, kako krhka je, kako težko hodi. Včasih nare-pox0apako, da sam ne veš. Smo ji pa zato vso pot posvečali več raj vrnosti in tudi mama se je razgovorila, kot redkokdaj. Sko-^»n *S 9orenisk' glas vsakič prebere. Najprej osmrtnice, po-bo , novice, oglase in s skrbjo nesreče, ker se vsakič boji, da ne ***šnega domačega med njimi... Na Turjaku ni hotela na kavico. Sama samcata je ostala tam pri njenem oknu, kot bi se hotela narediti še bolj nevidno, da ne bi komu delala sitnosti. Ne, ne, ne bo kavice, res ne, samo »jagodo« je dala v usta, ta ji najbolje dene... »Ko sem videla, da sem izžrebana za izlet, verjeti nisem mogla. Kako sem bila jaz srečna! Saj ne bom veliko hodila naokrog, sem govorila mojim doma, naravo bom gledala... Prav sama sem naročila časopis, da veste, na moje ime. Mož je sitnaril, da denar proč mečem, jaz pa hiš, o sem tako rada brala. Nak, časopis bo pri 't6-u odločna. Tudi zaradi otrok mora biti...« nes ve 0 življenje je za njo. Dolga leta pomanjkanja, da ji dara* "»Jeki sploh ne verjamejo, da je bilo tako hudo. Ti fantazi-,pa stara, pravijo. Va. a Je ta moja »fantazirunga« čisto resnična,« kima Knifčo-bon^11^8- »Kaj danes vedo otroci? Vedno imajo polna usta bon-Pa 2ft : Zvečilnih. Saj nikoli nimajo praznih ust! Včasih je bilo V tabrk Udo^1 kruhek tako hudo. Se za otroke ga ni bilo vedno. ka§e £..sern hodila h kmetom, da sem dobila kakšnega pol litra irne j |° moke. Mal ico sem navadno za otroke prihranila. Iz Pleh,« °vruzne moke sem pekla kruh. Takole sem ga dajala v riOsiiarazš,ri obe dlani, »da se ni že prej sesul. Moko sem v mlin je bii0' °-a so jo premleli, da sem še malo otrobov ven dobila, da / se malo za prašička, šib. lefh^ ko se je shramba tako hitro praznila. V tistih najhujše mou Po v°Jni sem hodila dajat kri. Karto za po 10 kg razliko J1® sem vsakič dobila. Nulo sem imela, dobro kri, še sami le bilo at klicali. Vsaj tridesetkrat sem jo šla dat. Ja, kako 28odni Cas'h! Vsako pomlad sem skrbela, da sem pridelala kajpa?° solato. Ob petih zjutraj sem že šla skozi Šenčur, peš, kranj /ln ko se je naredil dan, sem s svojosolatko že stala pri bile. 2a Z Cerkvi... Kot kakšna revica sem izgledala... Pa sem do- »A '^ne8a pol kilograma riža, sladkorja...« vočenniPak' otroci so pa vsi pred letom shodili,« se ji zasmeje flo \jna *m dobri so. Prav vsi. Nič hudega mi ni danes. Pokojnike k.0 l01 P° možu. Majhna je, toda za kruh je. Za dober kruh je! s.ecev -~ ^ no3e ne bolele. Obe sem imela zlomljeni. Osem me- in po Soči. Za eno nogo sem šla čez ^rUgo xSe^r&t na razgibavanje in k zdravnikom v Kranj, za Pal< 3 ez osemdesetkrat... Zdaj hodim z dvema berglama. Am-'a...« nes> za izlet, sem eno pustila doma... Danes bi kar polete- 82 1 Cerkei I p 'ma ^anes že Frančiška Novak, Knifčova mama iz jim priri ^ človek slabše živi, več dela, dlje živi, pravi. Tisti, ki ^e turi; • 0 8re, gredo prej... Slabo življenje — dolgo življenje, . U1 njena živi življenjska modrost. D. Dolenc PETKOV PORTRET Mojca Srečnik Od sobote je Mojca Srečnik iz Bistrice 1 1 Tržiču nova predsednica tržiške I § mladine. Zato, pravi sama, ker že več leta dela v mladinski organizaciji in je bila do sedaj podpredsednica občinske konference ZSMS, pa tudi zato, ker v Tržiču in okolici ni drugega mladinca, ki bi hotel in zmogal prevzeti vodstvo mladinske organizacije. Mojca je stara enaindvajset let, letos je končala pedagoško akademijo. Zaposlila se je v osnovni šoli v Križah, kjer polovico delovnika vodi podaljšano bivanje drugošolč-kov, polovico dneva pa je zaposlena v Komunalnem podjetju. Kot ena izmed redkih Tržičank, ki odidejo študirat v Ljubljano, se nikoli ni ločila od Tržiča, od prijateljev v osnovni organizaciji v Bistrici, kjer je bila dve leti predsednica, pa tudi ne od prijateljev iz predsedstva občinske konference, ki so ji dali vzpodbudo in zaupanje zavođenje tržiške mladinske organizacije. .- « »V naši občini so tri osnovne šole in na vseh pionirje sprejmejo v mladinsko organizacijo. Nekaj se jih kmalu vključi v delo mladinske organizacije, vendar kasneje gredo v šole, v Kranj, v Ljubljano. Nekateri se popoldne vračajo domov, drugi pridejo le ob koncu tedna. Tudi tistim, ki se vozijo, zmanjkuje časa za študij, za svoje konjičke in seveda tudi za delo pri mladinski organizaciji. Mladi v Tržiču nimamo nikakršne možnosti zabave, če smo kdaj kaj organizirali, pa so se mladi tako razživeli, da je še to propadlo. V kinu so večina slabi filmi in marsikomu ne ostane drugega kot posedanje po gostilnah. Prav zato se trudimo, da bi čimbolj zaživelo delo osnovnih organizacij po krajevnih skupnostih. Nekje nam to uspeva, marsikje ne. Zato smo krivi sami mladinci, ki se večkrat ne znamo organizirati, pa tudi drugi, ki nam pri tem ne pomagajo.- Vem, da se mladi zanimajo za današnje probleme v naši družbi, saj jih je bilo pred kratkim na izobraževalnem seminarju več kot štirideset. Vem, da bi se dalo tudi v Tržiču na področju organiziranja mladih več narediti. Prav zato že sedaj sestavljamo načrte za prihodnje delo in upam, da nam bo kaj od tega tudi uspelo,« pravi Mojca Srečnik. V. Stanovnik Foto: G. Šinik V DELOVNI HALJI Zlat cekin za jeseniškega livarja Jesenice, 29. oktobra — Jeseniška livarja Martin Mlakar in Jernej Kocjančič sta se odlično uvrstila na jugoslovanskem tekmovanju najboljših livarjev. Martina Mlakar zasluži 170.000 dinarjev Martin Mlakar je pred trinajstimi leti prišel z rodnega Ptuja na Jesenice in se po šolanju na Železarsko izobraževalnem centru zaposlil v jeseniški Železarni. V ročni livarni, kjer je zaposlen, skupaj s sodelavci še vedno izdeluje kalupe za novo jeklarno na Beli po starem načinu. Ob izkušnjah in dolgoletni praksi je postal odličen livar in svoje delovne sposobnosti potrdil tudi na regijskem, slovenskem in jugoslovanskem tekmovanju najboljših livarjev. Skupaj s sodelavcem Jernejem Kocjančičem sta po uspehu na slovenskem tekmovanju odpotovala v Banjaluko, kjer je Martin med petnajstimi jugoslovanskimi livarji zasedel drugo mesto, Kocjančič pa je bil tretji. Nikdar doslej jeseniški livarji niso dosegli tako dobrega uspeha, zato je bila njuna uvrstitev še toliko večje in odmevno presenečenje. »Delo v jeseniški ročni livarni je fizično izredno težko, naporno, saj samo zabijanje kalupa traja dvajset dni, medtem ko štiri dni potrebujemo za izdelavo. To so težki odlitki, 20 tonske ponve za novo jeklarno, ki morajo biti izdelane kar najbolj kvalitetno. Dela se nimaš kje naučiti, največ ti da dolgoletna praksa in zavzeto ter natančno delo. Livarji opravimo vse sami, mečemo pesek, saj ga najbolje znamo. Delamo v martinarni, pod 80-tonskimi žerjavi in v pet metrov globoki jami, ob vročini in mrazu in ob nenehnem prahu in dimu. Res ni prav nič lahko delo, nekoliko bolje bo, ko se bosta ustavili še zadnji martino-vi peči,« pravi Martin Mlakar. »Uspeha na jugoslovanskem tekmovanju sem seveda zelo vesel, še posebej, ker testna teoretična vprašanja niso bila lahka, težak pa je bil tudi praktični preizkus. Nagrada je bila zlat cekin, v sami delovni organizaciji pa so mi čestitali in — nič več. Mislim, da se bodo v prihodnje delavci manj odločali za razna tekmovanja, saj tudi ob uspehu ni drugega kot moralno zadovoljstvo. Ze res, da so tu dobre praktične nagrade, a kaj, ko se uspeh ne pozna niti pri plači niti nimaš večjih možnosti za napredovanje. Danes imam v železarni 11. grupo in osebni dogodek okoli 170.000 dinarjev, dobim pa nekaj več denarja zaradi stimulacije in dodatka za težje delovne pogoje. Osebni dohodki v Železarni so nizki in prenizki, saj se s tem denarjem komajda da preživeti.« D Sedej Da mu ni dolgčas — Ni pa bolj dolgočasnega, kot če moraš sam iz šole domov. Kokaljev Joža, Devov iz Srednje vasi pod Dobrčo si takrat ponavadi krajša čas s hojo po cestni ograji. Če kdaj pade dol? No, kaj si pa vi mislite...? — Foto: D. Dolenc Gorenjski glas, 6. oktobra 1987 Prašiči ne smejo v oddaljeni Rovt Oddaljeni Rovt je ena izmed treh vasi najmanjše krajevne skupnosti v jeseniški občini — Planine pod Golico. Plavški Rovt je oddaljen 3 km z Jesenic in 5 km od Planine pod Golico. Vanj vodi asfaltirana cesta, v vasi z 80 prebivalci v 20 hišah pa imajo tudi 8 telefonskih pr%ključko\\ Večina prebivalcev je zaposlenih v dolini, skoraj.vsi pa se preživljajo s kmetijstvom in se popoldne ukvarjajao tudi z govedorejo. Nekaj je čistih kmetov, ki od kmetijstva in govedoreje tudi živijo. Eden izmed največjih kmetov iz Plavškega Rovta, je letos dogradil velik, moderen hlev, 3 km iz Plavškega Rovta proti podnožju Rožce — za govedorejo.' Ker je v članku Darinke_ Se-dejeve omenjena tudi krajevna skupnosti, velja ob tem povedati nekaj dejstev, ki so. bila prezrta:. — prašičja farma pomeni pomemben poseg v prostor predvsem z vidika onesnaževanja okolja oziroma varstva le-te-ga. Vas nima povezane kanalizacije (le individualne greznice), voda je iz zajetja in ob suši so jo vozili z Jesenic s cisternami. Strokovnjakom, predvsem ekologom, sanitarcem in kmetijcem, je tak poseg v prostor, predvsem v bližini stanovanjskih hiš, znan. Ob tem pa se seveda postavlja tudi vprašanje vpliva na vodne vire za nižje ležeča naselja (Žerjavec itd). — Farma Romana Klinarja stoji v bližini stanovanjskih hiš. Najbližja je Romanova, v kateri pa ne biva nihče. Niti ni v njej bival Roman ali njegovi starši. Roman Klinar namreč ni iz Plavškega Rovta, kjer je podedoval kmetijo, ampak stalno stanuje na Jesenicah, Tomšičeva 9a. Ima status kmeta, 50 ha površin, pretežno gozda. Del svojih travnatih površin v Plavškem Rovtu oddaja tamkajšnjim kmetom. Na Jesenicah se ukvarja z gostinstvom (gostišče Lipa), do pred kratkim je imel v njem tudi poslovni protstor v pokopališkem objektu na Blejski Dobravi. — Gospodarsko poslopje — hlev, v katerem namerava spet rediti prašiče, stoji že več let. Zgrajeno je bilo na urbanistično potrdilo za dejavnost govedoreje. Vtem objektu (20x17 m) pa je redil prašiče (tudi do 100), ki jih je hranil s pomijami (le-te je dvakrat dnevno vozil iz jeseniške bolnišnice v Plavški Rovt). Krajevna skupnost in sosedje so se zganili šele tedaj, ko je reja prašičev začela povzročati težave, gnojnica je tekla na cesto, smrad itd. — V letošnjem letu je Roman Klinar vložil zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za ta objekt v Plavškem Rovtu, da bi v njem lahko legalno opravljal dejavnost — prašičjerejo. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Jesenice je prošnjo za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnil iz sanitarnih razlogov. Roman Klinar se je nato pritožil na Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Le-taje zahteval, da mora Roman Klinar predložiti še mnenje strokovne organizacije (Zavoda za zdravstveno varstvo, Zavoda za socialno medicino in higieno dela), predvsem »glede smeri vetrov, ureditve hleva, velikosti gnojne jame in možnosti praznjenja le-te, razpoložljivih poljskih površin za gnojenje, z upoštevanjem optimalne količine gnojevke glede na kulturo« ter možnosti priključka na vodovod. — Osnovni problem, ki je v tem primeru nastal, je, da krajevna skupnost zahteva, da se spoštuje zakonitost in da Roman Klinar ne nadaljuje z deli do tedaj, ko bo imel za to ustrezna dovoljenja Komiteja za urejanje prostora in varstvo Zaradi velikega števila pisem in odmevov prosimo, naj prispevki ne bodo daljši od tipkane strani in pol (40 vrstic). Za razumevanje se zahvaljujemo. Uredništvo okolja Skupščine občine Jesenice. Sedaj nima niti lokacijskega niti gradbenega dovoljenja. — Da ne sme nadaljevati z deli, dokler nima ustreznih dovoljenj, je bil tudi zakljujček delovnega pogovora, ki ga je na pobudo krajevne skupnosti sklical predsednik jeseniškega Izvršnega sveta Tomaž Ker-šmanc. 29.9. letos. Na njem so bili tudi predstavniki komite-ja za urejanje prostora in varstvo okolje Skupščine občine Jesenice, Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Kranj, Roman Klinar, predstatmiki Emona inženiringa, Gorenjske kmetijske zadruge iz -Kranja ter krajevne skupnosti Plani* na pod Golico. Dejstvo pa je, daje Roman Klinar po tem delovnem pogovoru nadaljeval z deli, pripeljal opremo za vgra-ditev v hlev ter ni upošteval ne dogovora pri predsedniku Izvršnega sveta ne odločbe Uprave inšpekcijskih služb za\ Gorenjsko o prepovedi del ne' opozorila delavcev milice Je~ senice. — Dejstvo je, da Romanu Kli-narju z Jesenic niso po treh letih sporočili, da ne sme graditi, saj gospodarsko poslopje (hlev), ki pa ga namerava še povečati in preurediti, že stoji (čeprav v večjih imerah, kot je bilo urbanistično potrdilo). Ce ■ pa želi legalizirati prašičjerejo, mora imeti za to us trena dovoljenja. Če pa je birokratsko zaviranje kmetijstva in pobud zahteva krajevne skupnosti, da mora imeti ustrezna dovoljenja, če želi nadaljevati z gradnjo in opravljanjem dejavnosti, naj presodijo bralci sami. O tej problematiki je razpravljal svet krajevne skupnosti Planina pod Golico na 4. redni seji dne, 6.10.1987. O tem pa je tekla beseda tudi na zboru vaščanov Plavškega Rovta, ki je bil 9.10. letos. Le-tega so se udeležili vaščani iz 17 izmed 20 hiš v vasi in na poročilo o dosedanjih aktivnostih in zahtevah krajevne skupnosti niso imeli nobenih pripomb. Krajevna skupnost Planina pod Golico Predsedniki skupščine: Stanko Klinar, l.r. Predsednik sveta: Mirko Klinar, l.r. Predsednik KK SZDL: Mirko Mohorič, l.r. Gorenjski glas, 20. oktobra, 1987 Spomladi še fini asfalt V 82. številki Gorenjskega glasa, z dne 20. oktobra 1987 je bil objavljen članek z naslovom »Spomladi še fini asfalt«. V članku so bili med drugim objavljeni tudi nekateri podatki o prispevkih krajanov za financiranje asfaltiranja ceste Volča-Lom-Zakobiljek. Vaščane je zelo vznemirilo, ker so bili v članku navedeni zneski prispevkov znatno nižji, kot so jih v resnici plačali. Točni so tile podatki: Asfaltiranje dela ceste Volča-Lom-Zakobiljek v grobem asfaltu, v dolžini 970 m je stala trideset .milijonov din. Od tega so krajani prispevali v delu in denarju sedem milijonov din. Vsak zaposlen je prispeval po 160.000,— din, večji kmetje 300.000,— din, ostali pa od 150.000,- do 260.000,- din. Ostala finančna sredstva pa so prispevali Krajevna skupnost Poljane, Cestno komunalna skupnost Škofja Loka, Alpina Žiri — obrat Gorenja vas in Gozdno gospodarstvo Škofja Loka. Ob tej priložnosti se Krajevna skupnost Poljane in vaški odbor Lom-Zakobiljek zahvaljujeta vsem, ki so akcijo finančno podprli. Krajevna skupnost Poljane Jože Šubic @®ssssaJ©isnca-AS 10. stran RAZVEDRILO PETEK. 38. OKTOBRAJj«! ŠOK TERAPIJA Na Ziherlovih dnevih v Lju-brjani so razpravljalci dolgo razmišljali o dokaj mučnem terminu, ki se v našem kriznem sistemu vedno bolj uveljavlja: šok terapija. »Poznam le kulturni šok in nič drugega,« pravi prvi. »V zdravstvu sicer poznamo šok, šok terapije pa ne,« pravi drugi. »Verjetno je takole« razmišlja tretji, »šok je albanska beseda za prijatelja — prijateljska terapija torej.« »Šok terapija gor, šok terapija dol,« pravimo mi. Sok je šok, šoht pa šoht, oba pa nekje dol, na tleh. Terapija je zdravljenje, naš gospodarski šok terapirati bo hudimano težko... • KAJ JE BOLJ KISLO: KIS ALI POTROŠNIK če danes želite kupiti vinski kis iz kisarne Strniša v Kranju, ga boste dobili le v litrskih plastenkah in v kantah Očitno je prodaja kisa v plastenkah cenejša, a to bi se moralo poznati tudi pri ceni. pa se ne Gospodinje bi rade kis v steklenicah, a ga nikakor ne morejo dobiti. Zakaj torej kisli kis le v plastenkah in zakaj morajo potrošniki še pri kislem kisu imeti kisle »ksihte?« KJE KAJ DELAJO Hi NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI stopilo 40 smučarjev. Današnji vrhunski smučarji imajo odlične pogoje, enake drugim reprezentancam in lahko se posvetijo izključno le smučariji. Moram pa reči, da včasih za neuspehe le prevečkrat iščejo napake pri drugih in ne pri sebi, zlasti mlajši tekmovalci. Zal tako perspektivnih mladih tekmovalcev, kot je Bojan Križaj, ni, kajti pri nas je že tako, da imamo maloštevilni in ozki smučarski vrhunski vrh. . Značilnost današnjega časa so tudi razne teorije o treningih, mislim pa, da ni treba nobene »velike znanosti«, če smučar hoče in zmore dobro in resno trenirati. Poglejmo Križaj«, resnega in zavzetega smučarja, ki ima izreden talent, a obenem pošteno in trdo trenira. Vprašanje pa je, kaj bo z našimi smučarskimi mednarodnimi uspehi, ko se bo Križaj poslovil. Nedavno sem slišal, da bodo Avstrijci začeli resno trenirati smuk preko veleslaloma, naši se ogrevajo za povsem nasprotno metodo... Ne vem, kaj je najbolj prav, vem edinole to, da vrhunskega smučanja brez resnosti in zavzetosti ni. Specializacija posameznih smučarjev-je dobra stvar, vendar pa zato, ker je vrhunskih smučarjev malo, mednarodnega uspeha že ni, če naš predstavnik v slalomu ali veleslalomu pade.» Blaž Jakopič ima danes 16-letno hčer Špelo v mladinski reprezentanci: »Nikoli je nisem silil. Sama se je odločila za smučanje in če se bo odločila, da smučanje pusti, ji ne bom nasprotoval. Predobro vem, kako težko je biti in ostati vrhunski športnik...« D. Sedej BLAŽ JAKOPIĆ V letih od 1967 do 1972 je bil Jeseničan Blaž Jakopič kar desetkrat državni prvak v vseh alpskih, disciplinah, pomembne smučarske uspehe pa je dosegel tudi na mednarodnih tekmovanjih. Za tedanje razmere je bil odličen rezultat, če je vsestransko vrhunski smučar Jakopič v smuku zaostal za vodilnim za šest sekund in če je bil na svetovnem prvenstvu v veleslalomu na sedemnajstem mestu. »Danes je bistveno drugače kot tedaj, ko smo mi tekmovali,« pravi Blaž Jakopič, danes vodja splošnega sektorja begunjskega Elana, »opremo smo sami kupovali, sami hodili na tekmovanja. Se dobro se spominjam, da sem z vlakom potoval na tekmovanje v Nemčijo in kar 14 ur v gneči trdo stal... Trenirali smo večinoma sami, smuk prav malo, zato je bilo treba veliko korajže in trdne volje. Danes v smučarskem športu m več toliko množičnosti kot nekdaj, ko je na državnem prvenstvu na- V ZNAMENJU VODNARJA Zemlja se pripravlja, da stopi iz obdobja rib v znamenje vodnarja. Zdaj nas pa zanima, koliko gorenjskih občin se že zdaj pripravlja na to znamenje? Radovljiška občina prav gotovo, saj načrtuje hidrocentrale na Savi, medtem ko si kmetje že pulijo lase. saj bodo izgubili dobro obdelovalno zemljo. Za pouk umnim načrtovalcem pa horoskop za vodnarja: »Malo več gospodarnosti pri denarju ne bo škodilo, sicer se boste znašli v stiski. Prebaviti vaše neumnosti tudi ljubljeni osebi ni prijetno....« • PRAVE LJUDI NA PRAVA MESTA Hrabra poštarica na pošti v Naklem se nedavnega roparja, -ki je nameril nanjo pištolo in zahteval »vadi pare, pucat ću«, ni prav nič ustrašila. Divje se je pognala vanj in ga povsem onemogočila. Takih je malo, poštarji so jih lahko veseli. A ne le poštarji, še marsikje drugjebi prišli prav. Splača se vestno in korajžno poštarico pobarati, če bi bila pripravljena v honorarno službo k naši UNZ, za začetek kar na pošto v Kropo... Cvek • Nixon o Gorbačovu Richard Nixon je izjavil o Gorbačovu: »Brez dvoma je najbolj sposoben sovjetski voditelj po Stalinu. Bolj uglajen je kot Hruščov in trmast kot Brežnjev.« • Jane Fonda hoče biti prva dama Filmska igralka Jane Fonda je izjavila, da bi rada prišla v Belo hišo in postala prva dama. Dejala je, da njen mož, za zdaj še lokalni politik v Kaliforniji, zmore prav toliko kot Nixon ali Reagan. • Kje počiva John Wayne? Slavni ameriški igralec John Wayne je umrl leta 1979 in nihče — razen njegove družine — ne ve, kje je pokopan. Sorodniki se namreč bojijo, da bi kdo utegnil ukrasti njegove posmrtne ostanke. Vendar njegovi prijatelji zdaj menijo, da sorodniki niso spoštovali poslednje želje slavnega igralca. Zahteval je, da mu na grob postavijo ploščo: »Tu počiva slab fant, ki so ga vsi tako zelo spoštovali.« Sorodniki se pač bojijo, da bi se našli drugi, še slabši fantje brez kakršnegakoli spoštovanja do umrlih. SMJAIffllE KAJ JENOM cm V današnjih strunah bomo po dolgem času zopet natresli nekaj aktualnih in hkrati kratkih domačih novičk. Če se spomnimo našega dolga do domačih viž verjetno vsi tisti, ki vas tovrstne zadevščine zanimajo veste ža zmagovalce in hkrati dobitnika posebne nagrade redakcije Gorenjskega glasa na Zlati slušalki — duo Ti in jaz (glej razvedrilno stran). Pretekli teden smo se malo potepali preko meja naše lepe domovine in tako prišli do nekaterih novitet, ki jih pri nas zaenkrat še ni zaslediti — Bruce Springsteen: Tunnel of Love, Pink flovd: A Momentarv Lapse of Reason, Mike Oldfield: Islands pa Bilgeri: Songs of Love. Več o vsebini posameznih albumov prihodnjič. Carnium. Sama beseda pove dovolj, za tiste, ki pa še vedno ne veste, o kom je govora, recimo sledeče — mladinski kulturni center v kranjskem Delavskem domu, na vhodu 6, spodaj. Ob siceršnjem širokem programu prireditev (glej časopis, ki ga držiš v roki, na strani 5) bo imela svoje mesto tudi glasba. Vsak torek ob 20. uri. Tematski glasbeni večeri (zvočniki, video) začenši s Oldfieldom, Pink Flovdi... Sicer pa bo v enih prihodnjih strganih strunah o tem več govora. Prodajalne s ploščami so sem ter tja obogatene z nekaj novostmi, očitno se uredniki založb zavedajo, da prihaja pravi čas (zima in z njo mraz) za sedenje pred gramofonom. Pop design, skupina lahkotnejših zvrsti in veliki ljubitelji sladoledov, nam je sporočila, da jim bo končno uspel veliki met — kaseta, ki naj bi se pojavila na tržišču 5. decembra. Še ena slaba vest. Do nadaljnjega (beri najmanj tri mesece) se verjetno v Kranju ne bo dogodil noben večji rockovski koncert. Vzrok je seveda predobro poznan — finance. Razen, če ne bo kakšnega dobrega strica... Pa bodimo zopet malo nostalgično domači. Vabimo vse gorenjske skupine, ki menijo, da v pravšnji meri obvladajo instrumente in jim velja prisluhniti, da se nam oglasijo. Povejte, kdo in odkod ste, kaj in od kdaj prepevate... Če bo zanimivo boste lahko skupaj z ostalimi prebrali v vrsticah rubrike, ki jo ravnokar prebirate. Naslov je poznan: Gorenjski glas, Mosa Pijade 1, 64000 Kranj s pripisom »za Strgane strune«. Čakamo! NARODNA GLASBA Sniška in druge polke — Ansambel Blekato igra od leta 1968. Sedanja sedemčlanska zasedba pa je skupaj poldrugo leto, sestavljajo pa jo Go-ran Poluga (bobni) iz Tržiča. Tone Kralj (klarinet, saksafon). iz Loma. Vinko Šuštar (trobenta) iz Predoselj, Jože Svab (harmonika) iz Podlju-belja, Janko Svab (bas kitara) iz Senična. Mirko Sober (kitara) iz Pristave in pevka Nataša Primožič z Bistrice pri Tržiču. Igrajo popevke, slovenske hite in tudi klasično glasbo. Imajo petnajst lastnih skladb, najbolj znane pa so: Sniška polka, Pod Storžičem, Pod goro. Ob jezeru. Se sem ljubila. Nastopajo v okolici Tržiča, ponudbe pa prihajajo tudi z drugih koncev Gorenjske. Vadijo pri Janku Svabu, po domače pri Bleku v Se-ničnem. Hišno ime se je prijelo ansambla: Blek — Blekato. — D. P*-pter =3v Kdo ima drugega najdaljšega? Kot je bilo pričakovati, se ni oglasil nihče, ki bi imel daljši asparagus, kot ga' ima Rezka Prevodnikova, gostilničarka pri Kajbitu v Zmincu pri Škofji Loki. In da ne bi ostalo kar pri tem, smo se v naši redakciji odločili poiskati naslednji najdaljši asparagus. Naj ponovimo, da meri Rezkin asparagus v dolžino 2,60 m. Torej, iščemo rožarico ali ro-žarja, ki mu je uspelo vzgojiti asparagus, ki bi se po dolžini najbolj približal Rezkinemu. Seveda se bomo o dolžini prišli prepričat! Ne "bodite prehudo vneti in ne nategujte preveč vejic, kajti krhke so in se lahko odlomijo, pa bi bili lahko še ob nagrado Kajbltova Rezka obljubila tistemu (ali tisti), ki m bo • svojim asparagusom kar najbolj približal dolžini njenega, večerjo za dve osebi v njenem prenovlje-njem lokalu v Zmincu. Torej, dra- ge bralke In bralci, pohitite, z merit« najdaljšo vejico vašega asparagusa in nam sporočit* dolžino. Seveda ne bo veljalo, če boste vejico »štukall«, lepiti aH kaj podobnega. Le poštena mera bo štela v nagrado! PRIJAZEN NASMEH SU)VENUA,PRUmDEZELA NA SONČNI STRAM ALP? NEVEDNO MARIJA PORENTA Marija, pa tudi Minka, ki prodajata v majhni trgovini Kmetijske zadruge v Stari Loki sta ne samo prijazni, temveč tudi potrpežljivi in pošteni trgovki. V trgovino vsak dan pride veliko strank iz bližnjega Centra slepih in doma starejših občanov, ki jih prijazno in potrpežljivo postrežeta. »Gotovo je postreči stare in NH pe bolj zahtevno, saj jim je treb8 marsikaj razložiti, dati potipabt pojasniti, koliko stane. Ko se odlo* čijo in kupijo, kar so se namenibi jih ob bolj prometnih urah posr premiva tudi čez cesto. Petnajs* let, kolikor časa sem že poslovod' kinja v tej trgovini, sem se jfl strank navadila, tudi rada j**1 imam in kar pogrešala bi jih. Ve*1' dar pa jim včasih, ko je v trgovin* več strank, ki se jim mudi, le s te žavo prijazno in potrpežljivo p0' strežem. Pred kupci vseeno sku' šam ohraniti nasmeh in dobro voljo, doma pa potem na ta račt stresam slabo,« pravi Marija. »Dvajset let že delam v trgovin1 najprej v Selcih, sedaj pa že p« najst let v Stari Loki. Imela se težave s hrbtenico in premišljeva la sem, da bi šla delati v pisarno-Toda delo v trgovini, s strankam'' imam preveč rada.« V. Stanovnik Male gorenjske vasi Piše. D. Dolenc Hosta Hosta je majhna vasica, ki leži tik ob cesti Škofja Loka-Medvode, na desni strani Sore. Bližje je Škofji Loki, le 2 km je do tja. Ho-šani, ki jih je trenutno vseh skupaj 44 — tako sta preštela zadnjič Galofov Jože in Štucinova Nežka — nimajo v vasi ne trgovine, ne cerkve, ne gasilcev, ne gostilne. Le avtobus vozi nekajkrat na dan skozi vas. Prav nič ne pogrešajo, pravijo vaščani, cerkev je samo tamle čez vodo na Suhi, v trgovino hodijo na Trato, tudi njihova šola je na Trati, skoraj pri vseh hišah imajo avtomobile, le telefone čakajo, da jim jih bodo še nekaj priklopili. Zajčki za vso Slovenijo Hosta je bila svoj čas zanimiva po svoji kunčji farmi, ki jo je tu imel škofjeloški Šešir. Po 2000 in več kupcev hkrati je bilo v zajčni-kih. Od tu so po dva meseca stare zajčke pošiljali rejcem po vsej Sloveniji. Šešir si je hotel ustvariti široko bazo za pridobivanje kož za svojo proizvodnjo klobukov, ki prav zaradi kvalitete, ki jo da zajčja dlaka, slove po vsem svetu. Kot pripoveduje Nežka Štucin, ki je z možem kakšnih pet let skrbela za farmo, so redili več vrst zajcev, med njimi tudi belgijske orjake, celo činčile. Sama z možem sta kosila tod okrog po Hosti, da sta spravljala skupaj seno zanje, od kmetov odkupovala peso, korenje. Vsak dan je bilo treba prati zaj-čnike, vsak dan je bilo treba jemati iz njih kovinske mreže, jih temeljito očistiti, kajti ni večje nevarnosti za bolezni zajcev, kot nečistoča. In res se ni zgodilo, da bi poginjali v večjem številu. Sem in tja kakšen, se spominja Nežka. Redno je njihovo selekcijsko postajo obiskoval veterinar, pregledoval gnezda, odrejal, kateri so primerni naprei za zarod. Dvajset let zdaj že ni v Hosti zajčje farme. Šešir je takrat začel dobivati cenejšo kožo iz Sovjetske zveze, pa je farmo ukinil. V njenih prostorih ima zdaj svojo kovinostrugarsko obrt Jože Galof. Vendar, razmišlja Nežka, če bi se ljudje zavzeli, pa če bi kože malo bolje plačevali, bi se zajčke še vedno splačalo rediti. Meso ti na koncu vendarle ostane doma. Za spremembo je zajčje meso odlično, pa najbolj zdravo je. Je pa res, da se zajčjega mesa hitro prenaješ, prej kot krompirja, posebno še, če imaš toliko zajcev na skrbi, kot jih je imela Nežka. Ne krave ne prašiča Karla Kalana, Šmončkovega, sem dobila ravno pri kotlu za kuhanje žganja. Jabolk letos ni bilo veliko, mi pove, le tepke in mo- Karel Kalan, šmončkov, si zdaj, ko je v pokoju, krajša čas s kuhanjem žganja. štovke so imeli, zato letos žganja ne bo veliko, le za dom. Prijeten, zgovoren možakar je in o kraju tudi veliko ve. »Veliko se je spremenilo pri nas, kar jaz pomnim. Včasih, ko sem bil še otrok in je bilo v vasi le 7 hiš, so pri vsaki hiši imeli vsaj po eno kravo. Pri nas doma smo imeli po 3 krave, konja, po dva pujska. Zdaj pa vsa vas, 17 hiš, nima niti ene krave in nobenega prašiča. Travniki so seveda ostali, te prihaja kosit kmet Vrbanovec tamle s Suhe. Največjo njivo ima v vasi KŽK Kranj; tik nad vodo se vzdolž cele vasi vleče dolga ozka njiva. Dobro jo obdelujejo, kolobarijo, sadijo koruzo, sejejo pšenico, letos so imeli" pa na njej oljno repico. Hošani se pa le z vrtički dajejo. Ta mladi malo preveč samo šport uganjajo, dela pa premalo vidijo...« Na vsakih 10 vaščanov 1 vrhunski športnik »Tako majhna vas, pa ima kar štiri dobre športnike,« so me opozorili že pri prvih hišah. »To je tu- di zanimivo, le zapišite!« In res niso Hošani kar tako od muh. Peter Kalan, Šmončov, in Slavko Fojkar sta bila državrra reprezentanta v dviganju uteži, deset let je od tega. Polno pokalov in plaket hranita. Pavle Kalan je znan kajakaš in strašen rekreativec: kolesari, teče, tekmuje na vseh tekmovanjih ka-veljcev in korenin. Najmlajši športnik v vasi pa je Aleš Galof, državni mladinski reprezentant v kolesarstvu. Pri Kolesarskem klubu Sava trenira, šestkrat je bil že državni mladinski prvak, na svetovnem prvenstvu julija letos v Italiji 17 hiš in 44 prebivalcev ima danes Hosta, pred vojno pa je imela le 7 hiš. še 20 let nazaj je štela le 14 prebivalcev. — Foto: D. Dolenc Osemnajst let je komaj Ale«u Galof u, pa ima za seboj že vrst" odličnih dosežkov v jugoslov*** skem mladinskem kolesarstvu- je dosegel odlično 9. mesto. dan trenira; poleti prevozi vs8 dan po 150 km, pozimi teče po km. Ta mesec ima počitek, n^ vembra pa že začno s kondieijs* mi pripravami za prihodnje ler^ Zadnji letnik Srednje kovinarsk šole v Škofji Loki obiskuje, n8 slednjo jesen bo že vojak. Da bi prišel v tako enoto, kjer bi lah* naprej treniral! 22y?^0KT0BRA 1987 RAZVEDRILO 11. STRAN (^m®SgcJJ©IESGLAS j NAŠA NAGRADNA IGRA ELAN •Nagrajuje Elan * **T*^ E,*nov« »muči Imajo oznako comprex? ve-.. rokrat v naši nagradni igri sodeluje begunjski Elan, naš naj- I' in najboljši proizvajalec smuči, športne in druge opreme pr0_ 'etos predstavlja vrsto novosti iz svojega kvalitetnega kun tfama' v nJ'novi trgovini v Begunjah pa opremo in smuči lahko uP'te tudi na obročno odplačevanje Vprašanje iz Elana flc.1,4 Elanove smuči nosijo oznako Comprex in zakaj? v^KSne '••tnostl imajo te nove smučI?) „tnM ,1} srečnemu izžrebancu poklanja odlično darilo najnovejši ^°WJ Elanovih tekaških smučI. kaif c?2an'ma'te se 'n nam na dopisnici pošljite pravilni odgovor. «1« tlanova nagrada je zares lepa. Ur . 9ovore pričakujemo do srede, 4 novembra, na naslov: don ŠtV° Gorer>Jskega glasa, Moše Pijadeja 1. 64000 Kranj. Na P'snico ne pozabite nalepiti tudi znak begunjskega Elana 5?tarft. so da: V 4l 'n IgorJnIj?k': Ana Freun in Danijel Pajer iz Gorenje vasi; Neža Logonder Veli; Mele moke ter testenin v novem skladišču v Komunalni coni Kranj, na Primskovem, Ulica Mirka Vadnova 14. Skladišče je odprto od 7. do 14. ure in prvo soboto v mesecu do 12. ure. TRIKON' • tovarna pletenin in konfekcije n sol o • KOČEVJE »Zadnjič sva pa res naredila dobro potezo, da sva šla v trgovino Trikon po hlače. Sem že nekaj prijateljem povedal za to možnost ugodnega nakupa, nisem jim pa vedel povedati točnega naslova. Kako se že imenuje tista ulica?« »Ulica Janka Puclja! Najbolje jim svetuješ, naj pri Boltezu, nasproti plinarne zavijejo z glavne ceste, potem pa bodo že našli, saj je blizu, poleg samopostrežne trgovine!« 44 @®IMgESaJJ©IESGLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 30. OI<™BRAJ98_7 MALI OGLASI tel.:27 960 certa JI A16 aparatMiioH Ugodno prodam barvni TV gorenje Humer, partizanska 27, Kranj, tel.: 23 664_ Prodam siemmens elektro MOTOR 8 kW za 10 SM Hudobivnik, Hrastje 174, popoldan_18410 Prodam barvni TV grundig. Benedičič, Galetova 12, Kokrica_18416 Prodam TRAKTOR zetor 7045. Milena Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka 18417 Prodam GRAMOFON benytone P-50 in VEZI salomon 547 Tel.: 39 673 18425 Prodam TRAKTOR mif 585 Sp Bitnje 12, Žabnica_18427 Barvni TV gorenje, starejši tip, prodam. Tel 25 690, od 18. ure dalje _18429 Prodam črno-belo TV gorenje, cena ugodna, star 2 leti. Albina Božič, Partizanska 41, Škofja Loka 18431 Prodam motorno ŽAGO stihi 015. Pu-stovrh, Bodovlje 22, Škofja Loka 18432 Prodam RAČUNALNIK coinmodore 64 Tel.: 61-457_18437 Prodam VIDEOREKORDER VHS fis-her Tel: 60-804 18450 Prodam TRAKTOR pasquali 994, 30 KM, s priključki. Tel: 62-144 18451 Barvni TV hitachi, stereo, CPT 16&>, ekran 63 cm, prodam. Tel.: 74-314 _18452 Prodam mizarsko KOMBINIRKO mio standard, tri operacije in 13 m2 keramičnih PLOŠČIC 20 x 20, II vrsta Tel.: 42-449_18453 Prodam barvni TV gorenje safir. Ivan Bajželj, Skokova 2, Kranj — Stražišče _18457 Ugodno prodam barvni TV, cena 20 SM in pet gum 165/13. Tel.: 27-825 _18466 Ugodno prodam novo 300-litrsko zamrzovalno skrinjo, novo motorno ŽAGO homelitte 290 in 1 wr opečnega ZDROBA Tel : 42-494_18470 Prodam nov TV gorenje maraton, cena 90 SM Tel.: 35-234 18474 Prodam odlično ohranjen PRALNI STROJ gorenje in MOPED tomos 14 M. Kokrica, C. na Rupo 20, Kranj 18489 Prodam dobro ohranjen BETONSKI MEŠALEC Lesce. S avska 26. tel.: 74 462_18492 Prodam francisovo TUBRINO s hidrav ličnim regulatorjem in vztrajnikom, moč 30 - 50 KW. 20 m pada. Tel.: 062/83 123_18157 Po ugodni ceni prodam barvni TV gorenje, starejši letnik Ogled vsak dan od 10 ure dalje Mirko Gdnz, Zlato po-Ije 3, Kranj_18173 Prodam PUHALNIK grič z motorjem 7,5 KVV, SLAMOREZNICO. MLIN na kamna za žito Zapoge 17, Vodice _18177 Generalno obnovljen PRALNI STROJ gorenje prodam. Informacije: Čopova 6 (pritličje), Jesenice, tel. 74 330, zvečer_18181 Prodam MLATILNICO kodel bemm. Alojz Jeglič, Trboje 58 18183 Prodam nov MOLZNI STROJ vitrex Vi rovitica, snežno ROLBO mack, OKNA Jelovica termoton, 2 kosa 60 x 60 in 100 x 140 cm s polkni, Zgoša 1, Begu nje_18213 Prodam novo enoosno PRIKOLICO, primerno za traktor od 25 do 45 KM Tel : 64-378_18217 Prodam starejši barvni TV gorenje se lektronic Rabič. Stara Fužina 216 _18240 Prodam PLETILNI STROJ singer Tel.: 25-521, po 15 uri_18250 Prodam malo rabljen italijanski OLJNI GORILEC baltur in PEČ za centralno ogrevanje KTK. 32 000 kkal Ogled in informacije od 15 ure dalje Pogačnik, Zg Bitnje 247 18256 Nov VIDEORECORDER toshiba V 83 za 650 000 din in barvni TV iskra na da Ijinski upravljalec, odličen, star 5 let, za 350 000 din Tel 23 430 ali 47 475 _18263 Ugodno prodam COMMODORE 64 Tel 70 568_18273 Prodam PRALNI STROJ candy in GRAMOFON philips Tel 62 337 18280 Prodam nov barvni TV grundig, ekran 55 cm raven, 99 programov, daljinsko upravljanje, možna je vgraditev tele-teksta, cena po dogovoru. Informacije po tel.: 84-161 int. 10 18281 Prodam CIRKULAR za obžagovanje hlodovine. Zalog 93, Cerklje 18300 Prodam KINOPROJEKTOR, 8 mm. Tel.: 60-804_18304 Prodam»380-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH, rabljena 8 mesecev. Ogled vsako popoldne. Letov, Frankovo nas. 159, Škofja Loka 18310 Prodam rabljen barvni TV. Tel.: 50-926, Košir, Pot na Bistriško planino 14, Tržič_18315 Prodam BETONSKI MEŠALEC. Kralj, Tavčarjeva 14, Kranj 18339 Ugodno prodam dva ŠTEDILNIKA (električni in na trda goriva goran) in PEČ na olje. Tel.: 62-588 _18346 Prodam ZX spectrum 48 K, dobro ohranjen. Simon Krmelj, Groharjevo nas. 60, Škofja Loka_18347 Prodam dvojni RADIOKASETOFON philips, super tandem in 100 VV ZVOČNIKE ITT, Robert Kranjc, Kranj, Ul. St. Rozmana 7 18354 Prodam črno-belo TV Alpska 5, Bled 18360 gradbeni mal. Prodam MIVKO, Suha 4, Kranj 18179 Prodam 20 m2 klasičnega HRASTOVE-GA PARKETA in 100 kosov OPEKE za kmečko peč Praprotna polica 13, Cer-klje_18185 Na Mlaki pri Kranju prodam 350 kosov 20 cm BETONSKIH BLOKOV. Cena ugodna Tel: 33-309 18187 Prodam 15 m2 TALNE PLUTE in 150 kosov jeklenih palic (Č 4830 premera 20 mm, dolžine 4 m). Informacije vsak dan po tel : 68-178, po 16. uri 18363 Poceni prodam GARAŽNA VRATA 4 x 4 m, trodelne. Tel.: 66-772, popoldne __18365 Prodam rabljeno KRITINO, salonitko, 120 m2. Tel : 61-107 _18372 Prodam suhe hrastove PLOHE. Tel. 45-368__18384 Poceni prodam lesene zidne OBLOGE, 16 m2, lužen hrast. Tel.: 27 481, v do-poldanskem času 18401 Prodam LES za ostrešje, dolžine 9 m, debeline 14 do 16 cm, LEGE 20 x 22 in DESKE za »pobjon«. Tel.: 061/627-083, Dragočajna 18405 ELEMENTE (2,5 x 1 m) za barako, veli-kosti 8 x 8 m, poceni prodam Tel.: 28-749, od 15. ure dalje_18420 Prodam 120 plošč STIROPORA za izo-lacijo. Kranj, Valjavčeva 7, stanovanje 3, tel.: 21-046_18428 Prodam OKNA s termopan steklom, 80 x 120. Tel : 61-436_18434 Prodam DVIGALO za gradnjo hiše in avtoradio Brode 18, Škofja Loka _18436 Prodam nova dvižna garažna VRATA lip in litoželezno kopalno KAD, 15 % ceneje Sp. Brnik 26 18461 vozila Prodam GUME 155 SR 14. Nova vas 1, p. Radovljica 126 P, letnik 1979, registriran do oktobra 1988, Ferjan, Ribno, Gorenjska 41, Bled 18404 IZREDNO UGODNA PONUDBA 23.050. - din za vez oz. 4 prostorninske metre franco proizvodni obrat žaganega lesa v Sovodnju v Poljanski dolini (30 km od Škofje Loke) Prevoz organiziramo po dogovoru. POHITITE, dokler je še zaloga. TCT /"VTTT/""1 A lesna ind. ŠKOFJA LOKA M J U.L.UV 1CA ,e|-. 064/69-020 Prodam klasične RADIATORJE Pin-tarjeva ul 10, Kranj-čirče 18199 Prodam 900 kg nove pocinkane PLOČEVINE, primerne za žlebove, 30 % ceneje Tel : 64-378 18216 Prodam PLOHE in COLARICE za opaž. Dvorje 46, Cerklje 18221 Prodam 30 kosov 5,5 valnih SALONI TNIH PLOŠČ. Krišelj, Visoko 76, tel.: 43 155, popoldan 18253 Prodam dve OKNI pural, 74 x 145 cm, 10% ceneje. Tel: 23 933 18278 Ugodno prodam 3.500 kosov rabljene strešne OPEKE bobrovec in 1 500 kosov rabljene zarezne OPEKE Likoviče-va 2, Jesenice Javornik 18285 Prodam 5 m3 MIVKE Posavec 65, Pod-nart 18295 Prodam CEVI za talno gretje Tel.: 46 113 _ 18303 Prodam 50 m2 KOMBI PLOŠČ in 7 m3 rERVOLA6cm.Tel: 74-355 18323 Prodam BAKRENE PLOŠČE 0 ,55 mm, 10% ceneje Tel : 80 573, zvečer 18328 TLAKOVCE prodam, 20 % ceneje Tel.: 75 915_18336 Prodam OKNO termoton Jelovica in 1 000 kosov OPEKE za dimnike Tel. 57 264_18338 Prodam OKNI 140 x 140 in 70 x 140 cm ter STREŠNO OKNO 75 x 140 cm Tel : 28 649_18343 200 litrsko CISTERNO za kurilno olje. plastično, ugodno prodam Franc Mo žina, Bodovlje 16. Škofja Loka 18349 Prodam 3 vreče BAVALITA m LEPILO za stiropor. Tel : 62 250, Demšarjeva 14, Škofja Loka ' 18350 Prodam R 14, letnik 80, registriran do oktobra 1988 Tel : 70 514 18409 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979 (z avto-radiom), bele barve Tel.: 25-741 18412 Ugodno prodam Z 101, letnik 1974, registrirano do konca maja 1988 Tel.: 33-028 in 22 932_18415 Prodam ALFA SUD 13 TI, letnik 1983, 26 000 km Tel 36 636_18419 Prodam R 4, letnik 1978 ZasavsEa 47 _18421 Prodam Z 750 LE, letnik 1983, registri ran do oktobra 1988, 22 000 km Selja kovo nas 23, Kranj - Stražišče 18424 Prodam Z 125 P, letnik 1979, dobro ohranjena Ogled vsak dan Vera Ra dojkič, Zlato polje 3/c, Kranj 18426 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Jo-vica Živkovič, Novi svet 8, Škofja Loka _18433 Prodam VISO, letnik 1983 Justin Pe-terčić. Golnik 46_18439 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979, ka rambolirano Visoko 49, popoldne _18440 Prodam Z 101 comfort, letnik 1980 Tel : 79 767 _18441 Prodam Z 101, letnik oktober 1985, rdeče barve, odlično ohranjeno, dodatno opremljeno. Tel 50 353 18443 Prodam FIAT 1300 Tel: 38 193 18444 Prodam Z 850, letnik 1980 Nastran, Njivica 7, Besnica 18445 Prodam Z 101 za rezervne dele Tel : 22-221, int 29 34, dopoldne 18446 Prodam R 4, letnik 1980, celega ah po delih, motor v okvari. Kolarič, tel.: 50 914 18447 Prodam APN 6 Tel 26 107 18454 DEŽURNI VETERINARJI 01) 30. OKTOBKA DO 6. NOVKMBKA 1987 Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dun od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ah 25-779. Naročila /a veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, /a nujne obiske pa lahko ves dan Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj: Jane? Teran, dipl vet., Kranj. Britof 414, tel/ 30 121 za občino Škofja loka Janko Habjan. dipl vet . Žiri, Polje 1. tel : B9-280 /.a občini Kadovljica in Jesenice: Dominik Hupnik. Jesenice, Titova 45. tel: 25-779 za obČilM Tržič: Borut Sajovic, dipl vet . Naklo. V Rejjca I. tel.: 47 OM uli 79-055 Prodam OPEL KADETT, letnik 1969, po zelo ugodni ceni Zdenka Šušteršič, Stara c 17, Škofja Loka 18458 FIAT 126 P, letnik 1978, 74 000 km. lepo ohranjen, ugodno prodam Tel i 77 317, popoldan 18462 Prodam Z 101. letnik 1979, registrirano do junija 1988. za 180 SM in Z 750 za 120 SM Informacije po tel 81803 __18463 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987 Tel 44 541__18464 Prodam Z 101, letnik 1977 ali zame niam za glasbeni STOLP Tel 51 416 ___18465 Prodam VW hrošč, letnik 1973 Krnica 54_18468 Prodam JUGO 45 E, letnik avgust 1986. 12 000 km Tel 77 848 18471 Prodam dele m pločevino za diano Vse v odličnem stanju Pernuš, črni vec 4_^8472 Prodam APN 6 z dodatno opremo in nov ročni tračni električni brusilni STROJ makita Benedikova 26/a. Kranj 18473 Prodam Z 750. letnik 1979 Milan Dju-kanovič. Kovor 27, Tržič 18475 Prodam TOVORNJAK mercedes 406 D letnik 1973 kason 4 m Tel 88 180 . • 18493 Ugodno prodam Z 101, registrirano do oktobra 1988. Tel/45-675_18478 Ugodno prodam CITROEN GS club, starejši letnik, registriran do aprila 1988 Cerklje, Ul Toneta Fajfarja 39 _18481 Prodam motor APN 6, letnik 83. Grad 41, Cerklje 18483 Prodam VW 1600 TL, obnovljen, sta-rejši letnik, registriran do junija 88. Ba-uer, St. Rozmana 11, Kranj 18485 Prodam JUGO 55, letnik 1984 ali za-menjam za 126 P z doplačilom, po dogovoru. Predoslje 1/b, tel.: 39-253 _18488 Ugodno prodam Z 101, 1300 kubično, registrirano do oktobra 1988. Tel.: dopoldne 50-419, ogled popoldne Peter Grgič, Sebenje 6 Prodam R 4, letnik 1977, v dobrem stanju. Informacije po tel : 50-915 18284 Prodam Z 750, cena 60 SM Tel.: 36-544 18286 Prodam Z 750, letnik 1979. Tel.: 62-139 _18287 Prodam MOSKVIČ, letnik 1980 in čr-no-belo TV grundig. Dušan Mirič, Lju-bljanska 28, Bled_18289 Prodam Z 101, letnik 79. Zasip Sebe-nje 1, Bled, tel.: 79-569_18291 Prodam Z 750, letnik 1980. Tel.: 34-593 18292 Prodam MOTOR in menjalnik za Z 101 in trajnožarečo PEČ emo. Tel.: 67-045 __ 18293 Prodam R 18, letnik december 1982, garažiran, prevoženih 35 000 km, svet-lomodre metal barve, cena 650 SM. Tel.: 21-174_18296 Prodam VISO 11 RE, letnik 1985, regi-strirano do marca 1988. Ogled po 16. uri. Boris Logar, Savska 12, Bled 18297 Prodam dele za opel rekord 1700 in za škodo 110. Dovje 114_18298 Prodam dobro ohranjen avto Z 101, letnik 1976. Tronkar, Struževo 14/c, Kranj_18299 Prodam Z 126 P, letnik 1978, karoserija obnovljena. Cena 50 SM. Tel.: 75-880 int. 46 18302 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100 in APN 4. Sp. Bela 7, Preddvor, tel.:45-309_18305 Ugodno prodam Z 101 mediteran, letnik 1981. Slavko Bohinc, Križe 86/a, tel.: 57-142_18306 Ugodno prodam JUGO 55, bele barve, letnik 1985. Ogled od 15. ure dalje, Ambrožič, Zasip —Bled, Dolina 17 _18308 Prodam Z 126 P, letnik 1978, cena 75 SM. Zdravko Aksentiev, Blejska 13, Tržič 18309 Prodam R 18 TU, letnik 1984, prevoze nih 30.000 km, ohranjen kot nov, kovinsko modre barve, cena 8 mio. Tel.: 61 115, zvečer 18311 Prodam 4 PLATIŠČA za golfa in nove snežne VERIGE (rival C) 155 x 13 Tel 61-015 18314 Prodam FAP 18 20 BK kiper, Trambus, nosilnost 11 t, letnik 1978, brezhiben. V račun vzamem osebni avto Tel.: 51-187__18319 Prodam R 18 TLJ, letnik december 1983, prva registracija junija 1986, pozimi nevozen, temnomodre barve. Ogled petek, sobota in nedelja Tel : 77-351, int. 407, ponedeljek dopoldne; Mihelčič, Mevkuž 14, Zg Gorje 18320 Prodam dobro ohranjen GOLF, letnik oktober 1977, zelene barve, registriran za celo leto Cena 270 SM Tel : 39 970 _18321 Z 101, letnik 1978, 92 000 km, zelo dobro ohranjeno, prodam za 1,4 mio. Tel.: 50-550_• 18322 Prodam Z 750, letnik 1981 Tel : 64-338 __18324 Prodam Z 128, letnik 1984, garažiran, prevoženih 23 000 km Tel 83 951, po poldne 18327 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1982 ali menjam po dogovoru Razingar, Svetinova 19, Jesenice, tel 81 -228 _18329 Prodam POLONEZ 1500, letnik 1982, prevoženih 28,000 km, dobro ohranjen. Marčan, 1 avgusta 11, Zlato polje — Kranj _18330 Prodam osebni avto BMW 320, letnik 1979. Hartman, Hafnerjevo nas 91, Škofja Loka 18334 Prodam Z 750, letnik 1982 Brezje 23, p Brezje 18340 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1979, re gistrirana do oktobra 1988 Tel 39 024 18344 R 12, letnik 1976, 85000 km, ugodno prodam Tel 60-549. Hafnerjevo nase Ije 20, Škofja Loka_18345 Nujno prodam SAMBO LS, letnik 1984 Milan Kuzmič, Dorfarje 46, Žab mca_18348 Pordam Z 750 LE, letnik 1982, 44 000 km, registriran do avgusta 1988 Tel 60 660. po 15 uri ' 18351 Ugodno prodam OPEL, starejši letnik Ogled v popoldanskem času C Kokr škega odreda 26, Kranj 18353 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirano do oktobra 1988, obnovljeno Franc Kranjc, St Rozmana 7 18355 Prodam Z 101, letnik 1983 Tel 45 214 _18357 Prodam GS 1 2, letnik 1978, 90 000 km Vrhovnik. C 4 |uh|a 57, Tfžič 18358 Prodam Z 101, 1300 ccm, letnik 1981 in rezervne dele za Z 101 Breic Hotavlje 50. tel 68 472_18359 Prodam JUGO 45. letnik 85. bele bar ve. garažiran. zaščiten, prevoženih 38 000 km. cena 380 SM Informacije po tel 66 698 po 15 uri 18362 R 12 poceni prodam Tel 34 156 18364 Prodam obnovljen R 4 letnik septem ber 1980. prevoženih 85 000 km. cena 125 SM Tel 66 748_18366 Prodam AUDI 100 5 E. avtomatik, le tnik 1977 Srečo Kranjc Stražišarieva 28 Jesenice konec 18403 Prodam R 4 GTL, letnik 1982. Marjan Ribič, C 4. julija 25, Tržič. tel. 51-636 _18368 Prodam Z 750, letnik 1978 Mulej, Krnica 77, Zg. Gorje 18371 Prodam OPEL KADETT z okvaro na motorjt Tel 74 592 18373 Karamboliran CITROEN super 1.3, letnik 1979, prodam celega ali po delih. Informacije od 8. do 15. ure Avioser-vis, Lancovo 22, Radovljica 18375 Poceni prodam vozen avto MAZDA 1200, letnik 1969. Tel.. 47-033 ali 47-701 _18375 126 P, letnik 1980, prodam. Tel.: 40-246, Podreča 72, p. Mavčiče 18379 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Po-nudbe po tel 24 341 18381 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1979. Suha 51, Kranj_18383 AUDI 80 LS, letnik 1979, 83 000 km, prodam Tel. 22-006 18385 Prodam Z 750, letnik 1983, prevoženih 25.000 km. Kalan, Zg. Senica 17, Medvode 18387 Prodam SIMCO 1301 S, po delih. Mo-tor ima 3.000 km po generalni. Čema-žar, Frankovo nas. 165, Škofja Loka __18391 Prodam Z 101, letnik oktober 1977, 75.000 km. Branko Dragan, Nova vas 27, Radovljica_18393 Prodam Z 750, karamboliran, z novimi rezervnimi deli. Tel.: 78-336, popoldne _18394 126 P, letnik 1982, 36 000 km, vzdrže-van, prodam. Pot na Jošta 33, Kranj 18398 Kranj Prodam neregistriran, vozen 125 P, letnik 1976 ali po delih. Tavčar, Drulovka 1, Kranj_18074 Zelo ugodno prodam obnovljeno Z 101 in 320 litrsko zamrzovalno SKRINJO. Tel: 23-414 18076 Prodam FIAT 127 in avtomatik star dva meseca Tel : 21-021_18109 Prodam R 4, obnovljen, letnik 1976. Ogled popoldne Čahuk, Kidričeva 19, Kranj_17817 MOTOR za fiat 750 prodam Hotema že, tel : 45-565_18180 Prodam FORD granado, letnik 1977, dobro ohranjeno in Z 750, letnik 1973 ali menjam za betonski mešalec. Pre-bačevo26 18182 Prodam 126 P, letnik 1980 Tel.: 70 176 18184 Prodam rogov PONY EKSPRES. Tel.: 46-008_18189 Prodam VISO II club, letnik 82, 49 000 km, cena 3,2 mio. Tel: 22-324 18191 Prodam OPEL KADETT, letnik 1982. malo vožen, garažiran Tel : 25-967 18192 Prodam Z 128, letnik 1985 in SPAČKA Renko, Hafnarjeva pot 21/a, Kranj _18193 GOLF, letnik 1980, ugodno prodam Zupan, Gradnikova 3, Kranj 18194 Z 101, letnik 1978, prodam po delih. Vilfan, Zg. Bitnje 61/a 18195 Prodam Z 750, letnik 1981, 35 000 km Andrej Šprajcar, Juleta Gabrovška 43, Planina-Kranj, tel/ 39-804 18197 i STROJNO KLUČAVNI CARSTVO IZDELAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE DUŠAN JAGODIC 64000 KRANJ Cesta na Klanec 37 Tel.: (064) 24-416 Zima |e pred vrati - pravočasno si zagotovite traktorske priključke za odmetavanje snega Snežne freze za vse traktorje nad 45 KS in tudi traktorje Tomo Vinkovič izdelujemo po naročilu. Prodam Z 101 GTL. letnik december 1985 Ogled v petek popoldan in sobo to Holy. Delavska c 24. Kranj 18198 Ugodno prodam R 4 Ivan Kaštrun, Nova vas 8, Preddvor 18200 Prodam LADO caravan, 16 000 km Tel 27 795_18208 Ugodno prodam Z 126 P. letnik november 1985 Zapoge 13, Vodice 18209 Prodam dobro ohranjen osebni avto SUNBEAM 1300, prva registracija 1976 Janez Rotar, Ročevnica 6, Tržič, tel 50 819 18212 Prodam Z 750 Tel 79 991 18215 Prodam AUSTIN 1300 za 40 SM ali za menjam za Z 750 Je garažiran. dobro ohranjen, nove gume in potreben le manjšega elektro popravila Poleg dam še veliko rezervnih delov Slavko Kobal, Kropa 3/b, stanovanje 32 18226 Prodam fiat 125 P Sebenie 18, Tržič _18228 Prodam GOLF JL. letnik december 1979 Mavčiče 2/a, tel 40 204 18232 Poceni prodam R 4 TL, letnik 1977 Marta Špik, Cesta 4 |uhja 23. Bistrica Tržir _18235 Prodam lez|() F'HIKOl i< C) /.i osebni avto Tel 66 148 18283 ALPETOUR HOTEL CREINA ponovno vabi na ZABAVNE VEČERE vsak petek in soboto v RESTAVRACIJI od 20. do L ure Zabaval vas bo ansambel SPEKTER Presenečenja Rezervacije 23-650 Ugodno prodam tomos elektroni Andrej Brelih, Titova 18, Jesenice, • 84-414, po 20. uri ___ Ugodno in nujno prodam Z 750 lu*. tnik 1978. Pirnat. Radovljica, C30^ va 6, tel.: 75-753 ali 38 561______lfL- Prodam MOTOR MZ 250 TS, PJjj^ vljen Tel.: 79-742 Prodam 1 b ra Bistrica fiat 850, letnik 982, prevoženih 10.300 km, zel°ražj-ro ohranjen, pozimi nevozen, 9. ^ n. Ivanka Malej, Polje 40, Bohinj strica____---' Prodam Z 101, letnik 1978 in tog APN 6. Tel.: 38-733___lig Prodam Z 750, letnik 1979. Tel.: 26-6^ _____-——^i Ugodno prodam dobro ohranjen ^ Vinko Novak, tel.:79-707___!35l Prodam Z 101 super, letnik l978g24J bežnik. Zlato polje 8______—-^ Prodam VW 1200, letnik 1976 Ko^ Na Logu 5, Tržič__—r^jji Prodam 126 P, letnik 1981, re9!s,tr'Lo-do septembra 1988. Tel.: 75-7 Poldan__-rrg* Ugodno prodam JUGO 55, letnlkl8255 Tel : 51 686, od 17. do 20. ^_^J^. Prodam Z 101, letnik 1976, dobrog njen. Drulovka 41___^—^-jtfl Prodam TRAKTOR IMT 540 in 2 # letnik 1975, registriran do Junl'al826' Lahovče 13, tel 42 669 ! Prodam JUGO 45, letnik 1985 M3^ Dolenc, Predoslje 78_____ Poceni prodam Z 750, letnik l978^ Ijeva 11, čirče___^Jjjl Prodam Z 750, letnik 1977, registr#) do septembra 1988 Kranjc, U^"^'; Prodam Z 101, letnik 1975, dobro ojj^ njeno, cena 80 SM Anđelko 5r?0 Proleterska 9, Tržič__—^j Prodam Z 101 comfort, letnik ^jl Mavčiče 64, popoldne _^-~-^t*i Prodam LADO 1600, letnik dece^ ! 1978 Sp Besnica 106, tel 40 67 __.—"-JJjffl I VW 1200 J, dobro ohranjen, Pr0° ! Dare Toplak, Zg Bitnje 199. Žabn"^ Prodam ZASTAVO 750, letnik 80 ^ Drakslar, Janeza Puharja 6, 'e 34 793 razno pro Prodam črn PLAŠČ perzijaneri^ cija) za 6 SM Naslov v oglasne"1 delku ^_____S -1 %*i Prodam nove SMUCl comprex ^j* 185 cm Tel : 39-404_J^j! Prodam dve novi GUMI micheltj1 radial 145 SR 14 Sp Besnica 136lg|J' -'---^ AKVARIJ. 0.70 x 0,40 x 0,40 m, °Pffl, Ijen, deluje, ugodno prodam .a\t "™ ^ Prodam suha bukova DRVA v trah« Praše 30, Mavčiče Prodam GAJBICE Prebačevo 39 674_ Prodam original nemški kuperDlJ « laiterbogen zapravljivček > 81 -441, int 2037, dopoldan Prodam osebni avto Z 750, ^"ifir 1 000 kg betonskega ŽELEZA 1u0ll mm ter 500 kosov modularneg3 KA Ivan Korošec, Sp Gorje 153/,ijjj Prodam neškropljena JABOL^ cjti 450 din/kg in oddam mlade M" £ Oražem, Bled, Rimska 14, s poldne__-^1$ Prodam večjo količino bukovi X po 22 000 din Tel 39 202 __^t Prodam stripe in zabavnike vse^p<*' Prodam krznen PLAŠČ lisica. ohranjen za 50 SM Tel Prodam krmilni KROMPIR, K° poi in domačo PROSENO KAŠO 13, tel 42 669__ Prodam krmilno PESO Zg Brn'k ^ Prod.im 4 nove (.UMI tuje 45. cena 1.5 SM za kos m 2 z"*1 Ml tiger 175 x 13. malo rabljem -m SM za kos Tel 28 647 Prodam malo rabljeno lisić|0 J >p št 38 za 70 SM Tel 77 774 Prodam večjo količino krmil"*'' I hišni RAČUNALNIK philips 800 . Bobnar. Godešič 33/a, škofja L° ^ Prodam KVADROVCE za »'lo^'' KRAVI s teletom Komenska i 10 p Komenda tel 061/841 & i P§I|K, 30. OKTOBRA 1987 MALI OGLASI, OSMRTNICE .15. STRAN @®E®Kyj©IE3]GLAS ?aRKUC0 Za osebni avto in KOTEL nova W?f l9an,a Jerne' Novak' Pipa ■C^_go/a, Šenčur 18382 Te?d^Jcprm suhih bukovih DRV _18389 -»n8, srednJo postavo, prodam. 18476 TOČii mi aptac,Je lokala prodajamo OSTAM rsPULT- STOLE, MIZE IN čarna 6 0BNI INVENTAR. Slašči-21-1^, nk' Tit°v trg 11, Kranj, tel.: Pr^---____^___18477 - b0|r! 30 m ,esene stenske obloge B, tel 576q0 Do|enc, Kranj, Zevnikova pp~-~-_ll^36^__ va|noa^ 15 vreč ApNA, dvojno pomiki 90. °i'to z 'evim odcejalnikom in p^^90_Tel: 22-083, Jakop 18190 r0ce n Ti----——_-_ Bitnje 5Srodam KROMPIR za krmo. Sr _18402 Cen?a-rni^PEK0 bobrovec po ugodni p^-p-Sl£2T503_ ^Il^EDLOBT^oT 251 Kranj. 35aii fekricaSe JARKICE Golniška cesta 1, 'SoFT'^K0' križanko, staro 5 Bela i V 1 "menjam za BIKCA Sp p^!L^5-V_18407 ial0Vom.KRAyO, brejo ali menjam za ° Ahačič, Češnjevek 30, Cerklje 18423 S^P-531 'eto staro nemško OV-rodovnikom. Posavec 77, 18442 be'ig3^ KRAVO simentalko ali črno Krii„ -,e,|tev konec novembra. Komac ^že 7/j _18469 uosta[T^^° 150 k9 težke PRAŠIČE na dom Posavec 123, Pod-:70 379 17731 Hraj!?. KRAVO po izbiri. Rozman, P^^J^Jgj-061/627-161 17172 9anta,^ JELIČKO, težko 200 kg Ber P^r-^e^k 37, Cerklje 18176 r'k in ^l|p^ecev staro ŽREB ICO no kl0 °'EBRE za kozolec. Pivka 3, Na 18202 mesece starega BIKCA za "kol. Slap 13, Tržič, tel.: 18205 t*$t* nRAV0' visoko brejo, ki bo Sm». ieiila m PEČ kuperbush. Jakob ^i^bno 70 18207 /"dam—~,—---- 27b p,ernenskega KOZLA Tel.: r^-_______18225 I?'■: Ofii/J„EL,C0'- D|-ejo 5,5 meseca. ^^/JgjJZ5 18229 Mken^ o^'emenskega MERJASCA, Pr^lggJ^jajd, Križe 81 18258 Sič 7nKRAvO s tretjim teletom. Mo~ Pro^^^snica^l_18265 k'0 re?r.BlKCA simentalca za nadalj ^njcil1 "kol, težkega 120 kg ^Jj^iiPi^eO_18268 5^-062^ Več JAGNJET za zakol. Tel.: ^"nT^-Tr-,_18270 ^ Brn;LP,RA^CKE, stare 12 tednov. ^11L_ 18271 ^ihl»KRAV0 s dletom ali brez. An-^^--c^teče 9, Planica 18290 $j*k, p-V' breje OVCE. Tel.: 50 926, i* °t na Bistriško planino 14, Tr-^^-^ 18316 ^m1£RAV° tik Pred telitvijo. Jože ^^^Zg.Gorje 18326 : * rodovnikom Preddvor 8 >fj>--__^__18356 8 °lwA^r" "kol, težke 120 eK 10, Preddvor, tel : 45 525 18388 Sr.^^MovTiTTlT x 520 cm (2 ^957 460 cm (2 kosa). Tel. i>nT 18408 t*?n Drk,° 45' od letnika 1982 dalje. ^77-3di ,ak- Bled, Sebenjska 10, k«. Kravo težko okoli 300 kg 18479 suhih bukovih DRV. Alojz rezje59 18482 >rn S!?-Ter"rOR za R 6, v dobrem sta ■r^-^jgjj 35 404 18484 ^ij^kTstOLCEK za hranjenje T>sJel:38 79n iAA«7 1848/ li>0STPim GARSONJERO ali eno->C| P,Sr.rAN°VANJE v Kranju ali oko Ga^.ponudbB na naslov: Marta ^^skae^ Kranj 18397 Smrekove deske 2,5, 7. 8 cm, debele, prvovrstne kupim Repnje 24, Vodice _1"8137 Kupim dvobobensko VITLO. Srečko Podobnik, tel 065/75 396 18234 Kupim zazidljivo PARCELO, staro hišo ali prostor za obrt v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe pod: RESEN INTERESENT_18301 V okolici Kranja kupim nedograjeno HIŠO: Šifra: ČETRTA FAZA 18312 Kupim manjšo zazidljivo PARCELO v Radovljiški aii Tržiški občini. Tel.: 77-774_18317 Kupim PSA, dobrega čuvaja, starega do enega leta in pol (nemški "ovčar, kraški ovčar, šarplaninec). Tel.: 42-839, po 19. uri 18325 Kupim betonski MEŠALEC. Kranj, C. na Klanec 17/a, tel : 23-960, popoldne ____18333 Termoakumulacijsko PEČ 2 — 2,5 KW, novejšo, kupim. Tel: 25-988 18380 Kupim suhe HRASTOVE PLOHE, de-beline 50 in 30 cm. Tel: 50-015 18490 Oddam PROSTORE 2 obrt, telefon, trofazni KRANJU 3 kakršnokoli tok Šifra. V 18262 ilanowanja Oddam za dobo 7 mesecev kompletno opremljeno SOBO za dve osebi. Tel.: 61-436_18435 Trisobno STANOVANJE v Podlubniku v Škofji Loki prodam ali zamenjam za manjšo HIŠO v okolici Kranja oziroma za štirisobno stanovanje v Kranju, tudi s klasično kurjavo Tel : 62 309 18204 Zamenjam družbeno dvoinpolsobno komfortno stanovanje v Ljubljani (Šiška) za enakovredno na območju Ra-dovljice. Tel: 061/575-772 18223 Nujno najamem STANOVANJE ali garsonjero na Gorenjskem. Ponudbe: BLED Z OKOLICO_18282 Iščem SOBO ali garsonjero v Kranju ali okolici. Kličite po tel.: 26-555, od 6. do 10. ure 18307 lian.oprema Prodam KAVČ in 2 FOTELJA, staro 3 mesece, ohranjeno kot novo. Cena 55 SM. Milovan Poplašen, Mošnje 54, Podvin pri Radovljici 18406 Prodam 37-708 rabljen HLADILNIK. Tel.: 18413 Prodam JEDILNI KOT in dve kuhinjski MIZI. Nakovec, Stara Loka 66, Škofja Loka 18430 Prodam rabljeno SPALNICO po ugodni ceni. Želeška c. 9, Bled 18455 Prodam dve termoakumulacijski PEČI (3 in 2.5 kW). Branko Krivec, Skladiščen 3, Jesenice 18456 Kuperbush štedilnik in ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) ugodno prodam. Hrastje 65, tel : 38-026 18459 Prodam enoetažno PEČ za centralno kurjavo (novo), betonske stebre za kozolec, osebni avto VW 1200, letnik 1976 in KUPIM SENO Adergas 27, tel.: 42-332__18486 Ugodno prodam nov kuperbush "štT DILNIK. Tel.: 27-119_18491 ŠTEDILNIK gorenje, 2 plin, 2 elektrika, črno-bel TV gorenje in SESALEC, vse staro 3 leta, prodam. Tel.: 39-129 _18152 Sedežno garnituro ugodno prodam. Tel* 21 839, po 20. uri_18.156 Prodam malo rabljen 80-litrski BOJLER. Kranj, Štirnova 10 18222 Ugodno prodam 2 trajnožareči PEČI kuperbush. Tel:40-359 18224 Ugodno prodam otroško sobo (belo-oranžno) z dvema ležiščema in kabi net z enim ležiščem. Tel.: 22-463 18233 Prodam dve kotn i SEDEŽNI GARNI-TURI.Tel: 39-297, ves dan 18252 Prodam PRALNI STROJ in kombiniran ŠTEDILNIK gorenje Mulalič, Jeseni-ce, Titova 62, tel: 81-410_18254 Zelo ugodno prodam novo termoakumulacijsko PEČ, 3 KW. Jelenčeva 39, Kranj_18279 Ugodno prodam HLADILNIK, dim. 107 x 50 cm. Franc Leskošek, Gradnikova 69, Radovljica ali po tel.: 26-692 do 14. ure_18288 Ugodno prodam malo rabljen elektri čni »ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) Tel.: 27-221_18294 Poceni prodam OMARE za dnevno so-bo in KAVČ Tel : 39 080_18331 Poceni prodam 80-litrski BOJLER Tel : 23 723, po 15. uri_18332 Prodam KAVČ, 2 fotelja, pralni stroj gorenje in električni štedilnik. Informacije po tel : 75-778 od 13. do 15 ure _18367 Ugodno prodam nov kuperbush, rjave barve in ČISTILEC NA PARO (100 gra di) Jože Ziherl, Virmaše 123, Škofja Loka, tel : 61 465, vsak delavnik dopoldan _18369 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in električni RADIATOR 2,5 KW. Franjo Rolk, Dežmanova 3, Lesce_18374 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5 KW, rabljena eno sezono. Kalan, Gore nja vas 61, Reteče, Škofja Loka 18386 poiesll Opremljen GOSTINSKI LOKAL v Pod korenu oddam Pogoj predplačilo Tel 88 180 konec 18494 Katarina, vas Belo. Prodam počelo 1550 m^, čebelnjak, voda in elektrika. Informacije po tel 064/21 010, popol dan_18186 Iščem garažo na območju Planina--Huje —Primskovo Lahko tudi smo čez zimo Plačam vnaprej Tel : 37 040 _18231 V Kranju ali okolici vzamem v najem manjši HLEV Tel : 24 363, dopoldan 18244 Zamenjam polovico HIŠE z vrtom v Kranju za garsonjero ali enosobno sta novanje v-Kranju ali okolici Cankar, Zl polje 8, Kranj_. 18341 Prodam TRAVNIK v bližini Cerkelj. Ponudba pod: 1 ha 18361 GARAŽO vzamem v najem za več let na Planini. Dobro plačilo. Kličite po tel 22-159 18400 zapoilltve Iščem honorarno zaposlitev v gostinstvu Šifra: Takoj 18174 Iščemo KV kuharja. Tel.: 24-134 od 10. do 15 ure - 18201 Takoj zaposlim ŠIVILJO ali DELAVKO za šivanje v konfekciji. Takoj zaposlim tudi ŽENSKO ZA POSPRAVLJANJE, 4 ure dnevno. Tel: 45-316 18203 Iščemo mlajšo upokojenko za pomoč v kuhinji v dopoldanskem času. Tel.: 75-504, Radovljica_18214 Sprejmem delo na domu (sestavljanje raznih delov ali podobno). Naslov v oglasnem oddelku 18230 Na Bledu oddam delo na domu. Ponudbo pod: ENOSTAVNO ŠIVANJE 18377 izgubljeno V sredo, 21. oktobra 1987 sem izgubila dva zlata obeska na poti od Globusa do Dobrega polja 8 pri Brezjah. Poštenega najditelja čaka nagrada. Tel.: 79-071 18219 Gostišče Draga prireja vsako soboto PLES Začetek 31 oktobra, ob 20 uri Igra harmonikaš Andrej Pivk. Vabljeni! 18438 Čiščenje in popravila termoakumula-cijskih PEČI Kodrič, tel : 40-684 16827 IZDELOVALCI DEKORATIVNIH IZDEL KOV IZ LESA: želite oplemenititi svoje izdslks^ IzVajsm rcprcdukOsje* turističnih in drugih motivov na les (tudi zaščitnih znakov in napisov DO, raznih društev ter drugih organizacij). Reprodukcije izvajam po metodi FOTO VŽI-GANJA, kar omogoča boljšo kvalfteto, serijsko izvedbo in ekonomsko ceno. Po enaki metodi izdelujem tudi izvirne portrete. Te. 75-712 17362 SNEGOBRANE iz kromaste pločevine izdelujemo in montiramo. Tel.: 28-414 ali 061/268-797 17999 VODOVODNO INSTALACIJO NA NO-VI HIŠI, kot tudi predelave (popravila), vam naredi obrtnik. Tel.: 28-427 18188 Dnevno sveža JAJCA in KOKOŠI za zakol, po naročilu tudi zaklane dobite pri Bajdu, Križe 81_18257 Po ugodni ceni OBLAGAM marmor in keramične ploščice. V zimskem času prevzamem notranja dela. Ponudbe pod šifro: KVALITETNO 18335 ŽAGAM drva na vašem domu. Pokličite in naročite. Tel.: 37-213 18342 Izvajam JUBISOL sistem, toplotno zaščito fasad. Tel: 39-552 1 18395 OSTALO Z dvorišča nam je bil že drugič odne šen KOMAT. Prvič je bil najden v Kokri. Zakaj tako početje? Predoslje 21, Kranj 18422 GARAŽO na Zlatem polju, Kidričeva 36, zamenjam za garažo na Planini. Tel. 22-159, od 7. do 15. ure 18309, Kmetje in vrtičkarji iz okolice Lesc pozor! Kdor želi napraviti ali izboljšati zelenjavni vrt, lahko dobi večjo količino lepe ZEMLJE iz zelenjavnega vrta brezplačno. Jože Mlinaric, Železniška 1, Lesce 18170 Ima mogoče kdo za prodat ali za posodit vadnico ruskega jezika za 1. in 2. razred? Lepo prosim, če se javite Dolenc, tel : 27-936 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, svaka, strica JOŽEFA ROBIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih urah, za podarjeno cvetje, izrečeno in pisno sožalje in denarno pomoč. Hvala društvu za pomoč duševno prizadetim za dar. Najlepša hvala dr. Robiču za večletno zdravljenje, dr. Ažmanu za opravljene operacije in preglede, medicinskemu osebju bolnišnice Jesenice — Kirurgija, višji medicinski sestri Miji Burkelc in patronažni sestri Kati za lajšanje bolečin in pomoč na domu, pevcem Društva Vili Vodopivec za zapete žalostinke, g. župniku za obred, praporščakom in gasilcem za spremstvo na zadnji poti, tov. Tončku Mertelj za poslovilni govor in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Slavica, sinova Marjan in Jože, brata Ciril in Andrej z družinami in ostalo sorodstvo najdeno Najdeno je bilo moško športno KOLO, modre barve v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku_18269 POINANITVA Intelektualec — Gorenjec, v četrti življenjski dobi, vesele narave, delni invalid, želi spoznati ustrezno partnerico. Prednost ima voznica. Ponudbe pod: K MORJU_18337 PPIPEPITVI DISKO! 4. a ekonomske šole vabi na DISKO PLESE vsako soboto ob 19. uri v Šenčurju. Do 19.30 vstop prost. 31. oktobra tekmovanje v disko plesih. 1. NAGRADA TORTA! 18392 ZAHVALA Ne, jaz nočem še umreti, saj še sije zlato sonce, saj mladost me drzna spremlja, * saj so cilji še pred mano, ne, jaz nočem še umreti: (S. Kosovel) V 20. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila ljubljena hčerka, sestra, vnukinja, nečakinja in sestrična OLGA KONČAN iz Cerkelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ali drugače sočustvovali z nami in njen prerani grob zasuli s cvetjem. Iskrena hvala kolektivu delovne skupnosti skupnih služb podjetja za PTT promet Kranj in tov. Nevenu Šoiču za besede slovesa ob odprtem grobu, OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj, posebno še tov. Cirilu Mrgoletu, Silvinim sodelavkam, Marijinim in Poloninim sošolcem ter UTOK-Kamnik. Prisrčna hvala cerkljanskim pevcem ter Damjanu Močniku za poslovilne besede. Posebno še prečastiti duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, ji darovali vence, toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: ati Ivan, mami Olga, sestre Silva, Marija, Polona Cerklje, 5. oktobra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA OKORNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje ter pevcem iz Kokrice za zapete žalostinke in poslovilni govor in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka in sestri Tončka in Dragica Kranj, 24. oktobra 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tovarne Avtopnevmatike — delovna enota Konfekcija BRANKO ATANASOV roj. 1958 Pogreb pokojnika je bil v njegovem domačem kraju v Preski, občina Kočani v Makedoniji. Sindikalna organizacija »Sava Kranj« ZAHVALA Odšel je od nas naš dobri ata JOŽE ŽUŽEK Ob žalostnem slovesu nismo bili sami. V velikem številu ste nas vdano spremljali sorodniki, sosedje, nekdanji sodelavci, prijatelji in znanci, g. župnik in pevci. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Hvaležni smo vam tudi za prelepo cvetje, izraze sožalja in tolažbo. Iskrena hvala dr. Koselju in sestri Mariji, UKC Institut Golnik za večletno zdravljenje. Dragi ata, Ti pa boš ostal za vedno globoko v srcih nas vseh Tvojih. Ostal nam bo lep spomin na vse. Kranj, dne 28. oktobra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata ANTONA ZAVRLA upokojenca iz Čirč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim bivšim sodelavcem Gorenjskega tiska, sodelavcem Planike in Iskre Commerca Kranj, za vsestransko pomoč in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kandareju ter sosedu Miru Koželju za nesebično in vsestransko pomoč pri vseh opravilih, zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik odd. 400 za pozornost in lajšanje bolečin v njegovih težkih trenutkih, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred. Prisrčna hvala vsem za ustno in pisno izraženo sožalje! VSI NJEGOVI V SPOMIN 28. oktobra je minilo žalostno leto, odkar me je zapustil dragi mož MATEVŽ KRT Hvala vsem, ki se ga spominjajo in obiskujejo njegov grob. Žena Marija ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in prababice MAGDALENE LUIN se zahvaljujemo prijateljem in njenim sostanovalcem v bloku za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo KO ZB NOV Vodovodni stolp in tov. Zdenki Renko za poslovilne besede na grobu ter pevskemu zboru Društva upokojencev Kranj za zapete žalostinke. Za skrbno nego v zadnjih mesecih njenega življenja se zahvaljujemo delavcem Doma upokojencev Krarij. VSI NJENI NOVICE IN DOGODKI Po sodbi Višjega sodišča v Ljubljani Za trojico malenkostno milejše kazni GLASOVA ANKETA Kranj, 28. oktobra — Znani preddvorski roparji, ki jih je kranjsko Temeljno sodišče aprila obsodilo za vrsto poštnih in bančnih ropov, so se pritožili na Višje sodišče v Ljubljani. To je večidel ovrglo pritožbe, za dve pa odiočiio, da sta utemeljeni. Prvo obtoženima Darku škodi in Ivanu Micku sicer ne uide 15 in 11 let zapora, medtem ko so ostali trojki, Zadnikarju, Knollu in Tičarju, za malenkost omilili kazni. Vrsto pritožb je višja instanca zavrnila kot neutemeljene. Pač pa je presodilo, da zagovornik prvoobtoženega utemeljeno spodbija sodbo v zvezi s prvim ropom na Planini leta 1982 in poskusom vlomne tatvine v Portorožu lansko poletje. Sodišče v Kranju je namreč Darka Škodo spoznalo za krivega tudi teh dveh kaznivih dejanj. Vemo, da so obtožence našim predali avstrijski organi. V postopku za izročitev obdolžencev in obsojencev pa v našem kazenskem pravu veljajo določila pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo, ki pravi- jo, da se sme izročena oseba kazensko preganjati le za kazniva dejanja, za katera je bila izročitev dovoljena. Omenjeni dve kaznivi dejanji so odkrili šele potem, ko je do izročitve že prišlo in ju v prošnji za izročitev ni. Višje sodišče je zavrnilo tudi sodbo za zadnji rop četverice na Planini, ko je Skoda s puško razstrelil okno bančne poslovalnice. Temeljno sodišče v Kranju jih je obsodilo po najstrožji kvalifikaciji kot da je šlo za dejanje roparske tolpe. Višje sodišče pa tega ni sprejelo kot dejanje skupine v kazensko pravnem smislu, kajti storilca kaznivega dejanja sta le dva, dva pa sta jima bila le pomočnika, torej udeleženca in ne storilca. Zavrnilni sodbi Višjega sodišče v Ljubljani sicer nista vplivali na enotno kazen prvoobtoženih, saj gre Darku Škodi kljub temu 15, Ivanu Mikcu pa 11 let zapora. Pač pa so določili milejše kazni za zadnji rop, kar je za skupaj eno leto ublažilo kazni ostali trojici. Po razsodbi Višjega sodišča, ki je pravnomočna od 5. oktobra, je Peter Zadnikar namesto na 6 let obsojen na 5 let in 8 mesecev zapora, Borut Knoll namesto na 6, na 5 let in pol, Urošu Tičarju pa gre namesto dveh let leto in 10 mesecev zapora. Trojici, ki že prestaja kazen, sta se zdaj pridružila še Tičar in Knoll, ki sta bila doslej v priporu. Špecerija odprla novo trgovino v Zasipu — Tolikokrat obljubljena in v srednjeročnih in letnih načrtih radovljiške občine zapisana živilska trgovina v Zasipu zdaj končno stoji. Da so si krajani močno želeli večjo in sodobnejšo samopostrežnice, pove že to, koliko se jih je zbralo ob slovesnem odprtju v sredo dopoldne in kako nasmejani so bili njihovi obrazi (kljub vedno zasoljenim cenam) v novih prostorih. Trgovino je v manj kot pol leta zgradilo obrtno in gradbeno podjetje Grad Bled. Stala je 300 milijonov dinarjev, denar pa je zagotovila Špecerija s pomočjo interne banke so/da ABC Pomurka. V novi trgovini, ki ima 150 kvadratnih metrov prodajne površine, bodo kupovali krajani Zasipa, Podhoma, Sebenj in iz dela Bleda in bo imela, kot predvidevajo v delovni organizaciji približno 30 milijonov dinarjev prometa na mesec. Špecerija ima skupno 33 trgovin, med njimi tudi več takih, ki bi jih bilo treba obnoviti oziroma zgraditi na novo. Gre za trgovine v Ribnem, Ljubnem, na Rečici, Lancovem, Srednji Dobravi... — C. Zaplotnik Komemoracije ob dnevu mrtvih Kranj, petek, 30. oktobra ■*» Trboje ob 9.30 pri spomeniku padlih v vaškem parku; — Besnica ob 16.30 pri spomeniku na pokopališču v Zg. Besnici; — Visoko ob 17.30 pri centralnem spomeniku na Visokem; — Preddvor ob 16.15 pri osrednjem spomeniku NO-v v Preddvoru (pri stari šoli); — Britof-Predoslje ob 13. uri na pokopališču v Pre-dosljah;.— Bitnje ob 10. uri pri vrtcu Bratov Vilfan v Zg. Bitnjah; — Vodovodni stolp ob 10. uri pri spomeniku pri Šorlijevem »mlinu; — Jezersko ob 18. uri pri spomeniku padlih borcev na Jezerskem; — Bela ob 17. uri pri osred-niem SDomeniku na Zgornji Beli. Sobota, 31. oktobra — Duplje ob 16. uri pri spomeniku pri osnovni šoli v Dupljah; Nedelja, 1. novembra — Naklo ©b 10. uri pri spomeniku pri vrtcu v Naklem; — Šenčur ob 11. uri pri centralnem spomeniku na pokopališču v Šenčurju; — Žabnica ob 9. uri pri spomeniku NOV v Žabnici; — Gorice ob, 10. uri pri centralnem spomeniku NOB v Goricah; — Kokrica ob 10. uri na pokopališču na Kokrici; — Podbrezje ob 10. uri pri centralnem spomeniku NOB v Podbrezjah; — Brniki ob 10. uri na pokopališču na Sp. Brniku; — Veleso.o ob 9. uri na pokopališču na Trati; — Cerklje ob 11. uri pri centralnem spomeniku v Cerkljah; — Kokra ob 8.30 na pokopališču ob grobišču borcev in talcev; — Bitnje ob 10. uri pri spomeniku pri mlinu »Rdeča pot.« Radovljica, petek, 30. oktobra — Radovljica ob 15.15 v grajskem vrtu v Radovljici pri spomeniku NOB; — Lipni-ca ob 11. uri pri osnovni šoli v Lipnici; — Kamna gorica ob 15.15 v Kamni gorici; — Kropa ob 15.30 pri spomeniku na križišču pri Kropi; Srednja Dobrava ob 16. uri pri spomeniku Staneta Žagarja na pokopališču na Srednji Dobravi; — Lesce ob 16. uri pri centralnem spomeniku v Lescah; oouuia, 31. oktobra — Goreljek ob 11. uri na grobišču padlih borcev 3. bataljona Prešernove brigade na Gorelj-ku; — Ovsiše ob 16.30 pri spomeniku padlih na Ovsišah. Nedelja, 1. novembra, — Begunje, osrednja svečanost bo ob 10. uri pri spomeniku padlim talcem v Dragi, ob 11. uri pa v graščinskem vrtu; — Mošnje ob 8. uri pri spomeniku padlim v Mošnjah; — Bohinjska Bela ob 9. uri; — Gorje ob 9. uri; — Ribno ob 9. uri; — Pled ob 10. uri na partizanskem pokopališču na Bledu; — Bohinjska Bistrica ob 10. uri; — Kropa ob 15. uri pri spomeniku NOB v Kropi — Brezje ob 15. uri na Brezjah. Tržič, petek, 30. oktobra — Cegelše ob 11.45 pri spomeniku na Čegelšah. Sobota, 31. oktobra — Bistrica ob 16.30 pri spominski plošči v Bistrici; — Podljubelj ob 16.30 pri spominski plošči v Podljubelju; — Jelendol ob 17. uri pri spominski plošči v Jelendolu. Nedelja, 1. novembra — Križe ob 8.30 pri spominskih obeležjih v Krizah; — Leše ob 9. uri pri spomeniku padlim v Lešah; — Tržič ob 10. uri na grobišču borcev v Tržiču; — Kovor ob 10. uri pri spomeniku v Kovorju; — Brezje pri Tržiču ob 10. uri pri spominski plošči; — Lom ob 15. uri pri spominski plošči v Lomu. Ziri — Osrednja komemoracija bo pred spomenikom padlim na pokopališču na Dobračevi v nedeljo, 1. novembra ob 9. uri. Škofja Loka, petek, 30. oktobra — ob 10. uri v Rovtu nad Lušo; — ob 11. uri v Novi Osehci; — ob 15. uri na Hota-vljah. Sobota, 31. oktobra — ob 16. uri pred domom ZZB NOV v Škofji Loki Nedelja, 1. novembra — ob 9. uri na Trebiji; — ob 9.30 v Dražgošah; — ob 10. uri pri Sv. Duhu; — ob 10.30 na Go-dešiču Varčnost še nima veljave Kranj, 27. oktobra — Jutri bo svetovni dan varčevanja. Pomen tega dne je vsestranski, nikakor povezan le z denarjem. Varčevanje v najširšem pomenu besede je odločujoč razvojni element družbe in zaobsega vse, od klasičnega pomena varčevanja pri denarju, do surovin, energije, zdravega okolja, dragocenega časa. V najširšem pomenu besede torej lahko varčuje vsak in sijajno bi bilo, če bi bilo temu res. Kaj mislijo o varčevanju ljudje. Tole so nam povedali. Justina Globočnik iz Radovljice: »Še vedno imajo marsikje varčnega človeka za neumnega, kar ni nič čudnega, saj zapravljivec večkrat bolje preživi kot var-čnež. Smo tudi nevošč: Ijivi, če kdo kaj ustvari. To je stara človekova slabost. Zase mislim, da sem varčna. Hišo delamo in varčnost je zaradi tega potrebna. Vsak dinar zapravimo za gradbeni material, razen tega pa se življenje draži, otroci se šolajo in za vse je treba denar. V Jugoslaviji se ne ponašamo povsod enako varčno. Tam, kjer bi najmanj smeli, še vedno pretirano zapravljajo. Radi imamo proslave, ki pa stanejo. Sedaj jih je vedno manj, vendar bi kljub temu nekatere manj pomembne še lahko opustili.« Jakob Šolar iz Ljubne- ga: »Vsi zanesljivo še ne varčujejo. To počno predvsem tisti, ki so v to primorani. Varčevati pa bi morali vsi, od prvega do zadnjega, saj so postale mnoge države zaradi varčevanja bogate. Pri nas pravimo, da nam gre slabo, pa gostilne niso nikdar prazne, pa tudi drugje ljudje zapravljajo. Še sreča, da imamo še toliko, ker ga tako krasimo. Imeli bi lahko veliko več. Zglede imamo. Prav daleč še pogledati ni treba. Imam se za varčnega človeka. Če ne bi bil, bi težko brez posebnih posojil zgradil hišo in s stroji opremil kmetijo. Danes mi je žal, da nisem bil pri najemanju posojil hrabrejši, saj je tisti, ki je namejal posojila, sa- mo dobival. Sem pa tak, da imam raje nov stroj kot na rjpnar « Darko Mihelič z Bleda: »Varčuje tisti, ki nima, kdor pa kaj ima, takoj . zapravi. Kar rabiš, moraš kupiti, potlej pa ti že bore malo ostane. Ce pretirano varčuješ, si na slabšem in to ljudje vedo. Marsikje se obnašamo varčno, celo pretirano, drugje pa ne. Marsj; kaj se sliši o tem ali onem. Varčevanje bi učinkovalo, če bi ga vsi spoštovali, brez izjeme. Sam varčujem, in to namensko, predvsem zaradi tega, ker tako lažje pridem do posojila.« Marija Jurkovič iz dovljice: »Ljudje varčujejo, kolikor pač morejo-Predvsem razmišljajo, kaj se bolj splača: aH varčevati denar, kar je odvisno od bančnih pogojev, ali pa denar, čim prej pretopiti v dobrine. Zase mislim, da sem varčna, da znam prfv oceniti, kam vložim denar, koliko in kdaj. Kot družba pa se bomo morali glede varčnosti spametovati. Na dolgoveznih sejah zapravljamo dragoceni čas, o varčevanju dolgo in na široko govorimo in pišemd ponavljamo, premakne pa se ne kaj prida.« & ^fjjijh i Anton Mrak iz Hrastij: »Na splošno ljudje varčujejo, vendar premalo-Če želiš kaj imeti, moraš varčevati. Ne pri denarju, ampak tu* z drugimi rečmi. Dena ja se danes ne splac* imeti, saj je donosnej takoj kaj kupiti. Česa danes ne kupiš, je juf£ lahko že veliko drazj«; Bolj bi morali varčevati pri energiji, pri Pitn i vodi, pri obdelovalni zemlji, ki jo pozidujem0' j potem pa tarnamo, da jo je premalo. S tem o**, lamo sami sebi veliko škodo.« j. Košnje* < Slike: F. Pen Na torkovem zasedanju zveznega odbora za proslavo dneva mladosti so sklenili ____; Štafeta bo začela pot iz Vojvodine I Beograd, 27. oktobra — Delovna skupina in sekretariat zveznega odbora morajo v sodelovanju * pokrajinsko konferenco ZSM Vojvodine do 10. novembra pripraviti predlog praznovanja Pra jj ka mladih. O predlogu bodo razpravljali v republiških in pokrajinskih konferencah ZSM, kot tU v organizacijah ZSM v JLA in drugih družbenih organizacijah - kolektivnih članicah Razprava naj bi se končala do konca novembra, tako da bo za pripravo in organizacijo dne mladosti ostalo dovolj časa. _ p » Zvezni odbor je brez razprave sprejel poročilo o letošnjem praznovanju dneva mladosti- \ .g govarjali so se tudi o finančnem poročilu letošnje proslave, za katero so porabili 178.394 miliju^ dinarjev, vsota pa še ni dokončna. NESREČE Umrl v bolnišnici Ljubljana, 27. oktobra — V ljubljanskem Kliničnem centru je umrl 63-letni Martin Štanc iz Ljubljane. V začetku oktobra se je ponesrečil pri znancu v Zabreznici, ko je v krošnjo lipe pritrjeval radioamatersko anteno. Zvezal je dve lestvi in se povzpel 12 metrov visoko v krošnjo, pri tem pa padel in se hudo ranil. Umrl pod traktorjem Podporezen, 28. oktobra — Zjutraj so na makadamski cesti skozi Podporezen našli mrtvega Alojza Kosa, 35-letnega kmeta iz te vasi na koncu Selške doline. P°ne jjt/| se je bil dan poprej, ko je s U"8 jjr jem peljal po strmem klanc^f nadoma mu je motor začel Pf in zdrsnil je nazaj, potem Pa j,^ drseča prikolica začela vleči P «j bočju. Traktor je trčil v drevo. ^ prelomil na dvoje. Kosa je Pr vf vrglo podenj in ga stisnilo °V čno kljuko prikolice. Zorflj