E'üQya


■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
j89,8«98.e»l04!3 www.radio-ptuj.si
Ptuj
EP v košarki 2013
• Projekt, vreden podpore
O Stran 15
Kikboks
EP v Grčiji •
Korezova in Kolednikova peti
O Stran 17
Aktualno Šikole • Vsi so
prihajali, ministrov ni blo...
O Stran 3
Po mestni občini Ptuj «Temni
oblaki nad ptujsko bolnišnico
Z> Stran 4
Po naših občinah Dornava •
Varčevanje da, a ne na račun društev O Stran 10
Ptuj, petek, 3. decembra 2010
letnik LXIII • št. 94 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Spodnje Podravje • V Stari steklarski glasovna instalacija Pre-še-ren
Danes »Ta veseli dan kulture
«
Danes, na veseli dan kulture, ki ga na pobudo ministrstva za kulturo prirejamo 3. decembra, ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna, se bodo po vsej domovini zvrstile številne prireditve.
Tudi na širšem območju Spodnjega Podravja in Ptuja bomo ta veseli dan kulture obeležili z mnogimi kulturnimi in s kulturo povezanimi prireditvami. Poleg osrednjega dogodka, 8. festivala monodrame, ki se ta teden odvija v ptujskem gledališču, bo danes posebej živahno v Stari steklarski delavnici. Poleg tradicionalnega Žveglinega sejma bodo popoldne predstavili ustvarjalnost mladih z lutkovno predstavo Katarine So-koš Velikanski oreh v izvedbi lutkovne skupine Zvezdice OŠ Ljudski vrt. Nato pa bodo ob 18. uri v Stari steklarski predstavili glasovno inštalacijo Pre-še-ren. Gre za zaključno produkcijo nadaljevalne skupine gledališkega studia. V njej sodelujejo v glavnem dijaki 3. in 4. razredov ptujske gimnazije, ki so se pod vodstvom režiserke Branke Bezeljak odločili, da bodo svojo glasovno tehniko razvijali ob Prešernovem Sonetnem vencu. Takole pa smo jih »v elementu« zmotili med včerajšnjo vročo vajo.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Portorož • Dejan Zavec na konferenci Sporto
Sto odstotkov za boksarja Dejana Zavca
V ponedeljek in torek je v Portorožu potekala tradicionalna, letos že 7. mednarodna konferenca o športnem marketingu - Sporto. Na njej so sodelovali številni eminentni športni gostje (Dejan Zavec, Jani Brajkovič, Anže Kopitar, Sara Isakovič - slednja dva preko video-konference iz ZDA), minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, posebno predavanje pa je bilo namenjeno tudi predstavitvi marketinških aktivnosti enega najuglednejših klubov v Evropi, londonskega Arsenala.
Eden od najbolj pričakovanih dogodkov je bila razglasitev naj športnih znamk v moški in ženski konkurenci ter med
Želim sodelovati v nagradni igri In za 32 € obiskati predbožični Dunaj s sopotnikom. âar/'&ûoxa .
Vaši podatki:
-	rojstni datum: _
-	telefon:_
Podpis:.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s
pravili sodelovanja v nagradni Igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo Izključno za potrebe nagradne Igre.
Več informacij boste našli na oglasnih straneh.
ekipami. Med pet finalistov so se pri športnikih uvrstili Samir Handanovič, Anže Kopitar, Primož Kozmus, Aljaž Pegan in Dejan Zavec, pri športnicah Sara Isakovič, Petra Majdič, Tina Maze, Katarina Srebotnik in Urška Žolnir, pri klubih pa ACH Volley, Acroni Jesenice, Celje Pivovarna Laško, NK Maribor in Union Olimpija.
Pri dekletih je drugič zapored slavila smučarska tekačica Petra Majdič, pri fantih je bil prepričljivo najboljši naš super-šampion Dejan Zavec (prejel je 100% glasov, kar se doslej še ni zgodilo), med ekipami so drugič na vrhu odbojkarji ekipe ACH Volley iz Bleda. V marketinškem delu je največ nagrad pobrala družba Mobi-tel (»Velik si, kakor imaš veliko srce«) in NZS za komuniciranje z navijači ob SP v Južni Afriki.
O Stran 15
Foto: Črtomir Goznik
Ime Dejan Zavec je nedvomno največ vredna blagovna znamka med slovenskimi športniki.
Ankaran • Novinarski dnevi 2010
Novinarji sprejeli nov kodeks
Od 25. do 27. novembra so v Ankaranu potekali tradicionalni Novinarski dnevi - srečanja slovenskih novinarjev, na katerih se pogovorijo o svojem delu, o težavah, s katerimi se srečujejo, pa tudi o tem, kako svoje delo izboljšati, kako uresničiti pravico javnosti, da je obveščena o nekem dogajanju, pa vendar ne poseči v pravice drugega, o katerem pišeš, do zasebnosti.
arjl NLB («■' ilijonov (jv
» 1 Ci
Štajerski TEDNIK
-----d^Lfe . vpraznienan pdeatoKW
Spodnje porfravje • v pr
Tudi Ptuj bo	----
Foto: jš
Poročanje v slovenskih časopisih od prejšnjega tedna usmerja tudi nov Kodeks novinarjev Slovenije.
Eden pomembnih dejavnikov, ki usmerja delo novinarjev, kadar se mu pojavljajo dileme, ali o nekem dogodku ali neki osebi pisati ali ne, kako to napisati, da bo avtor upošteval človekove z ustavo in zakonodajo zajamčene pravice, so določila, ki si jih novinarji kot svojo poklicno zavezo zapišejo v novinarski kodeks. Na letošnjih srečanjih so ga posodobili, in ker je delo novinarjev nenehno na očeh javnosti, saj poročajo za javnost in o javnosti, je prav, da s kodeksom seznanimo tudi bralce našega časopisa - tako tiste, ki jim namenjamo informacije, zapisane v naših člankih, kot one, o katerih pišemo - pa naj jim je to včasih všeč, drugič pa niti najmanj ne.
Kodeks novinarjev Slovenije
Preambula
Izhajajoč iz svobode izražanja in pravice do informacij javnega značaja kot
temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki jih zagotavljajo ustava in mednarodni dokumenti s področja varstva človekovih pravic, ter iz načel Munchenske deklaracije, novinarji Slovenije, združeni v Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije, sprejemamo ta kodeks. Kodeks vsebuje etične standarde kot usmeritve in zavezo za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, ki so objavljene v slovenskih medijih, ne glede na oblike njihovega razširjanja. Skladnost posameznih ravnanj s tem kodeksom ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, skupni organ DNS in SNS. Kodeks dopolnjujejo in pojasnjujejo Priporočila Novinarskega častnega razsodišča (NČR).
Novinarsko delo
1. Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake -četudi nenamerne -mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko preso-
di, da novinar ni kršil kodeksa.
2.	Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.
3.	Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.
4.	Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.
5.	Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti.
6.	Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije.
7.	Novinar mora pri objavi rezultatov raziskav navesti naročnika, izvajalca in čas opravljene raziskave. Pri objavi rezultatov raziskav javnega mnenja mora, če je le mogoče, navesti še vzorec in metodo. Če teh podatkov ne more pridobiti, mora javnost na to opozoriti.
8.	Novinar se z virom informacij, ki ga sicer lahko identificira, lahko dogovori za zagotavljanje anonimnosti. Takšen vir lahko uporabi le, če informacij ni mogel pridobiti na drug način, objava pa je v javnem interesu. Novinar je dolžan spoštovati dogovor o anonimnosti vira.
9.	Novinar se mora izogibati plačevanju informacij.
10.	Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.
11.	Plagiatorstvo in ponarejanje dokumentov je nedopustno.
12.	Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.
13.*	Novinar se mora vedno predstaviti kot novinar in pojasniti namen zbiranja podatkov. Status novinarja lahko zamolči le izjemoma, kadar je poskušal priti do informacij, ki so v javnem interesu, vendar jih kot novinar ni mogel pridobiti.
14.*	Novinar lahko zvočno in slikovno snema ter fotografira le po privolitvi snemane oziroma fotografirane osebe.
Privolitev je lahko tudi tiha (če oseba ne nasprotuje). Izjemoma sme novinar snemati, fotografirati brez privolitve, kadar utemeljeno meni, da bo na ta način razkril informacije, ki so v interesu javnosti. Razloge za svojo odločitev mora pojasniti v prispevku.
15.	Novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti dovolj razvidna, da lahko naslovnik sporočila loči med dejstvi in stališči novinarja.
Elektronske publikacije
16.	Odgovorni urednik odgovarja za vsebino komentarjev in drugega avdio-vizualne-ga materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Odgovorni urednik oblikuje pravila za izbiro in vključitev komentarjev. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti v najkrajšem času umaknjen.
Splošne etične norme
17.*	Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalistič-nemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z
zbiranjem ter objavo informacij, fotografij in posnetkov škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.
18.	Ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi fotografij in posnetkov storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih.
19.	Posebno obzirnost mora pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter pri prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, o osebah, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, o osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter o drugih huje prizadetih ali bolnih osebah.
20.	Novinar se mora izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereo-tipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.
21.	Spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora so nedopustni. Novinar jih ne sme dopustiti, če pa to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi.
22.	Novinar ne sme razkriti identitete žrtev spolnih zlorab, družinskih tragedij in hudih kaznivih dejanj in ne sme objaviti materiala, ki bi prispeval k razkritju identitete. Identite-
to lahko razkrije s soglasjem žrtve.
23.	Novinar o samomoru in poskusu samomora poroča le, če to narekuje javni interes. Pri tem vzroke in okoliščine samomora ali poskusa samomora navaja previdno. Ne navaja metode in kraja dejanja. Identiteto osebe, ki je storila ali poskusila storiti samomor, razkrije le, če za to obstaja javni interes. Izjema je poročanje o zgodovinskih osebah.
Konflikti interesov
24.	Če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, ali je v konfliktu interesov, mora to razkriti oziroma se mora kot novinar izločiti.
25.	Prepletanje ali združevanje novinarskih in oglaševalskih ali politično propagandnih besedil ni dopustno. Oglasna sporočila, plačane objave in oglasi morajo biti prepoznavno in nedvoumno ločeni od novinarskih besedil. Če obstaja kakršenkoli dvom, mora biti nedvoumno označeno, da gre za oglas. Hi-bridi med oglaševalskimi ali politično propagandnimi in novinarskimi vsebinami so nedopustni.
26.	Da bi se novinar izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se mora odreči darilom, uslugam, nagradam in drugim ugodnostim. Izogniti se mora delu zunaj novinarskega poklica, ki zmanjšuje njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske skupnosti.
27.	Novinar ne sme informacij o finančnih dogodkih, ki jih dobi pri svojem profesionalnem delu, zlorabljati za osebne interese. Če trguje z vrednostnimi papirji, o katerih poroča, mora to razkriti javnosti.
Pravice novinarjev in razmerja do javnosti
28.	Novinar ima pravico zavrniti delo, ki je v nasprotju s tem kodeksom ali z njegovim profesionalnim prepričanjem.
29.	Nihče ne sme novinarju brez soglasja pomensko spremeniti, umakniti ali predelati prispevka. Novinar ima pravico podpisovati prispevke. Ni ga mogoče podpisovati brez njegove vednosti ali proti njegovi volji.
* Pri uporabi izjem, ki jih dopuščajo 13., 14. in 17. člen in posegajo v pravice drugih, mora novinar pridobiti mnenje odgovornega urednika.
Jože Šmigoc
Uvodnik
Kje so dobre novice
Včasih zares ne maram svojega poklica. V delu novinarjev naj bi se zrcalila naša realnost, pogledali naj bi pod preproge in prevetrili omare. Je naša realnost res tako gnila? Ker v zadnjem času nam slabih novic res ne primanjkuje, prav v modi so. Zato ni čudno, da so že naši osnovnošolci na tekočem, da so slovenski politiki korumpirani, gospodarstveniki grabežljivi, vsi pa povezani s popkovino koristi, denarja in moči. V teh dneh curljajo na dan še zgodbe, ki jih niti ne znam uvrstiti v določeno kategorijo, kar nekako nerodno mi je ob tem, da ves svet zabava zgodba, ko naj bi naš premier domnevno nagovarjal tujega diplomata, da bo Slovenija vzela kakšnega zapornika iz Guantanama, če bi se lahko srečal z ameriškim predsednikom Obamo. Premier Pahor je zadevo zanikal. Vendar stvar je taka, da mu tega nihče ne verjame. Neprijetno, neprijetno.
Navajeni smo vsega hudega in nič, nič nas več ne preseneti. Malo smo že odrasli v tej demokraciji, a še vedno se spomnimo, da v socializmu te stvari niso potekale nič drugače. Res pa je, da so nas v zadnjih desetletjih na novo poskušali prepričati, da ne vidimo prav, da v dozdevni demokraciji ne vladajo isti mehanizmi, kot so vladali prej. Pa kaj še! Veliki posli so dogovorjeni tako v občinah kot v državah, vpleteni vedo, kdo jih bo opravljal in za koliko ter da bo pri tem šlo precej v zasebne žepe raznih sodelujočih v obliki denarja ali uslug. Ob teh besedah bo takoj skočila na noge kakšna opcija, ki je bližje Božičku kot dedku Mrazu, in zatrdila, da pa oni, če bi bili na oblasti, pa že ne bi tako. Ampak tudi to pravljico smo že gledali in jo lahko gledamo po svetu, tako da državljani vemo, da pred slabimi politiki in ljudmi odrešitve ni.
Drugi del mojega poklica predstavlja srečevanje ljudi, kot sta Neža Maurer ali Vlasta Nussdorfer, če naštejem le dve, ki sta zaznamovali moj pretekli teden. To so ure, ki karpreletijo, in srečanja, ki povedo, kaj bi človek lahko bil. Da človek zna druge ljudi osrečiti, plemenititi in bogatiti. Takšne novice operejo težo in frustracijoprvih. Privoščimo si torej dobre novice, da nam bo dobro.
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Šikole • Množičen kmečki „punt"
Vsi so prihajali, ministrov ni blo ...
Šikolske njive ob glavni cesti Ptuj-Slovenska Bistrica so bile v ponedeljek opoldne, kot je napovedala civilna iniciativa nekaj dni prej, res polne traktorjev s cisternami, ki so jih tja v znak mirnega protesta pripeljali številni kmetje od vsepovsod; bilo jih je najmanj 300, če ne še več.
Osnovni razlog protestnega shoda, v katerem kmetje vidijo zadnji izhod iz nemogočega položaja, v katerem so se znašli po uveljavitvi uredb za prvo vodovarstveno območje, je sprememba restriktivnih prepovedi in upoštevanje njihovih predlogov ter zahtev. Kljub več kot triletnemu opozarjanju na neživljenjske uredbe, ki v praksi popolnoma onemogočajo kmetovanje na teh območjih, kljub številnim dopisom in več okroglim mizam se namreč ni zgodilo nič. Razen tega, da so uredbe začele veljati, s čimer se je približno 100 kmetom na VVO 1 prepovedalo uporabljati kakršnakoli fitofarmacevtska sredstva in celo gnojenje z gnojnico.
Posledica takšnih prepovedi, ki jim ni najti primera nikjer v
Evropi, so vedno bolj zarasla in zapuščena polja, prej kmetijska zemljišča prve kategorije, na katerih zadnje leto še najbolj uspeva alergena ambrozija. Kmetje pa so obupani tudi zato, ker jim ni bila izplačana z uredbo sicer priznana odškodnina, ki pa je uradno začasno „zamrznjena", veljavnost uredbe za izplačilo zgolj enoletne odškodnine pa se izteka ...
Podpora
protestnikom iz vse Slovenije
Tako številna udeležba je bila za marsikoga pravo presenečenje, saj so podporo svojim kolegom prišli izrazit tudi številni kmetje, ki jih uredba direktno ne prizadeva. Ivan Brodnjak je zato množičen
Odgovor okoljskega ministrstva na protest in zahteve kmetov
„Glede pozivov kmetovalcev na območju Šikole in njihovih zahtev po odstopu uradnice iz Sektorja za vode na Ministrstvu za okolje in prostor vam lahko povemo, da je skrb nad dobrim stanjem voda oziroma preprečevanje poslabšanja dobrega stanja voda osnovna naloga Ministrstva za okolje in prostor. Ukrepi, ki so predvideni zaradi zmanjšanja dohodka iz kmetijskih dejavnosti na najožjih vodovarstvenih območjih, pa sodijo v pristojnost MKGP. Zakon o vodah določa, da ima pitna voda prednost pred ostalimi rabami voda in zato je v zakonu o vodah tudi pravna podlaga, da Vlada RS določi vodovarstve-na območja in vodovarstveni režim za vodna telesa, iz katerih se voda že rabi oziroma je namenjena za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Skrb za zagotavljanje zdrave pitne vode je naloga, ki izhaja tudi iz evropskega pravnega reda. /.../ Oskrba prebivalcev s pitno vodo v Sloveniji temelji predvsem na izkoriščanju podzemnih vodnih virov, žal pa se vse premalo zavedamo pomena ohranjanja zdrave pitne vode, kar odraža tudi protest kmetov."
Odgovor pa na okoljskem ministrstvu zaključujejo tako: „Očitki, da Ministrstvo za okolje in prostor ni dovolj aktivno pri reševanju problematike kmetovanja na vodovarstvenih območjih, niso utemeljeni. V letu 2008 je bila v noveli zakona o vodah podana pravna podlaga za zagotovitev nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, v začetku leta 2010 je bila sprejeta Uredba o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki predstavlja podlago za izplačila za leto 2010. Na podlagi pripomb Evropske komisije, ki smo jih prejeli v postopku priglasitve državne pomoči v kmetijstvu, so v postopku sprememb in dopolnitev te uredbe, in sicer v postopku javne obravnave in medresorskega usklajevanja. Vlada RS naj bi sprejela spremembe in dopolnitve te uredbe še v letošnjem letu."
Vir: Služba za odnose z javnostjo MOP
Zbrane protestnike sta med drugimi nagovorila predstavnika civilne iniciative za vodovarstvena območja s ptujskega in mariborskega okrožja Milan Unuk (levo) in Stanko Rukav (desno), ki je povedal, da jih v zahtevah podpira ves slovenski kmečki živelj.
Kmetje se zavedajo, da je vodo treba ohraniti čisto, vendar pa za to niso potrebne tako radikalne uredbe, kot jih uvaja Slovenija.
Za konec (prvega) protestnega shoda so nekaj cistern z gnojnico v opozorilo odgovornim na vladi izlili po zasneženi njivi ...
shod označil tudi kot jasen pokazatelj dejstva, da je v kmetijstvu in kmetijski politiki naše države marsikaj narobe in da med kmeti resnično vre, zato je samo še vprašanje časa, kdaj bo kmečkemu „ekonom loncu" z vso silo odneslo pokrovko.
Zbrane kmete je med drugimi pozdravil novi kidričevski župan Anton Leskovar, jim izrazil vso podporo v njihovem protestu in povedal, da se bo za rešitev nezavidljive situacije, v kateri so se znašli, angažiral tudi sam oziroma preko občine. Protest kmetov s cisternami je podprl slovenski sindikat kmetov, zbrane pa je pozdravil tudi Stanko Rukav, vodja civilne iniciative z mariborskega vodovarstvenega območja ter koordinator vseh civilnih iniciativ VVO po državi: „Vedite, da smo danes vsi z vami in podpiramo vaše zahteve! Z nami tukaj je cela Slovenija! Vsi upajo, da bomo dosegli napredek. Čista voda je skrb vseh državljanov, tudi kmetov, in nihče temu ne oporeka. Žal pa očitno pri nas ni prave politične volje, da se zadeve rešijo v prid in dobro vseh. Vsaka vlada, ki se menja, samo obljublja, naredi pa, razen dragih in neuporabnih študij, popolnoma nič. Vsi vemo, da so možnosti za rešitev tudi v dobro kmetov, očitno pa bo za dosego teh ci-
ljev treba poseči po tako skrajnih ukrepih, kot so protesti in shodi!"
Proteste še stopnjevali
Predsednik ptujske izpostave KGZS in predstavnik CI Milan Unuk pa je napovedal, da tokratni shod ne bo zadnji, če njihove zahteve ne bodo upoštevane: „Tovrstne protestne shode bomo v prihodnje še nadaljevali in tudi stopnjevali! Žal drugače v naši državi ne moreš doseči ničesar! Žal danes tukaj ni nikogar z okoljskega ministrstva, kjer se na naše vabilo niso niti odzvali, niti s kmetijskega ministrstva, od koder so sicer obljubili obisk svojih predstavnikov, a očitno je šlo spet za prazno obljubo. Naša želja je, da se problematika VVO reši v zadovoljstvo vseh, tako upravljavcev z vodnimi viri kot kmetov, ki tudi moramo preživeti. Do 15. februarja zahtevamo novo, trajno uredbo, ki bo omogočala kmetovanje na VVO 1! Če bi vsi, ki smo danes tukaj, res spustili gnojnice iz cistern, bi resnično onesnažili podtalnico. A tega ne bomo storili; naš namen je zgolj prebuditi odgovorne, da nas slišijo, upoštevajo in zagotovijo pogoje normalnega preživetja. Samo izplačilo od-
škodnin ob sedanjih uredbah ne bo rešilo ničesar. S čim naj kmetje hranijo živino, če nimajo kje pridelati kultur, in zakaj potem imeti hleve?! Teh vprašanj odškodnina ne rešuje! Treba je spremeniti uredbo ali pa v njenem okviru zagotoviti kmetom nadomestna zemljišča tam, kjer kmetovanje ne bo tako striktno omejeno. Ne pa da se nam po eni strani dobesedno prepove kmetovati, po drugi strani pa se nas za taista zemljišča maksimalno obdavči, češ da gre za prvovrstna kmetijska zemljišča!"
Nova uredba do 15. februarja in odstop Matozove!
Zbranim kmetom je Unuk natančno predstavil tudi zahteve, ki so jih že pred shodom poslali na kmetijsko in okoljsko ministrstvo ter vsem kmetijskim nevladnim organizacijam, bodo jih pa še enkrat: „Zahtevamo takojšen preklic veljavnosti uredbe do izpolnitve vseh ostalih zahtev. Prav tako zahtevamo takojšnjo zamenjavo Helene Matoz, pripra-vljavke ekstremistične uredbe iz leta 2007, ki nam je še lani zagotavljala, da uredba mora biti sprejeta, če hočemo prejeti odškodnine. In nas še enkrat zavedla, če že ne nalagala. Zahtevamo takojšnje izplačilo od-
škodnin za leti 2009 in 2010. Nadalje zahtevamo razveljavitev obstoječe uredbe in pripravo nove, ki bo omogočala kmetovanje na vodovarstvenih območjih tudi v prihodnje, ki bo usklajena s kmeti in kmetijskimi strokovnjaki ter primerljiva z uredbami v sosednjih državah, na primer v Avstriji. V uredbi mora biti omogočena možnost zamenjave zemljišč ter višina in vir odškodnin lastnikom zaradi dražje proizvodnje in izpada pridelka. Nova, trajna uredba mora biti objavljena do 15. februarja naslednje leto!"
Avstrijci delajo drugače
Da našim vrlim ministrom res ne bi bilo treba odkrivati tople vode z uredbami za vodo-varstvena območja, je za konec srečanja razložil še Brodnjak. Evropske države, med njimi tudi Avstrija, imajo namreč veliko bolj življenjske uredbe, po katerih kmetje na tovrstnih območjih lahko kmetujejo, sicer z nekaj omejitvami glede gnojenja in ob uporabi zgolj določenih fitofarmacevtskih sredstev, v zameno za nekoliko dražjo proizvodnjo zaradi omejitev pa dobivajo odškodnino. Podobno uredbo bi brez škode lahko uvedli tudi pri nas.
„Izgovarjanje na spiranje nitratov v podtalnico je neosno-vano! S praktičnimi raziskavami in analizami na 74 parcelah smo dokazali, da je celo pri prekomernem gnojenju z dušikom na travinju spiranje nitratov v podtalnico veliko manjše, kot je npr. v gozdovih, ali ga sploh ni. Zato tudi studenci oz. črpališča niso postavljeni v gozdovih, ampak na poljih. Mi ne zahtevamo nič drugega kot strokoven pristop k reševanju problematike in uvedbo podobne uredbe, kot velja v Avstriji, kmetje ne zahtevajo niti ekstremnih odškodnin. Namesto da bi se trudili povečati konkurenčnost domačih kmetov, ki že tako niso v enakem položaju kot v drugih državah, jih s takimi predpisi in prepovedmi okoljskega ministrstva še uničujemo!"
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • S seje sveta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča
Temni oblaki nad ptujsko bolnišnico
Svet zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v novi sestavi deluje od novembra 2009. V enem letu se je sestal na šestih rednih sejah.
Foto: Črtomir Goznik
Štefka Presker, predsednica sveta ptujske bolnišnice (tretja z leve): „Čim prej bo treba dobiti podatke o tem, kaj se naredi v rednem programu, kaj zunaj njega."
Na seji 30. novembra so med drugim razpravljali o poročilu o opravljenih storitvah preko podjemnih pogodb in pogodb o strokovnem sodelovanju, poslovanju bolnišnice v devetih mesecih letos, ukrepih za zmanjšanje finančnega primanjkljaja ter evidenci delovnega časa. O revizijskem poročilu Računskega sodišča o pravilnosti prehoda na nov plačni sistem v bolnišnici so razpravljali v za javnost zaprtem delu seje, ker še ni dokončno. Največ pa so na novembrski seji razpravljali o zaskrbljujočih podatkih poslovanja.
Računsko sodišče je prečno revizijo prehoda na nov plačni sistem izvedlo v desetih javnih zavodih, ki izvajajo negospodarske javne službe na različnih področjih, med njimi tudi v ptujski bolnišnici. Njen cilj je bil podati mnenje o pravilnosti poslovanja v delu, ki se nanaša na prehod na nov plačni sistem v letu 2008. Za ta del je Računsko sodišče ptujski bolnišnici izreklo negativno mnenje, ker ni poslovala skladno s predpisi, v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest ni vseh določil delovnih mest, na katera je razporedila javne uslužbence, po prevedbi je javne uslužbence razporedila na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali pogojev, javnih uslužbencev ni razporedila v plačni razred skladno z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, s 1. 10. 2008 so v nasprotju z uredbo napredovali tudi javni uslužbenci, ki niso izpolnjevali pogojev za napredovanje, v nekaj primerih pa jim je obračunala
in izplačevala položajni dodatek v nasprotju s pravilnikom, vanj pa vključila tudi delovna mesta, ki niso zajeta v katalog funkcij, delovnih mest in nazivov.
Kot navaja Računsko sodišče, ptujska bolnišnica med izvajanjem revizije ni odpravila vseh ugotovljenih nepravilnosti. Doslej naj bi v ptujski bolnišnici odpravili okrog 80 odstotkov ugotovljenih pomanjkljivosti, v decembru pa še preostanek. V januarju 2011 bodo pričeli obračunavati plače po novem, kar po navedbah direktorja bolnišnice za sodelavce ne bo najbolj prijazno.
Zakaj izguba?
Največ so člani sveta ptujske bolnišnice v torek razpravljali o poslovanju bolnišnice in o nujnosti uravnoteženja poslovanja, kot to zahteva Ministrstvo za zdravje. Presežek odhodkov nad prihodki je v obdobju januar-september 2010 znašal 726.860 evrov, kar je 4,23 odstotka celotnih prihodkov. V tem obdobju je bilo realiziranih dobrih 17.175.000 evrov prihodkov. Težave imajo vse od leta 2009, ko so se začeli dvigovati osebni dohodki, ki niso bili v celoti pokriti s prihodki. Zelo jih bremenijo tudi stroški svetovanj zaradi uvajanja standardov kakovosti in prizadevanj po akreditaci-ji bolnišnice. Člani sveta ne vedo, zakaj takšna izguba, ker prilivov ni bilo manj kot lani, celo povečali so se. Direktor Robert Čeh pravi, da bo zadovoljen, če jo bodo uspeli znižati na manj kot 500 tisoč evrov. V tem trenutku jih še najbolj
skrbi dejstvo, da tekoče negativno poslujejo.
Člani sveta zavoda so zahtevali konkretne odgovore, saj so skupaj z vodstvom odgovorni za stanje v bolnišnici in morajo vedeti, kaj se dogaja. Vzroki so lahko v nedoseganju nekaterih planov, predvsem na področju ginekologije (mali operativni posegi), lahko tudi v nedoslednem beleženju primerov v tem delu, lahko pa, da so vzrok stroški dela, zato bo treba podrobno analizirati, koliko jih stane redno delo, koliko dežurstva in nadurno delo, kolikšni so stroški pripravljenosti.
Ptujska bolnišnica je unikum v Sloveniji, trenutno dela s 33 zdravniki, morala pa bi jih imeti okrog 60, zato je toliko podjemnih pogodb, da lahko realizirajo celoten priznani
program, zagotavljajo izvajanje zdravstvenih storitev za gravitacijsko območje bolnišnice in skrajšujejo čakalne dobe. Te pogodbe bo treba v celoti analizirati. V devetih mesecih so jih sicer uspeli znižati za dobrih 58 tisoč evrov, na predlog sveta zavoda pa bodo morali imenovati skrbnika pogodb, ki bo bdel nad vsemi pogodbami. Res pa je, da bi jih bilo polovico manj, če bi odšteli vse tiste, ki so vezane na program or-topedije, a je to eden od dveh programov, na katere ptujska bolnišnica stavi pri svojem razvoju. V nedogled se ne bodo mogli iti širitve oziroma uvajanja dodatnih programov, če ne bodo imeli kadra, je opozorila predsednica sveta zavoda Štefka Presker. Pridobivanje kadra bi zato moralo biti ena od
prednostnih nalog bolnišnice. Morda ni odveč razmislek o tem, ali se ne bi kakšno delo po podjemni pogodbi dalo opraviti v okviru nadurnega dela oziroma redne zaposlitve. Člani sveta zavoda tudi ugotavljajo, da je velik problem ptujske bolnišnice analitična podpora. Tako nimajo podatkov o tem, kaj se naredi v kateri od oblik dela, koliko v rednem programu in koliko zunaj tega.
Zaposleni v bolnišnici poznajo finančno stanje svojega zavoda. Kot je povedal direktor, je preko predstojnikov šel poziv vsem, da poskušajo v kar največji meri realizirati zastavljene programe, da se bo realizacija čim bolj približala številki 100. Presenečenja iz lanskega leta, ko so kljub napovedim o rdečih številkah
poslovali pozitivno, ni pričakovati. Pri vsakem nedoseganju planov, pri okrog 85-odstotni realizaciji, obstaja bojazen, da se programi prenesejo v druge ustanove. V bolnišnici bi morali več narediti pri pridobivanju pacientov od drugih, zlasti še v dejavnostih, kjer ni čakalnih vrst. Kot je povedala Maj'a Starčevič (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), so izvajalci, ki imajo dolge čakalne vrste, dolžni paciente obvestiti, kje jih ni, vendar se to v praksi ne dogaja. Če pacientu tega nihče ne pove, tega ne ve. Ptujska bolnišnica bi v te namene lahko bolj koristila svoje spletne strani. Marsikatero težavo pa bi si prihranili, če bi podatke o poslovanju bolj sprotno spremljali oziroma imeli mesečne podatke o stanju svojih financ.
Lahko izguba, ki jo napoveduje vodstvo ptujske bolnišnice ob koncu leta 2010, dodatno ogrozi njen obstoj, je vprašanje, ki na koncu večurne razprave na torkovi seji sveta ni dobilo odgovora. Odgovornost na zaposlenih in vodstvu, da rdeče številke odpravijo, je velika, saj si ne želijo, da bi prišlo do kakšnih negativnih ukrepov, če zadeve ne bodo urejene. Tudi zato si želijo, da se čim prej najdejo rešitve, je povedala predsednica sveta zavoda Štefka Presker. Nekatere ukrepe za izboljšanje rezultatov poslovanja že izvajajo. Okrog 20. decembra se bodo s člani sveta znova dobili in upajo, da bodo do takrat nekatere stvari že bolj jasne - tudi vzroki za rdeče številke, ki jih v tem trenutku ne poznajo.
MG
Ptuj • Gradnja trgovine Lidl vse bliže
Najbolj se bojijo prometa
Kot vse kaže, bo v trikotniku med Puhovo in Belšakovo ulico ter Ormoško cesto na Ptuju vendarle prišlo do gradnje trgovine Lidl s tisoč 1000 m2 prodajnih površin, ki so se je na tem območju v začetku predvsem zaradi zmanjšane prometne varnosti, varnosti otrok in bistveno zmanjšane kakovosti življenja celotnega območja (ti pomisleki sicer še vedno ostajajo) otepali z vsemi štirimi.
Kot je v imenu ČS Jezero povedal predsednik sveta Črtomir Rosic, se najbolj bojijo prometa. Danes se bodo predstavniki podjetja Globalne nepremičnine srečali s krajani, da bi jim predstavili projekt gradnje trgovine in odgovorili na njihova vprašanja.
Potencialni investitorji naj bi imeli v rokah že vsa potrebna soglasja za gradnjo, prav tako sklenjene predpogodbe z vsemi tistimi, od katerih želijo kupiti objekte oziroma zemljišča, ki jih bo zaradi trgovine potrebno porušiti, le z MO Ptuj še ne. V glavnem gre za tri objekte: razpadajočo hišo, v kateri je pred leti želela MO Ptuj urediti
varno hišo, naseljeno individualno stanovanjsko hišo in objekt nekdanjega Kekca v lasti podjetja Sklop. Prav tako naj bi bila sklenjena predpogodba tudi za pridobitev potrebnega zemljišča z lastniki Kaassa.
Na seji sveta ČS Jezero v sredo zvečer so člani sveta skupaj s pooblaščencem podjetja Globalne nepremičnine Jankom Horvatom in projektantom Dejanom Miklom s tehnično-varnostnega vidika razpravljali o umeščenosti trgovine Lidl v območje ČS Jezero.Večino prometnih zagat, na katere še vedno opozarjajo v ČS Jezero, predvsem vhode in izhode iz trgovine, naj bi ustrezno reše-
valo novo krožišče, ki ga je narisala prometna stroka med podjetjema Kaass in LP Mycron.
Najbolj jih skrbita povečan promet v Belšakovi ulici in varnost otrok, so povedali čla-
Foto: Črtomir Goznik
Namesto pametnega semaforja bodo na Puhovi zgradili še eno krožišče, umeščeno bo med podjetjema Kaass in LP Mycron.
ni sveta. Najprej so sicer predvideli namestitev pametnega semaforja, na katerega DRSC ni imela pripomb, MO Ptuj pa takšne rešitve ni sprejela, je povedal Horvat. Nato so pristopili k izdelavi ideje s krožiščem s prestavitvijo Belšakove ulice. Izgradnjo krožišča je MO Ptuj v celoti naprtila investitorju, stalo jih bo 500 tisoč evrov, ob krožišču pa zajema še gradnjo kolesarske steze in pločnika ter premestitev vseh komunalnih vodov.
Janko Horvat je povedal, da pravnomočno gradbeno dovoljenje pričakujejo v januarju 2011, če ne bo kakšnih drugih zapletov. Prvi ptujski Lidl naj bi odprli 31. maja 2011, pri čemer Horvat pojasnjuje, da ne gre za trgovski center, temveč za srednje veliko trgovino s 1000 m2 uporabnih površin, ki bo imela med 95 in 98 parkirnih mest. Gre za klasično trgovino z atraktivno ponudbo z živilskimi in neživilskimi izdelki, brez tehničnega in gradbenega blaga.
»Živimo v demokratični državi, vsak ima pravico dati svoje mnenje na neko novo
investicijo, nov dogodek. Za nas je današnje srečanje s krajani dobrodošlo, da vidimo, kakšen je utrip v okolju, kamor prihajamo. Mislim, da se bomo uspeli dogovoriti, da bodo uspeli kvalitetno predstaviti to investicijo,« je pred današnjim srečanjem s krajani ČS Jezera povedal Janko Horvat.
Gradnja trgovine Lidl bo stala 3,5 milijona evrov, vključno z odkupi zemljišč in objektov. S prostorskega vidika za to gradnjo ni nobenih ovir, problem so lahko samo soglasja strank v postopku.
MG
Popravek
V torkovi številki Štajerskega tednika je bil na strani 6 objavljen sestavek »Naj prostovoljki sta Jožica Gobec in Marija Šumandl«, v njem pa smo zapisali, da sta obe članici društva Optimist iz Ptuja. Opozorili so nas, da se društvo pravilno imenuje Društvo optimisti Ptuj.
Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Kidričevo • Gradnja nove dvorane v zaključni fazi
Končna cena bo nižja od predvidene
Gradnja nove večnamenske športne dvorane v Kidričevem, ki bo veljala manj od prvotno predvidenih 6,1 milijona evrov, je v zaključni fazi; dela naj bi bila dokončana do konca januarja prihodnje leto, odprtje pa bodo lahko opravili po tehničnem prevzemu.
Kot je pojasnil Igor Premu-žič, višji referent za gradbene in komunalne zadeve občine Kidričevo, v novem objektu te dni zaključujejo obrtniška in instalacijska dela ter polaganje podov in notranje opreme, ki jo je dobavil Elan iz Begunj. Po pogodbi z glavnim izvajalcem gradbenih del, podjetjem Granit iz Slovenske Bistrice, je bil predvideni rok za dokončanje gradbenih del 30. oktober, rok za dokončanje montaže notranje opreme pa je 31. december 2010, kar bodo verjetno dosegli.
Prvotno je bilo predvideno, da naj bi celotna investicija veljala okoli 6,1 milijona evrov, vse pa kaže, da bo končna cena nekoliko nižja. Tako je bila pogodbena vrednost gradbenega dela objekta 3.452.000 evrov, k temu pa je treba dodati še okoli 800.000 evrov za dobavo in montažo opreme ter rušitev prejšnje-
ga objekta in zemeljska dela, tako da bo končna cena celotne investicije verjetno okoli 5 milijonov evrov. Pri tem pa je pomembno tudi dejstvo, da so okoli dva milijona evrov uspeli zagotoviti iz državnih in evropskih virov.
Nova večnamenska dvorana ima skupaj 3000 kvadratnih metrov neto tlorisne površine. Sam pritlični del, ki je v celoti vkopan v zemljo, bo lahko opravljal večnamensko funkcijo. V sodobni in dovolj veliki športni dvorani, ki zadostuje vsem potrebam in evropskim standardom za ligaške tekme, bodo tudi tri premične pregradne stene, kar pomeni, da jo bodo po potrebi lahko hkrati uporabljali kar trije različni uporabniki. Sicer pa bo v dvorani na voljo 700 se-dišč, od tega 260 fiksnih na tribunah, oziroma galerijah, na voljo pa bo tudi prek 100 stojišč. Ob strani velike dvo-
Foto: M. Ozmec
Pogled s tribune na notranjost nove, sodobno urejene večnamenske dvorane
rane je že postavljena večja in dokaj zahtevna plezalna stena, v pritličju novega večnamen-
Sela • Gostinsko priznanje Jakobu Svenšku
Gostje cenijo kakovost
Jakob Svenšek je pred 27 leti od očeta Srečka prevzel vodenje gostilne Pri kostanju na Selih 29, ki ima že več kot stoletno tradicijo. Kvalitetno delo nosilca dejavnosti in pri njem zaposlenih je z leti postalo prepoznavno tudi v širšem slovenskem prostoru. Na letošnjem tretjem strokovnem srečanju gostincev v organizaciji Sekcije za gostinstvo in turizem Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je potekalo od 14. do 16. novembra v Portorožu, je prejel priznanje za kakovost v gostinstvu.
skega športnega objekta pa je še prostor za gimnastični studio s skladišči za orodja in športne rekvizite ter avtomatsko strelišče za zračno orožje z desetimi najsodobnejšimi elektronskimi tarčami. Poleg tega so v pritličju objekta še garderobe in ustrezni sanitarni prostori, medtem ko je v zgornji etaži ali nadstropju urejena še ena večja dvorana, ki lahko služi kot konferenčna ali plesna dvorana, lahko pa jo bodo uporabili tudi v
kake druge namene. Sicer pa je nova večnamenska dvorana funkcionalno povezana s šolskim objektom, kar bo omogočalo šolarjem normalen prehod ter pouk telovadbe in razne športne aktivnosti.
Preden je zapadel sneg pa so gradbinci in delavci po-dizvajalskih podjetij končali vsa potrebna dela pri zunanji ureditvi novega objekta ob Osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem. Tako so že septembra asfaltirali novo parki-
rišče pred šolo, pred osnovno šolo so uredili večje parkirišče za 51 parkirnih mest. Na novo so uredili in asfaltirali tudi vse poti do šole in okrog nje, uredili pa so tudi vsa zunanja športna igrišča za košarko, rokomet, mali nogomet ter atletsko stezo z doskočiščem za skoke v daljino. Vsa dela naj bi bila zaključena do konca januarja, odprtje pa bodo lahko opravili šele po uspelem tehničnem prevzemu.
-OM
Gostilno Pri kostanju danes vodi že tretja generacija družinskih gostincev, na pohodu pa je že četrta, saj je Jakob prepričan, da bo po njegovi poti šla tudi hči, ki je končala višjo gostinsko šolo. Ko človek ve, da za njim stoji cela družina, pri Svenškovih je tako, se je lažje odločiti za večje naložbe in obogatitev dejavnosti.
V času njegovega vodenja se je gostinski dejavnosti pridružilo vinogradništvo: v Dežnem pri Podlehniku imajo tri tisoč trsov, da lahko v domači gostilni postrežejo s svojim vinom. Čeprav danes v gostinstvu ni rožnato zaradi na splošno tanj-ših denarnic, so Svenškovi zadovoljni. Kvaliteta je v njihovi vsestranski ponudbi, v kateri je vse, kar si gost poželi, gost je za njih kralj, je na prvem mestu. Mnogi jih poznajo po odličnih gibanicah, mesnih proizvodih, domačih klobasah in mesu iz tunke. Tisti, ki jih poznajo, vedo povedati, da se pri njih vedno dobro je in da pri porcijah ne varčujejo. Gostje dobro vedo, kdo je gostinec z dušo in srcem, in kdo to ni.
„Treba je živeti z dejavnostjo, brez tega ni pričakovati, da boš uspel, kot tudi ni hitrih uspehov, za vse se je treba tru-
diti. Povrhu pa je naša gostilna družinska, njena ponudba temelji na tradiciji. Kadarkoli je to potrebno, vsi primemo za delo, samo da so gostje zadovoljni. Gostje cenijo kvaliteto in jo znajo tudi nagraditi. Če je gost zadovoljen, se bo vedno rad vračal. V gostinstvu največ delamo takrat, ko se drugi zabavajo, kar pa ne pomeni, da se tudi mi ne znamo zabavati.
Priznanje za kakovost, ki sem ga sprejel na tretjem strokovnem srečanju gostincev v organizaciji Sekcije za gostinstvo in turizem OZ Slovenije Portorožu, na katerem se je zbralo
več kot 200 udeležencev, je za mene osebno in za vse zaposlene ter družino dober izziv za nadaljnje delo in potrditev, da smo na pravi poti," je povedal Jakob Svenšek. Na novega prejemnika priznanja za kakovost v gostinstvu so ponosni tudi v OOZ Ptuj.
V Portorožu je bila letos uspešna tudi njegova ekipa: v sodelovanju z Jožetom Maho-ričem (Ribarnica Delfin) se je odlično odrezala pri kuhanju golaža - osvojila je drugo mesto.
MG
Ljutomer • Poslovni prostori propadajo
Država - slab gospodar
Okoli 270 kvadratnih metrov velik prostor v pritličju poslovne stavbe na Ormoški cesti 3 v Ljutomeru, ki je v lasti države, že pet let sameva. Nekoč jih je uporabljala takratna Služba družbenega knjigovodstva (SDK), nato Agencija RS za plačilni promet, nazadnje pa so bili dve leti v najemu Nove Ljubljanske banke; ta je leta 2005 prostore izpraznila in od takrat so prazni.
Foto: Črtomir Goznik
Jakob Svenšek: »Priznanje mi veliko pomeni, predvsem pa je spodbuda za delo naprej.«
Prostori so bili leta 2003 preneseni na bivši Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije, po sklepu Vlade pa si je maja 2006 Ministrstvo za pravosodje na internem trgu prostore pridobilo od Ministrstva za javno upravo. Na ta način so želeli rešiti prostorsko problematiko Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki je s svojim oddelkom za prekrške deloval v najetih prostorih. Prostorsko problematiko je pravosodno ministrstvo rešilo z dogovorom z Občino Ljutomer o izpraznitvi stanovanja v sodni stavbi, ki je bilo preurejeno v poslovne prostore.
Ministrstvo za pravosodje se je zato odločilo, da zaradi nerešene prostorske problematike pravosodnih organov na nekaterih drugih lokacijah po Sloveniji, predvsem v Ljubljani, prostore v Ljutomeru proda. Do sedaj sta bila izpeljana dva postopka javne dražbe,
vendar ni bilo interesentov. Najprej je bila cena 201.000 evrov, nato pa 170.850 evrov. Ministrstvo za pravosodje si bo še naprej prizadevalo prodati prostore ali pa jih dati v najem, v nasprotnem prime-
ru bo posredovana zahteva za prenos nazaj na Ministrstvo za javno upravo, ki bo prostore prenovilo za potrebe državnih organov v Ljutomeru, saj ti delujejo v najetih prostorih.
Niko Šoštarič
Od leta 2005 so prostori na elitni lokaciji v središču prleške prestolnice prazni.
Foto: NS
Zavrč • Po 15 letih v sodobnih prostorih
V teh dneh nadaljujejo gradnjo kanalizacije
Po skoraj 15 letih »gostovanja« v pritličnih prostorih završkega gradu so sedež in upravne prostore Občine Zavrč ob letošnjem 14. občinskem prazniku preselili v novo poslovno stavbo na Goričaku, ki je z ureditvijo vred veljala okoli 280.000 evrov.
Foto: M. Ozmec
V pritličju novih prostorov so uredili informacijsko pisarno ter krajevni urad Zavrč, hodnik pa opremili z vitrinami, priznanji in pokali društev in organizacij ter občinskimi simboli.
Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, pomenijo novi občinski poslovni prostori izjemno pridobitev tako za občane kot za sodelavce občinske uprave. Vsi so več kot zadovoljni, saj so novi prostori nekajkrat večji od dosedanjih, predvsem pa sodobno in funkcionalno urejeni.
Po projektu, ki ga je izdelalo podjetje Ingra - Stanislav Klemenčič iz Gornje Radgone, gre za dvoetažno stavbo s podstrešnim delom v izmeri 12 x 10 m. V pritličju novih prostorov občine je hodnik, obložen z naravnim kamnom, sicer pa je opremljen z uradnimi občinskimi simboli ter z vitrinami, v katerih je občanom na voljo nekaj osnovnih informacij o občini, prikazani pa so tudi nekateri športni in kulturni dosežki društev z završkega območja. Poleg tega je v pritličju še občinska informacijska pisarna z okencem za stranke, pisarna krajevnega urada Zavrč, nekaj pisarn za sodelavke občinske uprave ter sodobne sanitarije za
V Ormožu že tradicionalno prednovoletno srečanje starejših občanov gosti tamkajšnja osnovna šola. Letos je bila njihova jedilnica še ravno dovolj velika, saj se je vabilu na srečanje odzvalo kar čez 180 krajanov. Iz KS Ormož so sicer vabila na srečanje poslali na kar 521 naslovov, toliko je namreč starejših od 70 let v tej KS. Nekateri starostniki vsako leto z veseljem pričakujejo to srečanje in so zadovoljni, da
stranke, ki so prilagojene tudi osebam s posebnimi potrebami. V prvem nadstropju pa je urad župana občine Zavrč, direktorice občinske uprave s pisarnami za računovodstvo, sejna soba, namena sejam občinskega sveta ter sejam občinskih odborov in komisij, poleg tega pa še soba za sprejem strank. Izkoristili pa so tudi podstrešne prostore nove stavbe, saj so v njih uredili priročen arhiv občinske uprave. Naj doda-
se vsaj enkrat letno srečajo s predstavniki svoje generacije kje drugje kot pri zdravniku, se je nekoliko pošalil eden izmed gostov. Številnim prihod na srečanje onemogoči bolezen, nekateri pa so z leti postali ne-družabni. Zbrane je pozdravil predsednik KS Ormož Ivan Brumen, ki se jim je zahvalil za njihov prispevek v preteklosti ter jim zaželel veliko zdravja in prijetne praznike. Prenesel jim je tudi pozdrave najstarejšega
mo, da je poleg župana Mirana Vuka, ki svojo funkcijo opravlja neprofesionalno, v upravi občine Zavrč zaposlenih še pet strokovnih sodelavk, vsi kontaktni telefoni so ostali nespremenjeni, centrala Občine Zavrč pa ima še naprej številko 02 761 04 82.
Trenutno v ospredju kanalizacija
Sicer pa v teh dneh v središču Zavrča potekajo intenziv-
krajana Ivana Likavca, ki je letos napolnil 104 leta. Srečanja se sicer ni udeležil, čeprav je za svoja leta še kar čil in pri močeh. Brumen se je zahvalil tudi številnim nastopajočim, njihovim mentorjem, osebju šole ter ravnatelju Bojanu Bur-garju za gostoljubje.
Učenci so pripravili zanimiv program, učenke višjih razredov pa so se poskusile tudi kot natakarice, ko so stregle kosilo, ki se je skuhalo v šolski ku-
na gradbena dela, saj je v izgradnji fekalni kanalizacijski sistem Hrastovec-Goričak. Kot je pojasnil predsednik odbora za investicije Janko Lorbek, je bilo za izvajalca del na razpisu izbrano Cestno
hinji. Za glasbo je s svojo frajto-narico poskrbel Franc Štuhec, nastopil pa je tudi Ivan Švajgl.
Istočasno je potekala podobna prireditev v KS Miklavž pri Ormožu, kjer se je 82 starejših krajanov zbralo v tamkajšnjem Domu kulture. Vseh starejših v KS je 169, vendar se jih srečanja običajno udeleži polovica. Pri Miklavžu imajo lepo navado, da tiste krajane, ki se prireditve ne morejo udeležiti, v decembru na domu obiščejo krajevni svetniki iz njihove vasi, jim izkažejo pozornost ter namenijo manjše darilo. Najstarejši krajanki sta kar dve - Elizabeta Zadravec iz Miklavža in Katika Šterman iz Kajžarja, obe rojeni leta 1914. Med moškimi pa je najstarejši krajan Jakob Žalar iz Velikega Brebrovnika, ki se je rodil 1925.
Zelo zabaven kulturni program so pripravili učenci OŠ Miklavž pri Ormožu z mentorico Lidijo Mlinarič, natopili pa so tudi ljudski pevci pod vodstvom Cilke Lah.
Zbrane je pozdravil predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, ki se je starejšim zahvalil za njihovo neutrudno delo, s katerim so postavili temelje za prihodnost naslednjih generacij.
Viki Ivanuša
podjetje Ptuj, ki je gradbena dela pričelo že v septembru. Sicer pa gre za kanalizacijski sistem, zasnovan za izgradnjo delno tlačne, delno pa gravitacijske kanalizacije za odpadne komunalne vode, z eno čistilno napravo za 200 populacijskih ekvivalentov ter s tremi črpališči. Na območju, kjer izvajajo omenjeno operacijo, je poseljenost razmeroma gosta, prebivalci pa v glavnem živijo v individualnih hišah z lastnimi greznicami, ki pa najpogosteje ne zadoščajo zakonskim in okoljskim zahtevam, oziroma predpisom.
Omenjena investicija, oziroma operacija, je ovrednotena na prek 982.776 evrov in je delno sofinancirana s sredstvi Evropskega sklada za skladnejši regionalni razvoj, v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013. Sicer pa ima gradnja kanalizacijskega sistema na tem območju tudi širši regionalni vpliv in pomen, saj se zavedajo, da gre za naložbo v svetlejšo prihodnost. Širše območje Dravskega in Ptujskega polja je skupaj s še nekaterimi drugimi vodnimi viri velik in izredno pomemben potencial za oskrbo z zdravo in neoporečno pitno vodo na širšem območju.
Završki župan Miran Vuk ob tem poudarja, da se izteka zelo intenzivno investicijsko leto, pri čemer je pomembno, da jim je uspelo pridobiti precejšen del sredstev iz državnih virov in Evropske unije. Na področju pridobivanja
evropskih sredstev sodijo celo med najbolj uspešne, saj so bili že pred nekaj leti proglašeni za eno najuspešnejših občin pri snovanju programov in pridobivanju sredstev iz EU
Poleg osrednje investicije - izgradnje fekalne kanalizacije v samem Zavrču - bodo v naslednjem letu nadaljevali izgradnjo kanalizacije v Gori-čaku in Hrastovcu. Letos pa so modernizirali tudi številne haloške ceste, del javne poti Hrastovec-lovski dom, odsek Štok, javno pot Belski Vrh-Zeletina, javno pot Turški Vrh-Težak, odsek lokalne ceste Turški Vrh-Cirkula-ne, modernizirali pa so tudi lokalno cesto Borl-Zavrč, odsek Bimarovo. Realizirali so tudi več manjših in prav tako pomembnih investicij. Začeli so projekt ureditve vaškega jedra Zavrča, izdelali so nove oglasne table, delno so uredili vaško razsvetljavo ter razsvetljavo na nogometnem igrišču, uredili in na novo prekrili so tudi gasilski dom Zavrč, sicer pa so za vse letošnje investicije namenili skoraj 1,5 milijona evrov, kar je za eno najmanjših občin zelo veliko.
V prihodnjem letu pa načrtujejo še kompleksno ureditev vaškega jedra Zavrč v Hrastovcu in Goričaku, kjer naj bi zgradili še pločnike in javno razsvetljavo. Načrtujejo pa tudi izdelavo projektov za izgradnjo novega vrtca Zavrč na Goričaku ter izgradnjo javne razsvetljave skozi celotno naselje Zavrč, Hrastovec in Goričak.
M. Ozmec
Foto: Viki Ivanuša
Učenci OS Ormož so svojim dedkom in babicam pripravili prijeten program.
Ormož, Miklavž pri Ormožu • Srečanje starejših občanov
V prijetni družbi obujali spomine
Minulo soboto so se v kar dveh krajevnih skupnostih ormoške občine - v KS Ormož in KS Miklavž pri Ormožu - spomnili na starejše krajane, tiste, ki so napolnili 70 let in več. Kot vsako leto so jim pripravili družabno srečanje s kosilom in kulturnim programom.
Ptuj m S skupščine Manager kluba
Za večjo vpetost v lokalno politiko
Člani Manager kluba Ptuj so se 30. novembra sestali v hotelu Park na Ptuju na letni skupščini, na kateri so pregledali uresničevanje programa dela v letu 2010 in sprejeli osnutek programa dela za leto 2010, ki ga bodo še dopolnili s predlogi in pobudami članov.
Zaključno srečanje članov kluba bo januarja. Takrat bodo podelili prva priznanja za naji-zvirnejšo realizirano podjetniško idejo v zadnjih petih letih. Doslej so prejeli že sedem predlogov, kar je dokaz več, da tudi na Ptujskem ne primanjkuje dobrih in izvirnih idej. Bolj je ideja nenavadna, boljša je, vsekakor pa je dokaz, da je v okviru že utečene dejavnosti mogoče razmišljati drugače. ; Rok za prijave so podaljšali do konca leta. Začeli pa so tudi vzpostavljati sistem strokovnih svetovalcev za mlade podjetnike, ki so kljub obljubam o pomoči na začetku svoje poslovne poti ostali sami.
S tem, kar so naredili letos, so zadovoljni, izvedli so več delovnih srečanj. Med drugim so se srečali z Mitjem Gasparijem na temo krize kot razvojne priložnosti. Zanimiva je bila tudi tema o vodenju sodelavcev Dragice Korenjak. Na soočenju z županskima kandidatoma pa so predstavili svoja pričakovanja do nove občinske oblasti. Sprejeli so dva sklepa, o imenovanju gospodarskega sveta z devetimi člani, v katerem bi imeli ptujski menedžerji šest članov, občina pa tri. Ustano-
Foto: Črtomir Goznik
S torkove skupščine Manager kluba Ptuj v hotelu Park
vljen naj bi bil v 90 dneh po izvolitvi novega župana. Kot je povedal predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar, pričakujejo, da bo novi župan Štefan Čelan obljubo držal. Dobili so tudi dva predstavnika v najmočnejših odborih mestnega sveta, odboru za gospodarstvo (Miran Senčar) ter v odboru za okolje in prostor (Stanislav Brodnjak). Zadovoljni so, čeprav je do tega članstva prišlo na podlagi strankarskih kvot. Ocenjujejo, da je sestava tako
novega mestnega sveta kot tudi občinskih odborov in komisij boljša kot v prejšnjem mandatu, tako da bodo lahko tudi po tej poti uveljavili svoj večji vpliv.
Člani Manager kluba Ptuj so se udeleževali tudi delovnih srečanj in posvetov Štajerske gospodarske zbornice, za katero pravijo, da je edina, ki ni sama sebi namen, ampak v resnici dela za svoje člane.
Letos so okrepili svoje vrste, pridobili šest novih članov. Pri-
padnost Manager klubu so krepili tudi z družabnimi srečanji, ki pa niso bila vedno najbolje obiskana. To želijo v novem letu, ko bo klub star dvajset let, nekoliko popraviti. Aktivnosti v letu 2011 bodo obogatili z debatnimi večeri o aktualnih temah, ki zahtevajo njihovo mnenje, organizirali jih bodo vsaki prvi torek v mesecu. Med temami, ki jih načrtujejo posebej izpostaviti, je varnost informacijskega sistema podjetij, pod lupo želijo dati poslovno okolje na Ptujskem, se povezati z razvojnimi agencijami, bolj kot doslej pa odzivati na aktualne dogodke na Ptuju in v Sloveniji ter v zvezi z njimi oblikovati stališča. Vzpostaviti želijo tudi register sedanjih in bodočih izobražencev Ptuja in okolice ter se pogosteje kot doslej srečevati z „ambasadorji" Ptuja - ljudmi, ki so ime najstarejšega mesta uspešno ponesli v svet.
Na predlog Mateja Gajzerja bodo v novem letu svojega delovanja poskušali več narediti na tem, da bi mladi kreativni kadri lahko ostali doma in ne bi več iskali svojih priložnosti zunaj Ptuja.
MG
Maribor • V Pošti Slovenije so pripravljeni
Tudi letos Bozičkova pošta
V Pošti Slovenije so na praznični december dobro pripravljeni, a kljub temu uporabnike pozivajo k pravoča-
^ ■ ■ ■	■	■ v ■ ■	v v ■ i ■	■	■ ■'v ■	■	v ■	|	v m	m	m v ■	V ■ v _	■	■
snemu pošiljanju prazničnih voščilnica, najmlajšim pa priporočajo, da čimprej pišejo Božičku, saj so zanje tudi letos pripravili Božičkovo pošto.
Praznični december je tu in v Pošti Slovenije so zato že pripravljeni na obilico dela, saj prejmejo v tem mesecu za približno četrtino več pisem in dopisnic kot v ostalih mesecih v letu. Zaradi povečanega prometa pošiljk priporočajo pravočasno oddajo voščilnic. V Pošti sicer v primerjavi z minulimi leti opažajo rahel upad klasičnih pošiljk tako zaradi pojava novih, elektronskih medijev kot tudi zaradi gospodarske krize. Nove tehnologije vplivajo predvsem na spremembe v strukturi pošiljk. Po eni strani pomenijo posredno konkurenco, po drugi strani pa prinašajo pomembne priložnosti pri zmanjševanju stroškov in večanju produktivnosti, kot je denimo avtomatizacija pri usmerjanju pošiljk, v večanju dodane vrednosti obstoječim storitvam, kot je sledenje pošiljk, ter na področju razvoja povsem novih storitev, kot so kvalificirana digitalna potrdila, e-arhiv, e-račun in podobno.
Kljub razvoju informacijske tehnologije pa je pisanje voščil ob praznikih še vedno zakoreninjeno s klasičnim pošiljanjem po pošti. To je precej opazno tudi iz povečanega obsega prometa v predprazničnem času
tako pri prenosu naslovljenih navadnih pisemskih pošiljk kot pri povečanem obsegu prodaje voščilnic na poštah. V lanskem decembru je Pošta pri prenosu pisemskih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu beležila povečanje prometa za približno 16 odstotkov. Tako je bilo v celotnem lanskem letu v notranjem poštnem prometu prenesenih dobrih 352 milijonov navadnih pisemskih pošiljk, v mednarodnem prometu pa skoraj 17 milijonov. V lanskem decembru je bilo v notranjem prometu prenesenih dobrih 32,5 milijona pošiljk, kar je za 3,5 milijona več, kot znaša povprečje v ostalih mesecih. V mednarodnem prometu je bilo decembra prenesenih 2,6 milijona teh pošiljk, kar je za okoli 1,3 milijona več od povprečja v ostalih mesecih. Večina božič-no-novoletnih voščilnic, ki jih odpravijo v tujino, je namenjenih v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Kanado, ZDA in na Hrvaško. Zaradi povečanega prometa v decembru Pošta Slovenije uporabnikom priporoča, naj praznična voščila oddajo pravočasno: za naslovnike v tujini do 10. decembra, za naslovnike v Sloveniji pa najpozneje do 21. decembra.
-OM
Foto: M. Ozmec
Tudi letos bo zaživela Božičkova pošta, zato Božiček vabi vse otroke, da mu pišejo do 20. decembra na naslov: Božiček, Za pravljičnimi vrati poštarja Pavlija 7, 2002 Maribor. Sodeluje lahko vsak posameznik, pa tudi skupine iz vrtcev ali osnovnih šol. Izmed sodelujočih vrtcev in šol bodo izžrebali tri, ki bodo prejeli brezplačno otroško predstavo. Božiček in poštar Pavli bosta v službi na Pošti ves december, da bosta lahko odgovorila prav vsem otrokom in vsi bodo prejeli manjše praktične nagrade.
Od tod in tam
Ljutomer • Nov bencinski servis
V sklopu novega krožišča na Kolodvorski ulici v Ljutomeru je sredi novembra pričel poslovati bencinski servis pod okriljem Tuš Oila. Naložba, že osemnajsta tovrstna v Sloveniji in prva v Prlekiji, s šestimi točilnimi mesti je vredna dva milijona evrov, objekt pa vsebuje še manjšo prodajalno, ročno avto-pralnico in gostinski lokal. Pridobitev je prilagojena najsodobnejšim okoljevarstvenim standardom in storitvenim trendom, na servisu pa bodo zaposlitev dobili trije delavci.
NŠ
Moravske Toplice • Estetika Onišak v novih prostorih
Prleški rojak, nekdanji odličen odbojkar v vrstah Križevcev in Ljutomera, danes pa priznan zdravnik specialist dr. Boris Onišak ob kakovostnih zdravniških storitvah posebno pozornost namenja tudi lepoti človeškega telesa. Dejavnost je po treh letih uspešnega poslovanja razširil še v nove poslovne prostore hotela Ajda v Moravskih Toplicah. Sodobna opremljena ordinacija zagotavlja obsežno ponudbo, ki zadovoljuje potrebe po estetskih posegih vse večjega števila obiskovalcev. Naložba je vredna 125 tisoč evrov, podjetje pa je v skladu z določili razvojnega zakona pomurske regije prejelo 50 tisoč evrov. Estetika Onišak je pred kratkim svojo dejavnost nadgradila še z ustanovitvijo Poliklinike Nobilis. Ob ordinacijah v Mo-ravskih Toplicah in Ljubljani so prostori odprti tudi v MTC Fontana v Mariboru in Zdravilišču Radenci.
NŠ
Ptuj, Zavre • Iz dekanijske Karitas
1
Foto: Črtomir Goznik
V novembru je bilo redno mesečno srečanje sodelavcev župnijskih Karitas dekanij Ptuj in Za-vrč pri sv. Marku v Markovcih. Srečanje je vodil brat Milan Kvas. Duhovno misel je podal domači duhovnik g. Maučec. Po branju zapisnika prejšnjega srečanja so sledila poročila ŽK, iz katerih je bilo razvidno, da so vse ŽK delile hrano iz rezerv EU, da so se pripravljale na teden Karitas ter iskale sponzorje in donatorje za dobrodelni koncert na Ptuju. V tednu Karitas, ki je potekal od 22. do 28. novembra, so bile po trgovinah na območju dekanij Ptuj in Zavrč nastavljene košare z znakom Karitas, v katerih so zbirali živila. Za darove se zahvaljujemo, prav tako pa se zahvaljujemo vsem trgovinam in njihovim delavcem, ki so omogočali takšen način zbiranja hrane, da lahko pomagamo lajšati revščino ubogim.
AT
Foto: NS
Foto: NS
Velika Nedelja • Nasilja ni mogoče tolerirati
Žrtve je treba zaščititi in jim pomagati
Minuli petek je v jedilnici osnovne šole pri Veliki Nedelji potekalo zelo zanimivo predavanje Vlaste Nussdorfer, univerzitetne diplomirane pravnice, višje državne tožilke na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, predsednice društva Beli obroč Slovenije in predsednice Kluba z razlogom - Janine Slovenke ter avtorice knjig Naše deklice z vžigalicami, Naši dečki z ulice, Vrednote na odru življenja, Abeceda življenja, Naši obrazi in Razmišljanja o življenju.
Beli obroč je uspel s pomočjo Mercatorja zagotoviti sredstva za 20 štipendistov iz različnih krajev Slovenije, ki bi drugače sicer težko študirali. V petih letih bodo tako razdelili 60.000 evrov.
Doslej je Vlasta Nussdorfer napisala šest knjig, sedma je tik pred izidom. Prodajali jo bodo le v Mercatorju po simbolni ceni 9,90 evra, ves izkupiček pa bo v obliki bonov namenila ljudem, ki pomoč potrebujejo. Knjiga se imenuje Črna mavrica in je razdeljena v 12 zgodb. Drugi del knjige pa je predstavitev organizacije Beli obroč, vseh akcij in vsega, kar so naredili v minulih letih. »To je kot nekakšna osebna izkaznica. Zdi se mi, da je prav, da najprej sam nekaj narediš, potem pa še druge prosiš, da pomagajo,« razlaga svojo filozofijo Nus-sdorferjeva.
Foto: Viki Ivanuša
Vlasta Nussdorfer se je razveselila lutke in slike, ki ju je v zahvalo za poučno predavanje dobila od Tončka Žumbarja, ravnatelja OŠ Velika Nedelja.
Predavanje je bilo namenjeno svetovalnim delavcem na šolah in drugim strokovnim službam v okolju, da bi prepoznavali nasilje in se primerno odzivali nanj. Vlasta Nussdorfer je povedala, da je zelo zadovoljna, da se ji vse pogosteje oglašajo tudi zdravniki, ki se prav tako zavedajo, da je otrok pogosto žrtev brez zaščite. Žrtve pa je treba prepoznati, videti ter zaščititi. To je naloga vseh, ki imajo poklicno opravka z otroci - učiteljev, svetovalnih delavcev, zaposlenih na centrih za socialno delo.
»Neustrezno ravnanje je treba prijaviti. Ne razmišljajte o sitnostih, ki bodo prišle, ker za prijavo vam storilec ne bo hvaležen. Pomembno je, da vi ne sodite o dejanjih, sodil bo sodnik. Prijavimo, kar vidimo, zaznamo," je povedala Nus-sdorferjeva in dodala, da se je pri tem pomembno pogovoriti s sodelavci, da preverimo, ali drugi opažajo isto kot mi. Lahko se namreč tudi zmotimo, zato se ne odločimo za prijavo prvi dan. Vzemimo si čas, pogovarjajmo se z otroki, razmislimo, kako se žrtev obnaša do sošolcev, predvsem pa, ali se je spremenila,« svetuje Vla-sta Nussdorfer. »Žrtve nasilja začnejo s svojim vedenjem same klicati na pomoč, skoraj nobeden tega, kar se dogaja, ne more skriti. Spremembe so očitne in jih je mogoče opaziti. Stvari, ki se opazijo, pa je treba prijaviti preko ravnatelja
23. novembra so tako učence popeljali na koncert Bratislavskih dečkov v cerkev sv. Petra in Pavla, dan za tem pa so lahko uživali ob filmski predstavi Gremo mi po svoje. 24. novembra so pripravili tudi hospitacijsko uro pri angleškem jeziku, ki jo je z učenci 9. razreda izvedel Vojko Jurgec za goste iz ptujskega REVIVIS-a.
V	četrtek so sprejeli učence prve triade v šolsko skupnost, nato pa je bila na ogled še otroška predstava Mala baletka, ki jo je pripravil dramski krožek pod vodstvom Alenke Kandrič.
V	petek, 26. novembra, so potekale še ustvarjalne delavnice, na dnevnem redu pa je bil tudi literarno-gledališki nastop Andreja Rozmana - Roze.
Vsemu skupaj je sledila še razstava izdelkov, ustvarjenih v delavnicah, ki bodo na ogled do 6. decembra.
Polona Ambrožič
centru za socialno delo ali preko policije. V primeru prijave zlorabe se na centru ustvari tim, ki se ukvarja z zadevo. Velikokrat ugotavljamo, da so nasilni starši, celo tisti, ki otroke spolno zlorabljajo, zelo vestni, redno prihajajo v šolo, vozijo otroke k zdravniku ... To pa zato, ker morajo imeti ves čas nadzor nad otrokom, da ne bi kdaj komu česa povedal. Nadzor lahko izvajajo tudi nad partnerjem, zato ga le redko vidite. Takšen starš prihaja v šolo čekirat situacijo, da vidi, če se je vaše vedenje kaj spremenilo, če kaj sumite,« je pripovedovala Vlasta Nussdorfer.
Pisana paleta kaznivih dejanj
Opozorila je na kaznivo dejanje zanemarjanja, ki ne pomeni le, da otrok nima redne prehrane, da prihaja v šolo umazan in brez potrebščin, lahko je še marsikaj drugega
- puščanje otroka samega, dolžnost, da skrbijo za veliko manjših otrok, izpostavljanje nevarnostim, siljenje k pretiranemu delu, k dejanjem, ki škodijo razvoju (prosjačenje, kraja za odraslega). Pri svojem delu so pri Belem obroču postali pozorni na neprimeren odnos do zdravja - starši zganjajo velik vik in krik ob bolezni otroka in vsiljujejo svoj način zdravljenja bolezni, ki je pogosto zelo čuden - od te-pežkanja do izganjanja hudiča in iskanja vračev, ki bi odroči-li družino. Zlasti nevarne so sekte, v katere se vključujejo odrasli in v to silijo tudi svoje otroke.
Opozorila je na mučne situacije pri razvezah in razhodih staršev, kjer prihaja do podkupovanj (ali groženj) otrok, da bi se odločil za enega ali drugega starša. „Če se dva, ki se razhajata, odločita, da si bosta nagajala, ni sodišča ne v Sloveniji, ne v Evropi, ki bi raz-
sodilo tako, da bi bilo obema prav. Ljudje zapravijo desetine tisoče evrov, ker menijo, da je toliko vreden njihov ponos, njihov otrok pa medtem izgine v neprimerno družbo, droge. Stvari, ki se dogajajo v tem kontekstu, pa lahko predstavljajo znake kaznivega dejanja zanemarjanja ali surovega ravnanja,« je povedala Nus-sdorferjeva.
Pri kaznivem dejanju surovega ravnanja se pogosto pojavi vprašanje, kako dolgo je kdo surovo ravnal z otrokom. Nussdorferjeva svetuje: »Ni pomembno, ali bo stori-
lec čez leto, dve ali pet obsojen, pomembno je, da se mu s prijavo sporoči, da njegovo ravnanje ni pravilno. Na začetku je manjša toleranca do nasilja, ko se pomika do višjih instanc, pa višja sodišča opro-ščajo storilce, ki so se malo manj spozabili, ki niso prav dolgo surovo ravnali z otrokom. Treba je biti pozoren, modric se ne tolerira. Staršu je treba povedati, da smo to ravnanje opazili.«
Vsakemu otroku pripada preživnina!
Marsikdo ne ve, da je neplačevanje preživnine prav tako kaznivo dejanje. Če ima oseba sodbo in dogovor z nekdanjim partnerjem, ki pa ne plačuje preživnine za otroka, se je treba obrniti na državni jamstveni preživninski sklad, ki plačuje preživnine. Sklad potem izterja od tistih, ki bi bili preživnino sicer dolžni plačati. »Prav je, da vsi otroci dobijo preživnino, ne glede na to, ali starši plačujejo ali ne. Če se kdo izmika plačevanju, je prijavo mogoče dati na centru, policiji, tožilstvu.«
Vlasta Nussdorfer je povedala, da se pri spolni zlorabi storilci pogosto se ne čutijo krivi.
»Za spolni napad na otroka velja, da je usmerjen v potešitev spolne sle storilca, tako z dotiki kot tudi s spolnimi odnosi, ki se zgodijo na škodo otrok. Spolna zloraba velja za otroke do 15 let, ne glede na to, ali je otrok pri dejanju nudil odpor ali ne. Država ga ščiti, ker ni zmožen prevzeti posledic tega ravnanja. Ti dotiki in dogodki niso primerni tej fazi razvoja, porušijo njegovo otroštvo. Seksualizirano vedenje pusti posledice za vse življenje, pri dekletih lahko vodi v prostitucijo. Žrtve spolne zlorabe niso sposobne ljubiti in biti ljubljene, niso dobre partnerke in matere, pogosto končajo na psihiatriji, saj le redko kdo lahko po takšni travmi živi normalno življenje naprej,« je povedala predavateljica in opozorila na danes prisotno prepričanje, da v vsakem objemu otroka vidimo pedofila. Zato se zaposleni v šolstvu, vrtcu, zdravstvu izogibajo objemanju otrok in drugim fizičnim kontaktom.
Opozorila je tudi na nevarnost interneta, kjer se sodelujoči lahko predstavljajo z lažno identiteto. Prepričana je, da mladi preživljajo preveč časa na računalniku in da so mnogi tudi že odvisni od interneta.
Viki Ivanuša
Ptuj • 31. dan OŠ Olge Meglič
Vesele otroške »ustvarjalnice«
V preteklem tednu so v Osnovni šoli Olge Meglič praznovali 31. dan šole, ob katerem so z učenci izvedli več različnih dejavnosti, na nekatere pa so povabili tudi starše in druge goste.
Otroci so ponosno pokazali izdelke, ki so nastali v ustvarjalnih delavnicah.
»Kot tožilka sem čutila, da ljudje s sodišča odhajajo nezadovoljni, zato sem se tudi trudila za spremembo zakonodaje, ki bi bila bolj prijazna žrtvam, kar pa lahko narediš le, če si v kakšnem združenju, ki je kontrola vladnim institucijam. Res imam občutek, da v Belem obroču naredimo obroč okoli žrtve, ki je v sredini in na voljo imamo različne ljudi, ki ji lahko strokovno pomagajo. V Sloveniji smo postali zelo pozorni na nasilje v svojem okolju. Ljudje me opozarjajo na dogajanja v svoji okolici, recimo, da se sin grobo znaša nad ostarelo materjo, da se ga vsi bojijo in prosijo za pomoč ali da otrok hodi po vasi, večkrat lačen kot sit. Ponavadi gre za anonimna pisanja, ki pa jih je treba skrbno preveriti,« o svojem delu pove Vlasta Nussdorfer.
Ptuj • 40 let Območne obrtno-podjetniške zbornice
Ustanovili bodo Klub mojstrov
Na Ptujskem je že 125 mojstrov obrti. Po zgledu drugih območij bodo tudi na Ptuju v kratkem ustanovili Klub mojstrov, je te dni povedal Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj.
V	desetletnem obdobju, kolikor se ponovno v Sloveniji podeljujejo mojstrski nazivi (prva generacija je mojstrsko izobraževanje končala leta 2001), je na Ptujskem največ mojstric med frizerkami (19), sledijo avtomehaniki (16), elektroinštalaterji (15). Med prvimi so bili Danica Dob-nik, Lidija Kolbl in Marica Po-platnik (frizerske mojstrice), Marija Kuhar si je pridobila naziv mojstrice očesne optike, mojstrski naziv pa si je pridobil tudi Franc Veselič (učitelj praktičnega pouka). Mojstrski naziv si lahko ob obrtnikih pridobijo delavci, učitelji praktičnega pouka, skratka vsi, ki si na ta način želijo izpopolniti znanje.
V	OOZ Ptuj se intenzivno pripravljajo na 40-letnico delovanja OOZ Ptuj, ki jo bodo praznovali v letu 2011. Program
praznovanja je zelo širok. Skozi program prireditev, strokovnih in drugih srečanj želijo kar najbolje predstaviti razvoj obrti in podjetništva na Ptujskem. Prva aktivnost je ustanovitev Kluba mojstrov, ki jo načrtujejo, pobudo za to so pa dali mojstri sami. Ti si želijo, da bi se preko klubske oblike organiziranosti zbirali, se bolj povezovali, poglabljali znanja, ki so jih pridobili skozi mojstrsko izobraževanje, organizirali različna izobraževanja, poskušali pa tudi vplivati na osveščanje potrošnikov o tem, kaj pomeni blagovna znamka mojster, da gre za neko večjo kvaliteto proizvodov oziroma storitev, ki jo kot mojstri zagotavljajo, je pred ustanovitvijo Kluba mojstrov povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Aktivnosti za ustanovitev kluba so v polnem teku, spremenili so že tudi sta-
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič: „Osrednji dogodek ob 40-letnici OOZ Ptuj bo razstava obrti in podjetništva."
tut OOZ Ptuj, v katerem so določili, da lahko zbornica ustanavlja tudi klube.
Razprava o osnutkih dokumentov, potrebnih za ustanovitev kluba, že poteka, ustanovili naj bi ga sredi januarja 2011. Za ustanovitev potrebu-
jejo tudi soglasje slovenskega Kluba mojstrov. Z ustanovitvijo klubov na regijski ravni se bo del dejavnosti osrednjega kluba prenesel iz Ljubljane na teren, kajti doslej se je vse preveč dogajalo v prestolnici.
Osrednji dogodek ob pra-
znovanju 40. jubileja bo zagotovo razstava obrti, ki bo od 12. do 15. maja na ptujski tržnici, kjer bodo postavili velik razstavni šotor, bo namenjen tudi gostinsko-družabnemu delu. Velik poudarek želijo dati promociji poklicev za potrebe obrti in podjetništva. Tako se bo v tem času na Ptuju sestal tudi odbor za izobraževanje pri OZ Slovenije, ki ga vodi obrtnik s Ptujskega Andrej Čuš. Ob tej priložnosti se bodo srečali tudi z vsemi ravnatelji srednjih šol na Ptuju in širše. V aktivnosti v okviru promocije obrtnih poklicev bodo pritegnili še osnovne in poklicne šole ter tudi vrtce. Povabili jih bodo k sodelovanju, da svoj pogled na obrt in podjetništvo predstavijo skozi likovni in fotografski natečaj. Posebno pozornost pa bodo ob 40. jubileju posvetili žen-
skemu podjetništvu. Članstvo v OOZ Ptuj bodo predstavili v posebnem biltenu, skupaj z Zgodovinskim arhivom Ptuj pa želijo v zborniku predstaviti razvoj obrti na Ptujskem od srednjega veka.
Razstavo obrti na Ptujskem bodo izpeljali v sodelovanju z občinami, v ta namen bodo do konca leta obiskali vse župane, da bi se podrobneje dogovorili o njihovem prispevku v tem nadvse pomembnem delu aktivnosti ob 40-letnici. Načrtujejo tudi srečanje z vsemi dosedanjimi predsedniki OOZ Ptuj: Alojzom Kaučičem, Romanom Tomaničem, Jožetom Milošičem, Jožetom Kokotom, Mirkom Bizjakom, Feliksom Cvetkom in Konradom Janže-kovičem; ob tej priložnosti se bodo poklonili žal že umrlemu predsedniku Stanku Kosiju.
MG
Ljutomer • Občinski svet potrdil sestav KVIM
Predlog v nasprotju s poslovnikom?
Na izredni seji ljutomerskega občinskega sveta so potrdili sestav sedemčlanske Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIM), čeprav je Damjan Bogdan (SD) opozoril, da predlog ni v skladu s poslovnikom občinskega sveta občine Ljutomer.
Kljub Bogdanovemu opozorilu je dvanajst članov glasovalo za predlagani sestav komisije, devet pa jih je bilo proti. KVIM sestavljajo: Janez Vencelj (SMS) - predsednik, Jože Grantaša (LDS) - podpredsednik, Jože Panič (NSi), Tihomir Babič (SLS), Ludvik Filipič (SDS), Janez Kardoš (Zares) in Jože Kle-menčič (Desus). Slednji je bil v komisijo imenovan namesto na konstitutivni seji predlaganega Bogdana, ta pa je tako kot Babič (SLS) na konstitutivni seji ob glasovanju o posameznih kandidatih komisije dobil podporo večine navzočih članov občin-
skega sveta. To naj bi bilo po Bogdanu sporno: »V naši stranki smo natančno pregledali predlog za imenovanje KVIM, ki je bil naveden v vabilu za izredno sejo. Ugotovili smo, da predlog ni v skladu s poslovnikom občinskega sveta, kjer je v 105. členu zapisano, da se lahko na izredni seji odloči le o preostalih petih članih KVIM, ki niso bili imenovani na prvi seji,« je menil Bogdan ter poudaril, da uradno ni bil pisno obveščen o svoji razrešitvi v članstvu KVIM. »Odločitev o pravilnosti naše interpretacija poslovnika bomo prepustili pristojnemu
Olga Karba in Alojz Stih ob podpisu aneksa k Lotmerškemu razvojnemu partnerstvu
sodišču.«
O morebitni kršitvi poslovnika si je županja Olga Karba pridobila pravno mnenje Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), ki pravi: »Za imenovanje KVIM se ne uporablja 105. člen poslovnika, saj se postopek izvaja neposredno na seji občinskega sveta z vlaganjem kandidatur, razpravo ipd. Postopek bi se po končanem glasovanju o celotni listi komisije moral končati ali pa bi občinski svet moral posebej odločati o tem, da se postopek nadaljuje o posamičnih kandidatih. Ker občinski svet ni
posebej odločal o tem, da se postopek nadaljuje z glasovanjem o posamičnih kandidatih, 105. člen poslovnika pa je napačna pravna podlaga za posamično glasovanje o kandidatih, je sklep občinskega sveta občine Ljutomer z dne 8. 11. 2010 o imenovanju dveh članov LVIM ničen, saj bi po končanem prvem glasovanju o predlogu sklepa moral biti postopek končan.«
Sicer pa se je minuli teden »Lotmerškemu razvojnemu partnerstvu« priključila tudi Slovenska ljudska stranka (SLS). V imenu stranke je aneks podpisal predsednik občinskega odbora SLS Alojz Štih, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da so programi pri razvoju občine skupni in domala identični s programom nove županje, predstavljenim v predvolilnem obdobju. Zanimivo, njihova stranka v času lokalnih volitev ni podpirala nobenega županskega kandidata.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Juršinci • Gradbišče v centru
„Gre za projekt javno-zaseb-nega partnerstva, v okviru katerega podjetje GP Project ing., d. o. o., gradi prizidek k občinski stavbi. V pritličju bo imela svoje nove prostore Pošta, ki je odkupila tudi del parcele, v prvem nadstropju pa urejamo primerno sejno sobo, saj smo se doslej stiskali v čisto neustrezni pisarnici. Stroški ureditve in odkupa prvega nadstropja prizidka so 1300 evrov po kvadratnem metru, kar pomeni, da bomo za naše prostore odšteli dobrih 100.000 evrov, seveda
brez notranje opreme, ki jo moramo še dokupiti," je povedal župan Alojz Kaučič in ob tem napovedal, da bodo seje naslednje leto gotovo že tekle v novem prostoru. Težav s parkirišči pa zaenkrat še ne morejo rešiti: „Še kako dobro vemo, da nam manjka parkirnih mest, vendar bomo te potrebe lahko v celoti rešili šele takrat, ko bomo lahko odkupili podirajoči se objekt Pirata, saj je na njegovi lokaciji predvideno večje parkirišče."
Zaključena pa so že dela na otroškem igrišču ob vrtcu, kjer
manjka le še zasaditev trave, kar pa bodo naredili spomladi: „Denar za otroška igrala pa bomo poskušali zbrati na bližnjem velikem dobrodelnem koncertu, ki ga pripravljamo 13. decembra v večnamenski dvorani." Tik pred zaključkom je modernizacija krajšega odseka v Sakušaku.
Prav v začetku tega tedna pa so župani devetih slovenskogo-riških občin podpisali skupno pogodbo za kandidaturo na razpisu za širokopasovno omrežje: „Gre za skupen nastop občin
Cerkvenjak, Benedikt, Sv. Trojica, Sv. Jurij, Sv. Andraž, Lenart, Juršinci, Trnovska vas. Podpis pogodbe je bil potreben zato, ker je bil izbran že izvajalec del, in sicer podjetje Elektro Maribor. Z izbranim izvajalcem namreč lahko damo vlogo na razpis, ki je v teku, podjetje Elektro Maribor pa se nam je zdelo najprimernejše tudi z vidika hkratnega urejanja infrastrukture za zemeljsko elektrifikacijo. Tokrat je na razpisu 14 vlog oz. projektov, izbrani pa bodo verjetno le štirje iz celotne drža-
ve. Bo pa januarja nov razpis, in če bomo zdaj neuspešni, bomo pač takrat poskušali spet," je o nameravani in že dolgo načrtovani ter želeni izgradnji širokopasovnega omrežja povedal Kaučič ter ob tem še dodal,
da je projekt devetih sloven-skogoriških občin ocenjen na približno pet milijonov evrov, v skladu tokratnega razpisa pa je na voljo približno 30 milijonov evrov.
SM
Nova pošta in nova sejna soba
Juršinska občinska zgradba v teh dneh že dobiva nekoliko drugačno podobo; dograjuje se namreč približno 80 kvadratnih metrov velik prizidek v dveh nadstropjih, ki naj bi bil dokončan v začetku prihodnjega leta.
V Juršincih se k sedanji občinski stavbi gradi prizidek, v katerem bo imela v pritličju nove prostore Pošta, v nadstropju pa bo urejena sejna soba za potrebe občine.
Foto: SM
Dornava • S seje občinskega sveta
Varčevanje da, a ne na račun društev
Nove sestava dornavskega občinskega sveta se je na drugi redni seji že srečala s predlogom proračuna za naslednje leto, ki je dodobra razburil duhove zaradi idej župana Rajka Janžekoviča, kje in kako lahko prihranijo nekaj denarja.
Foto: SM
Dornavski svetniki so sicer načelno pozdravili varčevalne ukrepe, nikakor pa jim ni šlo po grlu, da bi se ti izvajali na račun društev. Tako je na sicer sprejeti osnutek proračuna pričakovati kar nekaj amandmajev. Ob tem se postavlja še vprašanje legitimnosti občinskega sveta in sprejetih sklepov, saj je verjetno, da bo zaradi protikorupcijskega zakona moral kot svetnik odstopiti Jurij Valenko.
Proračun je v predstavljenem osnutku težak dobre tri milijone evrov na prihod-kovni in odhodkovni strani. Med večjimi izdatki pa so predvsem izplačilo dolga za upravno stavbo v višini 160.000 evrov, poplačilo kanalizacije v višini slabih 105.000 evrov, modernizacije cest po razpisu Južna meja za dobrih 640.000 evrov, poplačilo novega vaško-gasilskega doma v Polenšaku v višini 300.000 evrov, redno odplačilo glavnice in obresti kredita v višini dobrih 100.000 evrov itd. Levji delež proračuna, kot je povedal župan in kot velja za vse občine, pa itak predstavljajo socialni transferji (plačila oskrbe v vrtcih, domovih upokojencev, šolski prevozi ipd.). Jan-žekovič je ob tem še pojasnil, da v proračunu predvidevajo tudi poplačilo svojega dela obveznosti do propadle tožbe bivše občine Ptuj s podjetjem S Metal, kar znaša slabih 72.000 evrov.
Potem pa je prišlo na vrsto tisto, kar je razburilo svetniške duhove: „Vsi vemo, da je čas krize, to se pozna povsod, državna sredstva za občine se zmanjšujejo. Zato predlagam več varčevalnih ukrepov v našem proračunu, in sicer: ukinitev plačevanja elektrike za društva, nočno ugašanje javne razsvetljave, zmanjševanje dotacij za društva, ukinitev šolskega prevoza iz Mezgovcev, ker je pot do šole na tistih dveh in pol kilometrih varna, manj denarja za tradicionalne prireditve in manj dotacij za kmetijstvo in podjetništvo. Z nekaj zmanjšanji na vseh omenjenih postavkah lahko letno prihranimo najmanj 62.000 evrov."
Med svetniki je začelo pokati. Najprej se je oglasil Franc Šuen, češ da je polovično zmanjšanje sredstev za kulturo in šport v občini prehud ukrep, čeprav se strinja z varčevanjem in da je tudi prav, če se ukini plačevanje elektrike za društvene prostore.
Janžekovič je odgovarjal, da to tudi njemu ni ljub ukrep, vendar enostavno ni drugih postavk, kjer bi varčevanje lahko izvedli, in še, da naj bi bila društva itak neprofitna in samostojna. Šuen je še poskušal: „A pri tistih 72.000 evrih za S Metal pa ne moremo nič narediti?!" Janžekovič je skomignil z rameni: „Če jih ne plačamo, Ptuj lahko vloži izvršbo, potem smo pa do nadaljnjega zabloki-rani."
Svetniki absolutno proti varčevanju na račun društev
V bran Šuenu se je postavil tudi nov mladi svetnik Jurij Valenko, češ da je denar za društva treba pustiti pri miru,
ker je društveno delo zelo pomembno za življenje in druženje občanov, predlagal pa je, da bi mogoče kaj prihranili raje pri sejninah (za kar pa ni dobil splošne podpore). Proti zmanjševanju denarja za društva je bil tudi Franc Kukovec, ki je opozoril še na nekaj: "Naša nova vaško-gasilska dvorana na Polenšaku se v celoti ogreva na elektriko. Kako pa se bo potem to plačalo, gasilsko društvo niti približno ne bo zmoglo tega stroška?! Menim, da moramo najti kakšno drugo rešitev!" Janžekovič je odgovarjal: „Sami veste, da nekatera naša društva delajo zelo dobro in niso odvisna od občinskega denarja, druga pa so takšna, da res samo čakajo, kaj bodo dobili. Glede ogrevanja novega doma pa tako: tudi če bi bilo ogrevanje na drugi vir, bi bilo treba to plačati, ali ne?! Sicer pa imate možnost pripraviti predloge, kje naj kaj zmanjšamo, ampak prosim, naj bodo realni in natančno zapisane postavke, kje vzeti in kje dodati!" Šuen je na to razlago pripomnil, da bi z veseljem naredil tako, če mu kdo pove, katere postavke so tiste, kjer se lahko sredstva zmanjšajo, in katere so tiste, ki so nedotakljive ... Župan mu je najprej povedal, da vse o tem piše v knjižici o lokalni samoupravi, sicer pa so splošno „nedotakljive" postavke, ki se nanašajo na šolstvo, socialo itd. Svetniki so poskušali še naprej; Kukovca je zanimalo, zakaj se je tako zelo zvišala postavka za knjižnico in bibliobus, župan je pojasnil, da poravnavajo še zakasnele obveznosti, Do-berška so motili vedno dražji šolski prevozi otrok, kar je župan pojasnil z dejstvom, da se ukinjajo redne linije, šolske pa so izredne in dražje, a jih je potrebno zato več, Vrabl je napovedal amandma na ukinitev šolskega prevoza iz Mezgovcev ter ob tem dodal, da se strinja z zmanjšanjem dotacij za prireditve, ne pa tudi za društva, tudi Aleš Velikonja je bil proti zmanjševanju denarja za društva, Janko Horvat pa je vse skupaj še opozoril, da imajo v občini kar nekaj društev, ki ne spadajo niti pod kulturo niti pod šport in bi bilo prav na posebni postavki zagotoviti nekaj denarja še zanje. Jara kača podobnih mnenj in vprašanj se je vlekla kar nekaj časa, potem pa so jo vsi skupaj zaključili z glasovanjem o osnutku proračuna in ga z večino glasov (7) tudi potrdili, čeprav je bilo jasno, da bodo na takšen osnutek svetniki vložili amandmaje, zlasti v smeri povišanja postavke za delo društev.
Drugi del seje je bil namenjen potrditvi imenovanj posameznih odborov in komisij; zapletlo pa se je že na samem začetku, ker svetniki niso imeli v rokah pisnih dokumentov, ampak so lahko le poslušali
predsednico KVIAZA Elizabeto Janžekovič. Zato je župan zahteval pet minut odmora, da se je potrebni material z imeni fotokopiral, potem pa večjih težav s potrjevanjem, razen nekaj zamenjav, ni bilo več.
Kje se bo plužilo in kje bo nova trgovina
Sledilo je dogovarjanje okoli pluženja cest; direktor občinske uprave Vili Mar je povedal, da je lansko pluženje vseh cest po vrsti stalo 70.000 evrov, župan pa je svetnikom naložil, naj se za v prihodnje odločijo, ali se bodo plužile vse ceste, kategorizirane in nekategori-zirane, torej tudi čisto zasebne poti do hiš, ali ne: „Doslej je pač veljalo, da se je plužil mar-sikakšen odsek po dogovoru z občani, vendar je to šlo že preko razumnih meja, za vsak meter se kliče na občino, ljudje so jezni, ker eni imajo spluženo, drugi ne ... Naj se zbere komisija, ki bo pregledala stanje v občini in naj točno določi, kaj in kje se bo plužilo in kje ne, da bo jasno vsem."
Na sporedu seje pa je bila še ena nadvse zanimiva novica župana Janžekoviča: „Sporočam vam, da imamo interesenta za izgradnjo živilske trgovine. Ta trgovec bi zgradil trgovino na lokaciji sedanjega občinskega bloka za cerkvijo. Trgovina bi bila precej večja od sedanje, gre za približno 250 kvadratnih metrov prodajnih površin, vendar je za začetek gradnje potreben pozitiven sklep občinskega sveta, da se lahko začno postopki za prodajo lokacije." Kar za nekaj debelih trenutkov je v sejni sobi zavladala tišina, ki jo je nato le pretrgal Kukovec z vprašanjem, kdo konkretno je ta trgovec. Župan je povedal, da gre za podjetje
Klasek in Maribora, ki je sicer že želelo postaviti to trgovino na drugi lokaciji v občini, vendar se je zemljišče izkazalo kot neprimerno za gradnjo, težave pa so bile tudi z enim od lastnikov, ki zemlje ni želel prodati po ponujeni ceni. Valenka pa je zanimalo, kam bo občina namestila ljudi, ki še živijo v tem bloku, na kar je župan povedal, da imajo še dovolj prostih primerljivih občinskih stanovanj. Večina svetnikov je že pristajala na sklep o prodaji, ko se je oglasil še Jože Munda in javno povedal, da dvomi v resne namene tega ponudnika. Župan Janžekovič je bil nasprotnega mnenja, češ da gre za dobro podjetje, da pa naj se svetniki sami odločijo, kaj bodo: „Na velik trgovski center v naši občini realno veste, da ne moremo računati, ker jih je preveč v neposredni okolici. Lahko pa
Julija letos so občine, ki sodelujejo v projektu (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Veržej in Ljutomer) že imele izdelan projekt, v katerega so bili zavedeni vsi objekti na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki jih morajo imeti občine zgrajene do 31. decembra 2017, upoštevajoč 95 odstotkov priključitev na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo.
Izdelani projekt pa je pokazal, da kriterije za sofinanciranje Kohezijskega sklada
izgubimo še eno priložnost, ker vsako zavlačevanje sklepa pomeni zavlačevanje celotnega postopka, ki itak ne bo enostaven in kratek."
Horvat se je z županom povsem strinjal, soglasno so potrdili sklep, da naj se sproži postopek prodaje bloka in zemljišča, hkrati pa so sprejeli še sklep, da se bo odbor za gospodarske dejavnosti sestal s ponudnikom in dodobra pogovoril o nameravani naložbi.
Bo potreben odstop svetnika Valenka?
Še eno presenečenje je padlo ob koncu seje; župan je namreč svetnike opozoril na novi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije: „Dragi svetniki, po dikciji tega zakona ne morete biti več hkrati predsedniki društev in svetniki, prav
izpolnjujejo samo tri občine - Gornja Radgona, Radenci in Ljutomer, toda ne na celotnem območju občin, ampak samo tako imenovane aglomeracije, ki so večje od 2000 populacijskih ekvivalentov. V vsaki od teh občin je po ena aglomeracija, in sicer v Gornji Radgona je to aglomeracija Gornja Radgona, v Radencih aglomeracija Rihtarovci in v Ljutomeru aglomeracija Ljutomer. Občine Gornja Radgona, Radenci in Ljutomer bodo lahko izdelale investicijski program, ki
tako se društva, katerih člani ste, ne smejo več prijavljati na razpise za pridobivanje občinskega ali drugega denarja. Razmislite in ukrepajte. Jaz z društvi, ki teh zadev ne bodo imela rešenih v skladu z zakonom, ne bom niti podpisal pogodbe za sofinanciranje. Gotovo pa tudi veste, da kot svetniki ne morete poslovati z javnimi zavodi, katerih ustanovitelj je občina." Novica je bila očitno pravo presenečenje za večino prisotnih; oglasil pa se je mladi Jurij Valenko: „Žal, potem se moram svoji funkciji svetnika odreči, kajti poslujem z našo osnovno šolo. Res mi je žal, če bi to vedel pred volitvami, ne bi niti kandidiral, vendar je tako, da ima moj posel pač prednost, saj od tega živim."
Župan je poskušal odločitev svetnika preložiti in ga je pozval, naj na pristojno proti-korupcijsko komisijo naslovi vprašanje glede svojega statusa in se šele potem odloča, na kar je Valenko tudi pristal, čeprav je bil mnenja, da bo njegov odstop gotovo potreben. V tem primeru bodo tudi v Dornavi morali izvesti dodatne volitve, podobno kot v Markovcih, vprašanje ob tem pa je tudi, ali bodo vsi doslej sprejeti sklepi z osnutkom proračuna vred sploh veljavni, saj jih je v primeru Valenkovega odstopa sprejemal nepopolni občinski svet.
Zadnje presenečenje, za marsikoga pa tudi ne, je bilo imenovanje podžupana. Župan Rajko Janžekovič, ki se je odločil, da bo v tem mandatu neprofesionalni župan, je namreč povedal, da sam vsega dela ne bo zmogel, preobremenjen je tudi direktor občinske uprave z obema ostalima zaposlenima, zato je za svojega podžupana imenoval Janka Horvata. Pripomb ni bilo.
SM
bo predvidoma zaključen še letos, prihodnje leto pa sledi oddaja vloge za izvedbo projekta na ustrezno ministrstvo. Za preostali dve občini v projektu - Apače in Veržej - ter za ostala območja občin Gornja Radgona, Radenci in Ljutomer, ki niso upravičeni do nepovratnih sredstev Kohezijskega sklada, je vprašljiva nadaljnja razvojna pot na tem področju. Občina Apače je že izstopila iz tega projekta, kot vse kaže, pa ji bo sledila tudi občina Veržej.
NS
Prlekija • Sredstva za kanalizacijo le nekaterim
Apače izstopile iz Sklada
Z uskladitvijo projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Mure in programom razvoja okoljske in prometne infrastrukture je bil izvajalcem projekta zagotovljen namig, da bodo dobili sredstva iz Kohezijskega sklada.
Podravje • Z desete seje območne enote KGZS Ptuj
Neupoštevani kmetje
brez optimizma in rešitev
Vodstvo ptujske območne enote (OE) KGZS je konec novembra sklicalo še eno sejo, ki so jo tokrat namenili problematiki vzdrževanja vodotokov ter trem najbolj perečim zakonom, ki so trenutno v obravnavi: zakonu o dohodnini, o katastrskem dohodku in kmetijskih zemljiščih.
O (ne)vzdrževanju vodotokov sicer ni bilo slišati popolnoma nič novega, vsaj od lanske jeseni, ko je bila na isto temo sklicana okrogla miza v Trnovski vasi. Kmetje so pač lahko le jezno povedali in ugotavljali, da so vodotoki nevzdrževani in neočiščeni, da so nabrežine zarasle, zamuljene, da sami sploh ne smejo posegati v 15-metrski pas ob vodotokih in da je prav takšna zanemarjenost eden glavnih dejavnikov hudih poplav. Med zbranimi na seji je bilo slišati, da se točno ve, kje so kritične točke posameznih vodotokov, in da bi vsaj tam bilo treba nekaj narediti, da se v bodoče poplave vsaj omejijo, če že ne preprečijo. Bistvena težava po mnenju kmetov je v tem, da sami ne smejo več posegati na območja vodotokov, sicer bi marsikaj tudi naredili, če ne drugega, vsaj posekali trnje in utrdili nabrežine: „Pri tem pa se srečujemo kvečjemu z nasprotovanji lovcev in naravovarstvenikov, po zakonu ne smemo narediti nič, ker nas inšpekcija takoj kaznuje, torej lahko le gledamo, kako nam reke in potoki spodjedajo našo zemljo in poplavljajo še tam, kjer sicer ne bi?!"
Začarani krog: premalo denarja, kmetje pa onemogočeni
Na drugi strani sta jim odgovarjala Rok Ferme z VGP Drava in Mateja Klaneček, vodja oddelka za področje reke Drave pri Agenciji RS za okolje (ARSO). Mateja Klaneček je kot bistveno težavo izpostavila dejstvo, da namenja država veliko premalo denarja za vzdrževanje vodotokov, in to že kar nekaj let oziroma že od leta 1990: „Konkretno za urejanje vodotokov v 53 občinah ob Dravi imamo v povprečju na voljo letno po 15.000 evrov na občino. Seveda se enkrat več vlaga v eni, drugič več v drugi občini. Vseh perečih točk pa enostavno ne zmoremo sanirati, niti vzdrževati!" Da so problem finance, je potrdil tudi Ferme. In da so finance stvar politike, so se strinjali vsi, kar pa seveda ne rešuje težav: „Mi se zavedamo vseh teh problemov, vendar, žal, ne moremo nič. Zakonsko je omejena že košnja ob vodotokih, saj z njo lahko začnemo šele po prvem avgustu in v tako kratkem roku enostavno ne moremo urediti vseh 200
Na zadnji seji OE KGZ Ptuj je bilo slišati veliko kritike na račun nevzdrževanih vodotokov in nabrežin, kar je po mnenju razpravljajočih eden poglavitnih vzrokov za hude poplave; kmetje sami po zakonu ne smejo več posegati v obvodna zemljišča na razdalji 15 metrov (v Naturi 2000 pa sploh ne), ARSO pa nima dovolj denarja, da bi lahko reševal vse težave na vodotokih ...
kilometrov nabrežin, ki so v naši pristojnosti! Na področju Nature pa so ta območja itak nedotakljiva ..."
Franc Obran se je ob vseh teh že znanih dejstvih in začaranem krogu nemoči, v katerem država nima ali ne da denarja za celovito ureditev vodotokov, kmetje pa sami ne smejo nič, obregnil ob avstrijski sistem: „V Avstriji kmetje lahko obdelujejo svojo zemljo do samega potoka oziroma imajo le v določenih pogojih omejitev petih metrov. Pri nas pa smo samo s temi velikimi omejitvenimi pasovi izgubili 18.000 hektarjev zemlje, posledice pa so v vedno večjih poplavah. Saj se nam vsi smejejo in edino, kar lahko pričakujemo, je spet izdelava kakšne študije, ki bo pobrala več denarja kot bi sanacija na terenu!"
Tudi nadaljnja široka razprava ni prinesla nobenih novih rešitev; vse se je ustavljajo pri dejstvu, da se kmeta očitno ne šteje kot (neke vrste) naravovarstvenika, čeprav se mu nalaga vloga vzdrževalca krajine, da so za državo več vredni trije komarji, ki jih ščitijo naravovarstveniki, kot pa tristo kmetij in še vsa ostala škoda, ki jo povzročajo reke s poplavami, debato pa so nato družno zaključili s sprejetjem sklepa, da naj se zbornica zavzema za več sredstev za vzdrževanje, pa tudi za naložbe v vodotoke. Klanečkova je namreč vmes navrgla, da je vprašljivo dokončanje sedanjega vodnega zbiralnika Medvedce v Majšperku, ki v takšnem stanju, kot je ostal trenutno, ne bo imel nobene funkcije.
Pred sprejetjem zakona o KD veliko nejasnosti
Podpredsednik KGZS Marjan Golavšek je nato razpravo preusmeril na novi zakon o katastrskem dohodku: „Tre-nutno je največ težav okoli bonitetnih razredov oz. točk, sicer je pa zakon še v javni razpravi in zbornica je že podala številne pripombe." Peter Pribožič pa je dodal, da je zelo pomembno, da bo KD temeljil na dejanski uporabi površin in ne na optimiziranih pridelkih, prav tako pa bi bilo po njegovih besedah nujno, da se pred sprejetjem zakona natančno določi metodologija izračunov ter pripravijo simulativni izračuni: „Hudič bo kot vedno v podrobnostih zakona, zato je nujno, da je čim več pojasnjeno in prikazano prej!" Gola-všek je njegovim besedam pritrdil in dodal, da je bilo ravno to vzrok za podaljšano razpravo o zakonu.
Zakon o kmetijskih zemljiščih v DZ ne bo sprejet
Potem je na kratko povzel še bistvene točke novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo določil trajno varovana kmetijska zemljišča, na katerih gradnja naj ne bi bila možna niti v najbolj rožnatih sanjah, ter tista kmetijska zemljišča, ki bodo sicer tudi zaščitena, a bo na njih možna gradnja kmetijskih proizvodnih objektov. „Sicer zakon predvideva, da se morajo ti objekti porušiti, ko se dolo-
čen proizvodnja konča, vendar pa naj bi se poenostavili postopki za gradnje teh namenskih objektov. Bojim pa se, če bo ta zakon sprejet v državnem zboru." Golavškov pomislek oz. dvom je še kako na mestu, saj v državnem zboru sedi nemalo županov, ki se gotovo ne bodo zlahka strinjali, da se po njihovih občinah določena zemljišča zaščitijo kot indijske svete krave, ki se jih ne sme nihče niti dotakniti. To je potrdil tudi Obran, ki je kar povedal, da pričakuje večino glasov proti, saj bi takšen zakon župane preveč omejeval v njihovih videnjih in razvojnih ciljih občine, povezanih s prostorskimi načrti. Milan Unuk pa je ob tem nekoliko idealistično glasno razmišljal, da bi se v določanje trajno zaščitenih zemljišč morale vključiti lokalne oblasti, ne pa, da jih kar povprek opredeli kmetijsko ministrstvo.
Zadnji zakon, ki so se ga lotili na seji, je bil zakon o dohodnini; kot je znano, je bila doslej upoštevana ena sama zahteva zbornice, in sicer, da se spodnja meja za obdavčevanje dvigne na 7500 evrov po kmetiji, vendar so v to cifro všteti prav vsi prihodki. Unuk je ob tem jezno ugotavljal, da verjetno ni kmetije, ki na leto ne bi „spravila skupaj" 7500 evrov bruto prihodkov, zato je to le pesek v oči kmetom. Sicer je bil na zakon o dohodnini v državnem svetu izglasovan veto, tako da so zadeve še odprte, vendar je vprašanje, koliko bodo kmetijske nevladne organizacije uspele s svojimi predlogi in pripombami.
SM
Od tod in tam
Ljubljana • Smrkolj priZarniču
Foto: arhiv KGZS
V sredo je na sedežu Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani potekalo delovno srečanje vodstva Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) z ministrom za okolje Rokom Žarničem in njegovimi sodelavci. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je odprte težave slovenskih kmetov strnil v devetih točkah: problematika kmetovanja na vodovarstvenih območjih, na priobalnih zemljiščih, povračilo škod po prostoživečih zavarovanih živalih, problem neizplačane škode po neurjih 2007 in 2008, nedosledno izvajanje zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, problematično vrednotenje nepremičnin po davku na nepremičnine, urejanje in vzdrževanje vodotokov, uredba o varstvu samoniklih gliv in nujnost sistemske ureditve odpadnih voda na podeželju.
SM
Ptuj • Vinski večer Halo Haloze
			
	W "'M		
	v m		
		s	
			
Foto: Črtomir Goznik
Tretji vinski večer v sezoni Primusovih vinskih zgodb 2010/2011 so poimenovali Halo Haloze. Povezovalcu vinskega večera Janezu Vrečarju sta se pri glavnem omizju pridružila Zvonko Arnečič, predsednik skupine haloških vinogradnikov, ki je predstavil vina s svoje Kmetije As - Arnečič, in Jernej Golc, direktor firme Halo. Svoja vina so ob tej priložnosti predstavili še Kmetija Pintarjevi, Vinogradništvo Turčan, Turistična kmetija Pungračič in Vinogradništvo Plajnšek. Vina omenjenih petih vinogradnikov je mogoče kupiti v vinoteki Zlati grozd na Ptuju. Največje bilo lanskih letnikov. Za lepo pesem so tokrat poskrbeli Mladi Veseljaki iz Cirkulan, za klavirjem pa je sedel Dejan Rih-tarič.
MG
Novinci • Zlata poroka zakoncev Danko
Foto: arhiv občine
20. novembra je v prostorih Občine Sveti Andraž potekala zlata poroka Frančiške in Konrada Danka, ki sta se poročila točno na ta dan pred 50 leti v Trnovski vasi. Zakonca, ki izvirata iz Novincev, sta se spoznala na plesu pri bližnjih sosedih. Takrat sta prvič skupaj zaplesala, čez eno leto pa že izmenjala poročna prstana. Mož je delal kot zidar pri enem izmed podjetij, žena pa je skrbela za otroke in domačo kmetijo. Danes sta ponosna babica in dedek šestih vnukov ter prababica in pradedek Roku, Tilnu, Tini, Niki in Tadeju. Oba sta tudi upokojena, še vedno pa delata na svoji kmetiji, kjer redita govedo in prašiče. Za uspešnih 50 let skupnega življenja je po njunem potrebno predvsem veliko potrpežljivosti in razumevanja.
Polona Ambrožič
Foto: SM
Ormož • Ob zaključku bralne značke večer z Nežo Maurer
Življenje, polno pesmi - pesmi, polne življenja
Bralno značko v knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož je letos osvojilo 46 bralk in 2 bralca. Takšno vrsto branja s predpisanim čtivom so organizirali že četrtič zapored. V četrtek zvečer je direktorica Milica Šavora v družbi direktorja ptujske Knjižnice Ivana Potrča Matjaža Neudauerja, zvestim bralcem podelila knjižna darila.
Največje darilo pa je bil vsem večer ž z Nežo Maurer, ki je sledil podelitvi. Predstavljena je bila knjiga Piramide upanja, ki združuje poezijo Neže Maurer in podobe Gregorja Radonjiča. Pogovor je zelo prijetno vodila Zora A. Jurič, ki je takoj na začetku spomnila, da so letos izšle kar tri pesniške zbirke Neže Maurer - Nežine stezice, Piramide upanja in Sama sva na svetu - ti in jaz.
„Seveda je stvar v talentu, pomembno pa je, da delaš tisto, k čemu te najbolj vleče. Čeprav življenje ti tega ne pusti najraje, sili te tja kamor meni, da si programiran," o svoji odločitvi za pesništvo pravi Neža Maurer, ki je vedno čutila, da se je po materinih merilih odločila napačno. A je takoj dodala tudi zelo originalno tolažbo: „Ljudem je težko ustreči, tako da morda niti nič bolj ne plačaš gor, če delaš po svoje, kot če slediš programu. Težko se je odločiti za nekaj samosvojega, težko je iti proti družbi, še težje proti pričakovanjem ljudi, ki jih imaš rad." Čeprav jo je njena pot od začetka vodila proti pesništvu. V njihovi hiši je vladalo veliko zanimanje za knjige. Zanimivo, da ji mati ni pripovedovala pravljic, ampak ji je recitirala epske pesmi, ker menda pri hiši niso znali peti. In ritem ji je prišel v kri. Kot mlado dekle je svoje težave vse izražala v pesmih, vadila je oblike, a na svoje začetniške pesmi ni bila navezana, zvečer jih je sproti skurila.
Ljubezen ni le domena mladih
Prave izbire pesniti ali ne ni imela nikoli. V mladih letih je to poklicanost čutila kot prisilo, ki ji je ukazala, da mora pisati. Spominja se, da se je zvečer po pol ure spanja zbudila in je preprosto morala pisati. Za svoje pesmi včasih potrebuje veliko dela, drugič se same rojevajo že popolne. V najnovejših pesmih izraža svojo spri-jaznjenost z vsem, kar prinaša starost. Starost poetično poimenuje - čas, ko je vse prav. „Smrt je še vedno tabu tema. Po drugi strani pa ima človek v sebi silno potrebo po večnosti, sam sebi se zdi tako pomemben kot bog," je povedala Neža Maurer, ki mirno ugotavlja, da je že zmenjena z njo, ko jo bo prišla iskat, da bosta šli onkraj. Pri svojih skorajda 80 letih je sprijaznjena z življenjem in smrtjo, zares presenečena pa je, če je kakšen človek dober z
Foto: Viki Ivanuša
Neža Maurer nam podarja modre pesmi o življenju, kot ga čutiva in doživljava jaz in ti.
njo kar tako.
Prvo pesniško zbirko je izdala pred svojim 40. rojstnim dnevom in odziv matere je bil zanimiv. Pesniki so bili takrat obravnavani in spoštovani kot polbogovi, ki so znali povedati bolje kot ljudje, kaj so čutili. Pesničina mati je bila zato kar nekako razočarana, da je morala pesnike sneti s pediestala, ker jih je tako zelo spoštovala, naenkrat pa je imela pesnico v svoji kuhinji.
Srečni naravi, ki jo je skozi težave življenja vodila s humorjem in optimizmom, se ima Neža Maurer zahvaliti, da je preživela težke čase. „Saj nam ni nihče obljubljal nebes na tem svetu, to je naše življenje, to moramo prestati, kar se godi, ni krivica. Če imamo veliko dela, ni krivica, če nimaš tako dobre hrane, kot jo ime kdo drug, nisi ti kriv, niso krivi tvoji starši, je naključje. Tvoja pot je pač drugačna," pove Neža Maurer, ki je pri 42 letih izgubila ljubljenega moža. Ostala je sama z dvema majhnima otrokoma. Iz te izkušnje se je rodila zbirka Ogenj do zadnjega diha, ki pa ne diha z jezo in besom nad kruto usodo, kot bi pričakovali, ampak jo zaznamuje sprejetje, je povedala Zora A. Jurič. „Težko je bilo. Najhujše je bilo pomanjkanje človeka, s katerim sem se lahko lepo pogovarjala. V tistih časih najbrž nisem bila dobra mati, sin
mi je nekoč celo očital, da sta s hčerko siroti brez očeta, leto dni pa sta bila brez očeta in matere, saj sem bila jaz nora," se spominja težkih dni svojega življenja. Kljub temu je svojima otrokoma posvetila ne le življenje, ampak tudi pesniško zbirko Od mene k tebi. Pisati jo je začela pred rojstvom prvega otroka in obljubila si je, da lahko piše do 20. leta starosti. Ker sta otroka šest let narazen, je zbirka nastajala celih 26 let. Posamezne pesmi je objavljala v reviji Otrok in družina. Zbirka je doživela pet ponatisov in je gotovo nekaj posebnega v slovenskem prostoru, v njej je spregovorila tudi o tem, da ni vedno lahko biti mama.
Prva ženska prejemnica zlatnika poezije
Pesniška zbirka Kadar ljubimo je naletela na velik odmev bralcev, saj je Neža Maurer v njej kot prva ženska pogumno ubesedovala ne le ljubezen, ampak tudi erotiko, gledano z ženskega stališča. Bralci so radi posegali po njej, komentirali pa so tudi navihano in malo moralistično. Osrednje občutenje njenih pesmi je ljubezen in ta osrečuje vse okoli sebe, ne le tistih dveh, ki ljubita. Zanimivo pa je bilo sporočilo dijakom ob neki priložnosti, ko jih je posvarila, naj si nikar
ne domišljajo, da je ljubezen samo domena mladih.
Kot je povzela Zora A. Jurič, Neže Maurer pesniška kritika dolgo časa ni priznala, čeprav je bila najbolj izposojana pesnica v knjižnicah in zelo brana. Kljub temu ni bila omenjena v nekaterih antologijah in izborih. To je utemeljevala s tem, da je Maurerjeva stopila v poezijo v času modernizma, ko ni bilo prostora za njeno občuteno pisanje. Neža Maurer pa je kljub zapovedi časa ostajala zvesta sebi in svoji poetiki. Ni hotela biti drugačna. Pisala je le to, kar čuti, ker je vedela, da točno tako čutijo tudi drugi ljudje.
Leta 2008 je bila plebiscitar-no izvoljena za Slovensko leta, kar je bil nedvomno poklon poeziji in njeni življenjski drži, ki jo vsi občudujemo. Letos je kot prva pesnica prejela zlatnik poezije in se povzpela na pesniški Olimp, kjer kraljujejo moški, ki so pri nas še vedno prepričani, da je poezija moška domena.
Večer je zaključila Liljana Klemenčič, ki je Neži Maurer, ki je bila v otroštvu prikrajšana za pravljice, pa tudi vsem zbranim, povedala pravljico. Seveda ne kakšne koli, ampak glede na žensko zasedbo je razložila, kako je mačka našla svoj dom ob ženskih nogah, ker je želela domovati pri najmočnejšem bitju na svetu ...
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Urška, Urška, Uršika zala!
Leto 2000 je bilo Prešernovo leto: takrat je Ministrstvo za kulturo začelo spodbujati praznovanje Prešernovega rojstnega dne (3. 12. 1800) z brezplačnim vstopanjem v kulturne ustanove po deželi. Z leti je praznik dobil ime Ta veseli dan kulture in vse več je hramov umetnosti in kulturne dediščine, ki ponujajo brezplačne oglede gledaliških in glasbenih predstav, muzejskih zbirk in drugih razstav ter kulturnih dogodkov. Tradicionalno se dnevu kulture pridružujejo tudi knjižnice, kjer pa so tako in tako vrata na stežaj odprta čez vse delovne dni, praviloma so vsi literarni in drugi dogodki, ki jih organizirajo znotraj javnih knjižnic, brezplačni. Mnoge knjižnice na ta dan razglasijo »amnestijo« in bralcem odpustijo zamudnine in druge dolgove. Kot pravijo z ministrstva, je Ta veseli dan kulture prerasel v množični kulturni dogodek in veselo praznovanje rojstnega dne Franceta Prešerna.
Zatorej je na današnji dan najbolj prikladno preživeti z dobro, veselo in modro poezijo. In če je ta še povezana z mitičnim pesnikom, čigar rojstni dan praznujemo, potem je prazniku zadoščeno!
Pesem, ki vam jo, cenjeni bralci, zelo priporočam, sem prvič srečala v pesniški zbirki, kompilaciji izvrstnega urednika Andreja Ilca z naslovom Komadi leta 2004. Mimogrede, to zbirko izbrane poezije iz svetovnih in domačih pesniških logov (Izbral, uredil in opombe napisal Andrej Ilc. Oblikovala maša Koz-jek. Opremil Novi kolektivizem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004) zelo priporočam v prazničnih dneh in dolgih zimskih nočeh! V navedeni knjigi se je pod skromnim naslovom Urška na strani 88 zvrstil nepozaben pesniški »rimejk« Prešernove znamenite pesmi Povodni mož! Odličnež v besedi, rimi, v pisani, igrani besedi in še v prozi in aktivist za ničelno stopnjo davka na knjige, med drugim tudi Ježkov nagrajenec Andrej Rozman Roza je zares fantastično skomponiral staro zgodbo, staro pesem za nove čase in mlado bral-sko publiko - mlado zares, ali pa mlado po srcu!
Letos je ta Rozmanova Urška dobila izvrstno samostojno knjižno podobo v slikanici z ilustracijami Zvon-ka Čoha. Prosim, ne spreglejte portretov avtorjev, originala in »rimejka«, ki jih je Čoh odlično umestil v knjigo in samo zgodbo upodobil tako, da je branje slikanice v veselje vsem bralcem.
Naj vas k branju Rozmanove Urške privabijo naslednji uvodni verzi:
Res hudo je, če prelep si za ta povprečen svet.
Ko je v mestu veselica, nasmejana so vsa lica. Godba menja se nenehno: polka, rokenrol in tehno. Vse se plete, vse se zvija, vse bolj raste evforija, moški, ženske, stari, mladi, vsi se imajo strašno radi.
V celem mestu eno samo bitje zgleda kot bolano. To je Urška lepotica, ki prav kislega je lica...
Naj bo vesel Ta veseli dan kulture!
Liljana Klemenčič
Lenart • Dejavnosti kulturne izpostave
Navdušujejo praktična izobraževanja
Kot v drugih območnih izpostavah Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) so tudi v lenarški to jesen posvetili najrazličnejšim izobraževanjem in izpeljali več regijskih seminarjev, od gledaliških do pevskih.
V preteklih mesecih so v Območni izpostavi JSKD Lenart, ki pokriva kulturno dejavnost na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih Goricah in jo vodi koordinatorica Breda Rakuša Slavinec, med drugim pripravili seminar gledaliških dejavnosti. »Namenjen je bil mentoricam otroških gledaliških skupin, ki delujejo na osnovnih šolah in v kulturnih društvih. Njihova predavateljica je bila gledališka igralka Dunja Zupanec, udeleženke pa so bile iz Slovenske Bistrice, Pragerskega, Benedikta, Cerkvenjaka, Vidma, Ormoža, Ptuja, Voličine, Šentilja, Ma-
ribora in tudi od drugod,« je pojasnila Rakuša Slavinčeva.
Organizirali so tudi lutkovno delavnico Izdelava ročne lutke, ki jo je vodila profesorica likovne umetnosti Mateja Arhar in je udeleženke navdušila predvsem, ker je potekala praktično.
Skupaj z Zvezo kulturnih društev Slovenskih goric, ki ima sedež v Lenartu, so prav tako pripraviliregijski seminar in pevsko delavnico na temo Petje spodnjega glasu - basa ob živem podajanju pevskega izročila. »Vodila ju je Vesna Sever, etnologinja in strokovna spremljevalka srečanj pevcev in godcev. Tudi to izobraževanje je potekalo praktično, s
V lenarški območni izpostavi JSKD so pripravili izobraževanje tudi za tiste, ki vodijo otroške gledališke skupine.
čimer so bili udeleženci zelo zadovoljni. V zadnjem času na splošno ugotavljamo, da si ljudje želijo predvsem praktičnega izobraževanja,« je dodala sogovornica.
V sklopu jesenskih izobraževanj je na Sveti Ani potekal tudi seminar o folklorni dejavnosti za mentorice tovrstnih otroških skupin, vodila pa ga je Saša Meglic, strokovna spremljevalka folklornih srečanj.
Prav tako so izvedli 12. likovni ex-tempore, ki se je letos odvijal v Sveti Trojici, kjer so udeleženci upodabljali naravno in kulturno dediščino tega kraja, ter regijsko delavnico za odrasle gledališke skupine v Cerkvenjaku, ki jo
je vodila mariborska režiserka in gledališka igralka Aleksandra Blagojevič.
Veliko načrtov imajo tudi za prihodnost, v začetku decembra bo skupaj z lenarško enoto Mravlja Varstveno-delovnega centra Polž Maribor potekala humanitarna prireditev, namenjena predvsem nastopom njihovih varovancev, ki jo bo spremljala še dražba likovnih del, zbrana sredstva pa bodo namenili za enotine dejavnosti.
Novo leto pa bo prineslo tudi že novo sezono revij, 21. januarja se bodo predstavili ljudski pevci in godci, teden kasneje pa plesne skupine.
Polona Ambrožič
Ptuj • Mladi filmarji se predstavijo
Turneja kratkih neodvisnih filmov
26. novembra se je v Domu kulture Muzikafe ustavila Turneja kratkih neodvisnih filmov, ki je plod povezave mladih filmskih ustvarjalcev in želje po predstavitvi njihovih izdelkov širši javnosti. Nosilec projekta je skupina študentov, združena v filmsko društvo Film Factory iz Maribora, ki se je ptujskemu občinstvu predstavilo s komičnim trilerjem Neskončni vozel.
Film Factory je ustanovila študentska filmska skupina Caveman Pictures, ki jo sestavljajo Mitja Mlakar, Mojca Pernat, Robert Ribič in Miha Šubic. Obstaja od leta 2004, ko so po naključju posneli prvi film in ugotovili, da želijo na tem področju ustvarjati še naprej. V času delovanja so ustvarili več kot trideset »no-budget« kratkih filmov, med katerimi so bili nekateri zelo uspešni na natečajih in filmskih festivalih v Sloveniji ter tujini.
Pred dvema letoma so se združili v društvu, v katerem so se jim pridružili še drugi ljubitelji tovrstne umetnosti. Njegov namen je širjenje ustvarjanja na področju filma in videa, posredovanje znanja na mlajše generacije ter popularizacija
slovenskega študentskega filma in filmske kulture nasploh.
»Kot skupina delujemo skupaj že od prvega letnika gimnazije, pred časom pa smo se tudi uradno združili v društvu, saj tako lažje dobivamo dona-cije in sredstva, pa tudi ljudje nas bolje poznajo,« je pojasnil Šubic, sicer absolvent Visoke šole za umetnost.
Do sedaj so prejeli več kot 50 nagrad, med svoje najodmevnejše dosežke pa uvrščajo animacijo Hitrost ubija (ki je med drugim dobila glavno nagrado na Mobitelovem natečaju Digič 2005, mednarodno nagrado Go-Europe-Go in glavno nagrado na natečaju RTV MMC 2008), kratki film Šah Mat (ki je bil izbran v tekmovalni del 11. Festivala slovenskega
filma in tekmovalni del mednarodnega filmskega festivala v Newportu v Veliki Britaniji), kratki film Names, posnet z
mobilnim telefonom (med drugim dobitnik glavne nagrade na Mobitelovemu Itak Filmfestu) in Opekozlagalca,
V Muzikafeju so tokrat prišli na svoj račun ljubitelji filma.
ki se je uvrstil v tekmovalni del Festivala slovenskega filma 2009.
Ne na prvo žogo
Njihov najnovejši projekt, ki je doživel premiero oktobra, pa je nastajal zadnji dve leti. Gre za kratki film Neskončni vozel, ki so ga hoteli prikazati čim številčnejšemu občinstvu.
»Zato tudi prvič delamo takšne večere, katerih cilj je, da bi čim več ljudi videlo naš film. Ker pa je ta dolg 30 minut in je malo smešno prirejati polurne filmske večere, smo dodali še filme drugih avtorjev. Veliko je namreč takih, ki imajo super izdelke, s katerimi se ne morejo predstaviti gledalcem. Zbrali smo se torej skupaj in poi-
skali lokacije po celi Sloveniji za projekcije,« je razložil Šubic. Do sedaj so bili v Velenju, Celju in Ptuju, obiskali pa bodo tudi še veliko drugih krajev.
Vsi avtorji, ki se med turnejo predstavljajo, so si precej različni, prav tako njihovi filmi. Projekcijo, ki združuje akcijo, dramo, komičnost, kritičnost, dokumentarni pristop in drugo, sestavljajo štirje filmi: satirična drama Prvi dan v službi (režija: Urška Djukic, igrajo: Nika Rozman, Uroš Potočnik, Marko Okorn in Vojko Zidar), komedija Bititsch (režija: Peter Bizjak, igrajo: Matjaž Juren, Neža Grum in Robert Kuret), dokumentarni film Zadeta od lajfa (režija: Maja Senekovič) ter komični triler Neskončni vozel filmskega društva Film Factory, katerega avtorji so Mitja Mlakar, Mojca Pernat, Robert Ribič, Miha Šubic in Simon Komar.
»Naš cilj je posneti celoveče-rec. Pomembno je, da je film zanimiv, da se nekaj dogaja in da niso vse uporabljene 'finte' na prvo žogo,« je zaključil sogovornik.
Polona Ambrožič
Ptuj • Sprehod po Galeriji Florjan
Sožitje estetike in še kaj
Galerija Florijan v središču Ptuja bo spomladi prihodnje leto praznovala 20-letnico obstoja. V tem času je gostila veliko razstav slovenskih umetnikov, v zadnjih letih pa je predvsem družinska galerija. Trenutno so v sklopu razstave Sožitje estetike na ogled dela očeta in sina, Albina in Bogomira Lugariča, ter umetnice Metke Jerič, ki jih bodo v prihodnje še nadgrajevali.
voljni: »Imamo svojo stalno publiko, pogrešam pa malo večji utrip v mestnem jedru. Upam, da bo v prihodnjih letih bolje. Upajmo, da bo pomagala tudi EPK 2012. V prihodnje si želimo predvsem čim več ustvar-
jalnega dela, na Ptuju pa več estetike in etike. Želim si, da bi Ptujčani zaživeli bolj kulturno. Umetnost je namreč ena ključnih vrednot, ki človeka dviguje etično in moralno.«
Polona Ambrožič
»Z očetom se zelo dobro dopolnjujeva. On je akademski slikar, star čez 80 let, bil je prva generacija akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, sam pa sem se začel ukvarjati s fotografijo leta 1991, ko me je pritegnilo tudi kiparstvo - oboje se mi zelo dopolnjuje. Oče kot slikar in jaz kot fotograf zelo dobro sodelujeva,« je pojasnil Bogomir Lugarič, lastnik galerije in sin znanega ptujskega
slikarja Albina Lugariča.
Slednji je bil rojen 9. avgusta leta 1927 na Ptuju, ki ga je zapustil le med študijem, ko je obiskoval umetnostno-obrtno šolo v Gradcu, nato pa kasneje študiral še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dolga leta je učil na ptujski gimnaziji, leta 2005 pa je postal tudi častni meščan Ptuja. Danes, pri svojih 83 letih, je po besedah Bogomira Lugariča, ki
je ob njem razvil svojo likovno senzibilnost, še vedno precej slikarsko aktiven.
Oče in sin se skupaj povezujeta tudi v aktualni razstavi galerije Sožitje estetike, v sklopu katere se predstavljajo trije umetniki (poleg omenjenih še Metka Jerič) in se bo v bodoče še nadgrajevala, med drugim z deli Bojane Jerič.
Na ogled je tako osebni izbor likovnih tehnik na papir-
ju Albina Lugariča, Jeričeva se predstavlja z miniaturnimi plastikami (in sicer s sublimno ukrivljeno aluminijasto žico, ki v kombinaciji z osvetlitvijo formira zaključene portrete, dopolnjene s sencami, ki jih je fotografsko upodobila v likovne kompozicije), Bogomir Lu-garič pa z izbranimi plastikami živali.
Z obiskom galerije so po sogovornikovih besedah zado-
Bogomir Lugarič si želi na Ptuju več estetike in etike.
Ptuj • KPŠ dobil novo predsednico
»Vem, v kaj se spuščam!
«
20. novembra so potekale volitve Kluba ptujskih študentov (KPŠ), na katerih sta kandidirali dve ekipi. Udeležilo se jih je 161 študentov iz upravne enote Ptuj, kar je rekordna udeležba v zadnjih petih letih, predsedniški stolček pa je po dolgem času prevzela ženska - KPŠ bo v prihodnjem letu namreč vodila Dora Lenart, študentka 2. letnike filozofije in ekonomije v Gradcu.
Pred volitvami je dotedanji predsednik Andrej Čuš ocenil pretekli mandat, ki je bil po njegovem mnenju dober, saj so se realizirale vse programske točke, kot so dokončna sanacija Kluba in odplačilo kreditov, pomladitev njegovega članstva ter vodstva, izpeljava tradicionalnih projektov ter razširitev dela odborov. Poudaril je tudi, da so bili prvič po nekaj letih brez težav glede zadostnega števila članov, kar je zagotovo pozitiven premik naprej. Za njegov naslednico je bila nato izvoljena 20-letna Dora Lenart, ki je za sedem glasov premagala Brino Solina. »Letošnje volitve so bile dokaj napete, rezultati, na katere smo čakali tri ure, pa (razen pri kandidaturi podpredsednikov) zelo tesni. Moja protikandidatka je prejela 72 glasov, jaz pa 79,« nam je povedala Lenartova po volitvah, na katerih so izvolili še nekatere druge funkcije.
Andrej Čuš je tako postal podpredsednik, za blagajnika pa so določili Jureta Ivanušo. Odbor za informiranje bo vodil Vid Izlakar, za kulturo Saša Ljubec in za rekreacijo Jaša To-plek. Odbor za socialo in izobraževanje je zaenkrat ostal še brez vodje, saj sta oba kandidata, Jožef Šimenko in Teo Milo-šič, prejela vsak po 75 glasov. V nadzorni odbor so bili izvolje-
ni Petra Kosi, Maja Tominc in Aleš Meglič, v disciplinsko komisijo pa Aleš Mesaric, Monika Golob in Andrej Korpar.
Lenartova, ki je v KPŠ dejavna približno leto dni, se je za kandidaturo za predsednico odločila iz več razlogov: »V prvi vrsti zato, ker menim, da sem lahko na tem mestu najbolj koristna Klubu in študentom ter se hkrati tudi sama največ naučim. Skratka, to jemljem kot izziv, ki je koristen za obe strani.«
Do sedaj je v Klubu opravljala funkcijo vodje odbora za kulturo ter tako delovala predvsem na področju kulturno-iz-obraževalnega programa, ki je potekal v kavarni KPŠ. Organizirala je klubske petkove večere z raznimi DJ-ji, glasbeniki, stand-up komiki in potopisnimi ter drugimi predavanji, pripravila je tudi nekaj razstav ...: »Aktivno sem prav tako sodelovala pri organizaciji letošnjega KPŠ brucovanja in Terasafesta, ki ga glede na udeležbo ocenjujem kot najuspešneje izpeljan projekt v moji organizaciji.«
»Prihajajoče leto bo za Klub odločilno!«
Dora Lenart zase meni, da bo dobra predsednica, ker je dovolj odgovorna in vestna za opravljanje te funkcije in ker


Dora Lenart je postala nova predsednica Kluba ptujskih študentov.
je njen edini namen delovati v dobro študentov s Ptujskega: »Pa tudi, ker imam načrte, ki lahko pripomorejo k prepoznavnosti in priljubljenosti Kluba med študenti. Prav tako mi je njegovo delovanje znano in torej vem, v kaj se spuščam.«
V svojem mandatu se bo veliko posvečala tradicionalnim projektom, ki jih želi po vsebini in prepoznavnosti razširiti tudi izven našega mesta. »KPŠ bo treba malo decentralizirati - ga narediti prepoznavnega v širši okolici Ptuja, in glede na sprejetje zakona o malem delu poskrbeti, da bo finančno stabilen tudi v prihodnosti. To bomo morda naredili z
investicijo, vsekakor pa bomo preučili možnosti sodelovanja na razpisih EU in Slovenije,« je odločna.
Posebno pozornost bo po njenih besedah dobil tudi odbor za socialo in izobraževanje, v katerega v prejšnjem letu zaradi kreditov niso uspeli nameniti toliko sredstev, kot bi želeli.
»Ker se decembra odplača zadnji obrok, bo v letu 2011 Klub brez kreditov, omenjeni odbor pa bo lahko prejemal več sredstev, ki bodo namenjena študentom v stiski, morda pa tudi komu drugemu. Čeprav smo študentski klub, želimo namreč delovati v dobro celotne družbe,« je pojasnila
sogovornica.
V sledečem letu se prav tako namerava posvetiti programu za EPK 2012 ter razmišljati o novih projektih, o čemer bo več znanega v januarju. Vsekakor pa bo po njenem mnenju leto, v katerem bo Klubu predsedovala, zanj odločilno: »Zakon o malem delu mu de-finitivno ne bo prinesel veliko dobrega. Klub je namreč financira ŠOS, ta pa je financiran iz študentskega dela. Če se to neha, izgubi KPŠ glavni vir financiranja. Vendar pa bomo, kot že rečeno, našli načine, kako zagotoviti njegovo finančno stabilnost še naprej. Tako upam, da bo njegovo delovanje tudi v bodočnosti zagotovljeno, vsaj v obliki tradicionalnih projektov.«
»Na Ptuju vlada apatija!«
Sama sicer vidi v omenjenem zakonu tako prednosti kot slabosti: »Za študente, ki jim delo prek študentskega servisa zagotavlja preživetje, zakon vsekakor ni dober, že zaradi konkurence, ki se bo potegovala za dela v sklopu malega dela, pa tudi zaradi omejenosti delovnih ur. Čeprav mnogi trdijo, da je glavna naloga študenta študij, jih veliko brez dela žal ne more študirati ...
Tudi za študentske klube je, kot sem že dejala, zakon slab, dober pa je vsekakor za tiste, ki so bili zaradi študentov prikrajšani za delo, ter za tiste, ki bodo zaradi zakona lahko opravljali malo delo.«
Zakon o slednjem po njenem tako predstavlja poleg bolonjskega programa (na način, kot je zastavljen pri nas) trenutno največji problem slovenskih študentov. »Proti temu programu sami ne moremo nič, proti zakonu pa se bo morda še dalo kaj narediti, mogoče opozarjati na njegov slab vpliv na študentske klube in tiste študente, ki študentsko delo potrebujejo. Če pa govorimo konkretno o največjem problemu za ptujske študente, pa je to še vedno prisotno nezaupanje v KPŠ, kar lahko še naprej rešujemo z delovanjem, ki ga bodo študenti jemali za dobro,« je prepričana Ptujčanka, ki prav tako meni, da se mladi premalo zanimajo za Klub in njegove dejavnosti.
Trenutno imajo okoli 210 aktivnih članov, torej takih, ki so letos podaljšali članstvo ali se vpisali, lani pa se je leto končalo s približno 600 člani, kar bodo poskušali doseči tudi tokrat. »Tudi večina članov Kluba se zanj premalo zanima. Na Ptuju vlada večinoma apatija in stanje med študenti ni nič drugačno. Bolj bi se morali zanimati za KPŠ, saj delamo program zanje, pa se kljub temu velikokrat ne odzovejo, razen seveda na tradicionalne projekte. Že dalj časa se mi dozdeva, da se je na Ptuju (in verjetno tudi drugje) v toku časa zgodilo nekaj, kar ljudem preprečuje in jemlje voljo do druženja ter povezovanja v take vrste klubov. Tako KPŠ predvsem bije bitko z individualizmom, kar ni ravno dobro,« je zaključila nova predsednica.
Polona Ambrožič
Ormož • Spoznavamo Slovenijo
Gimnazijci spoznavajo Slovenijo
Dijaki prvega, drugega in tretjega letnika Gimnazije Ormož so se sredi novembra v okviru medpredmetnega povezovanja udeležili dveh ekskurzij po Sloveniji in tako doživeli pouk v naravni učilnici.
Prvi in tretji letnik sta na Krasu v Škocjanskih jamah preučevala in raziskovala kraški relief in življenje v kraškem podzemlju. Škocjanske jame so po UNESCU uvrščene na seznam svetovne dediščine in zavzemajo s prostornostjo dvoran in podzemne soteske posebno mesto med več kot osem tisoč jamami v Sloveniji. Leta 1999 so bile z Ramsarsko konvencijo imenovane za prvo podzemno mokrišče na svetu. Dijaki so opazovali splet jam, udornic, ponorov, naravnih mostov, številne raznobarvne in orjaške kapnike različnih oblik, orgle in čudovite ponvice. Skozi teče reka Reka, ki daje celotnemu spletu poseben pečat. Sledil je ogled Tehniškega muzeja Bistra na Ljubljanskem barju, kjer so bili navdušeni nad zbirko cestnih vozil, demonstracijami Nikole Tesle in elektro delavnicami.
Dijaki drugega letnika so
obravnavali ekološko problematiko Velenjske kotline. V okviru inštituta za raziskave Erico Velenje so v ekološki delavnici spoznavali spreminjanje Šaleške kotline po drugi svetovni vojni. Zaradi usedanja v premogovniku lignita so nastala umetna jezera. Izkopavanja so prinesla novo priselitveno mesto Velenje in močno gospodarstvo (TE Šoštanj in Gorenje), pomembno za vso Slovenijo. Presenečeni so bili nad hitrim spreminjanjem okolja, ki ga pri nas v Ormožu niso vajeni. Po delavnici je sledil ogled petega bloka TE Šoštanj. Najzanimivejši del ekskurzije je bil ogled Muzeja premogovništva Slovenije - podzemlja v premogovniku Velenje, kjer so se oblekli v »knape«, vzeli malico in se z dvigalom spustili v rove. Doživeli so delo v premogovniku nekoč in danes. Na poti nazaj so si v Celju ogledali Stari grad in raziskovali zgodovino Celjskih
grofov.
Na strokovno ekskurzijo so se pripravili tako, da so se vži-
veli v vlogo turističnega vodiča ter delček poti vodili svoje sošolce v slovenskem in tujem
jeziku. Pri delu so aktivno upo-rahljali zemljevide, se orientirali in reševali delovne liste iz ge-
ografije, biologije, zgodovine, fizike idr.
Na koncu so dijaki ugotavljali, da so takšne ekskurzije poučne in zanimive, aktivne in razgibane, koristne in naporne. Uresničen je bil namen, saj so opazovali naravno in kulturno dediščino Slovenije, pridobivali prostorsko predstavo, razvijali pripadnost narodu in državi ter se navsezadnje prijetno družili.
Aleksandra Štih
Dijaki pred Muzejem premogovništva
Foto: arhiv Gimnazije
Rokomet
Za Ormožane pride v poštev le zmaga
Stran 16
Mini rokomet
Polna dvorana otrok in staršev
Stran 16
Kikboks
Korezova in Koledniko-va peti na EP
Stran 17
Košarka
Ptujčani proti favoritu s tremi novinci
Stran 17
Smučanje
Smučarski klub Ptuj je še aktiven
Stran 18
Konjeništvo
Konjeništvo vse bolj popularen šport
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Ptuj • EP v košarki 2013
Projekt, vreden podpore
V nedeljo, 5. decembra, bo padla odločitev o tem, ali bo Slovenija dobila organizacijo Evropskega prvenstva v košarki 2013 ali ne. V tem projektu vidi svojo priložnost tudi MO Ptuj s partner'i. Še preden se je sploh razmišljalo o tem velikem dogodku v Sloveniji, ki naj bi se deloma odvil tudi na Ptuju, ki postaja iz leta v leto pomembnejša športna baza za vrhunski slovenski in mednarodni šport, so ptujski mestni svetniki leta 2008 potrdili tudi predinvesticijski projekt za novi športno-prireditveni center na pomožnem igrišču na Mestnem stadionu v okviru javno-zasebnega partnerstva. S tem projektom naj bi tudi zmanjšali zaostanek pri pokritih športnih površinah v MO Ptuj. Z njim je MO Ptuj skupaj s partnerjem, družbo mOg, d. o. o., udeležila javnega razpisa za izbor operacij pri izgradnji za sofinanciranje investicij v športno-rekreacijsko infrastrukturo - II in uspeli pridobiti 2,5 milijona evrov. Sklep o tem je bil izdan novembra 2008, ob koncu leta pa so prijavitelji dobili sklep ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča, da se postopek javnega razpisa za izbor že omenjenih operacij začasno zaustavi. Usoda teh 2,5 milijona evrov pa je še vedno neznanka, kljub sklepu o dodelitvi.
Zasebni partnerji v tem projektu za zdaj zadeve ne želijo obešati na veliki zvon, več bodo povedali po odločitvi FIBE. Medtem so projekt popravili toliko, da bo možno zagotoviti želeno število sedežev, prav tako pa bo novi športno-prireditveni center izpolnjeval vse pogoje za izvedbo velikih ptujskih prireditev,
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska vlada potrdila dogovor s Fiba Europe!
Slovenska vlada je v četrtek, 2. 12., na redni seji potrdila dogovor z evropskim delom Mednarodne košarkarske zveze (FIBA Europe). Odločitev, ali bo Slovenija gostiteljica evropskega košarkarskega prvenstva 2013, bodo sprejeli delegati Fiba Europe v nedeljo, 5. decembra, v Munchnu.
da ne bo treba več postavljati šotorov. V podporo projekta Evropskega košarkarskega prvenstva 2013 se je podpisalo tudi 39 poslancev državnega zbora, s prvopodpisanim Deja-nom Levaničem, ki je tako kot ostali prepričan, da Slovenija, kljub vsem težavam, potrebuje ambiciozno odločitev o tem projektu. Pravi, da bo razočaran, če ne bomo uspeli znižati kotizacije in bomo zaradi tega izgubili to prvenstvo. Kot je neuradno slišati, se tudi vlada trudi, da bi to prvenstvo vendarle skušali pridobiti. O organizaciji in izvedbi Evropskega prvenstva v košarki 2013 pa smo se pogovarjali tudi s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
Čeprav je za nekatere še utopija, ste v MO Ptuj, še preden je vse skupaj postalo uradno, že resno razmišljali o tem, da bi se mesto
potegovalo za vključitev v projekt Evropskega prvenstva v košarki 2013. Kdaj se je porodila ideja o tem?
„To idejo sta nam pred meseci v Mestni hiši predstavila gospod Jernej Neubauer in gospod Uroš Črnivec. Očitno sta bila zelo dobro informirana, saj sta že takrat napovedovala, da Italija ne bo uspešna pri njeni kandidaturi. Priznam, da sem prve informacije sprejel nekoliko s skepso, po sedaj znanih podatkih pa me navdihuje optimizem."
Tudi projekt večnamenske športne dvorane, ki naj bi jo zgradili v okviru jav-no-zasebnega partnerstva, je nastal veliko prej. Država naj bi za projekt tudi že namenila 2,5 milijona evrov, ki pa naj bi medtem že „izgubila", kot se sliši. Kaj lahko poveste o tem?
Olimpijski komite Slovenije •
V torek Kocijančič proti Krajncu
V torek, 7. 12., bo na sporedu volilna skupščina Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), na kateri se bo dosedanji (edini) predsednik Janez Kocijančič pomeril z Milanom Krajncem, predsednikom Vaterpolo zveze Slovenije. Milan Krajnc je na Ptuju dobro poznan, saj je bil med drugim dolgoletni član ptujskega atletskega kluba, v zadnjih letih pa se ukvarja s svetovanjem o kriznem vodenju.
Volitve predsednika OKS so tajne, izvedene pa bodo na volilni skupščini OKS - Združenja športnih zvez. Za podpredsednike in člane izvršnega odbora se bo potegovalo 58 kandidatov.
Nogomet • 1. SNL: tekme 20. kroga preložene
Konec tedna bi morali slovenski prvoligaši odigrati tekme 20. kroga, vendar so zaradi neugodnih vremenskih razmer preložene. Odločitev je sporočil sekretar lige Andrej Zalar, ki bo termin preloženih tekem sporočil naknadno. Ker sta bili že v soboto že odpovedani tekmi 19. kroga (Olimpija - Rudar, CM Celje - Domžale), je vprašljiv celotni zaključek jesenskega dela tekmovanja. V primeru dokončne odpovedi vseh decembrskih tekem bo spomladanski del tekmovanja (začel naj bi se 5. marca 2011) zagotovo potekal v zgoščenem ritmu.
JM
Štefan Celan, župan MO Ptuj: »Šport je najučinkovitejša promocija države.« Na fotografiji je s predstavnikom komisije FIBA Europe, ki je pred tedni obiskala Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Iz idejnega projekta nove dvorane
„Res je, da smo bili s projektom izgradnje večnamenskega športno poslovnega objekta uspešni pri pridobivanju državnih sredstev. Izvedli smo javni razpis za izbiro izvajalca. Finančna kriza pa je nekoliko zaustavila izvedbo projekta, ker zasebni partner ni dobil ustreznih finančnih virov pri bankah. Zamenjava oblasti na državnem nivoju pa je z mnenjem finančnega ministrstva otežila črpanje državnih sredstev."
Delegacija FIBA Europe je bila z videnim na Ptuju zadovoljna, kaj pa kot župan MO Ptuj in kot resni partner pri izvedbi tega projekta sedaj pričakujete od vlade in od vseh tistih,
ki naj bi sodelovali pri realizaciji projekta?
„Upam, da bosta predsednik vlade Borut Pahor in minister za šolstvo in šport Igor Lukšič vendarle prepoznala, da je šport najučinkovitejša promocija za našo državo in bosta finančno podprla tako kandidaturo kot tudi posamezne investicije v občinah."
Bo Ptuj dobil večnamensko športno dvorano, četudi Slovenija ne bo dobila organizacije Evropskega prvenstva v košarki 2013?
„To bo odvisno od zasebnih partnerjev. Mestna občina je pripravljena projekt nadaljevati tako, kot so ga mestne svetnice in svetniki potrdili."
Kaj takšni in podobni projekti kratkoročno in dolgoročno prinašajo temu okolju?
„Če želimo vsaj malo posnemati naše očake, ki so to mesto gradili v preteklosti, potem nam ne sme zmanjkati poguma pri velikih projektih. Ali bi bil Ptuj danes to, kar je, če ne bi bilo tistih, ki so si upali pričeti graditi ptujski grad, dominikanski samostan, minoritski samostan, mestno hišo in še bi lahko naštevali. Za tiste čase so to bile megalomanske investicije, brez njih pa bi danes Ptuj imel verjetno status vasi in ne statusa najstarejšega in najlepšega slovenskega mesta."
MG
Marketinška konferenca Sporto
100 % za Dejana Zavca
Nadaljevanje s strani 1.
Dejan Zavec je prvič prejel to nagrado, ki si jo je prislužil z odličnim komuniciranjem v medijih, z nastopi po dvobojih z Hlatshwayem, Martinezom in Jackiewiczem, s pojavljanjem v številnih oglasnih kampanjah, piko na i pa je dodala izdaja njegove biografije z naslovom Trdobojec. Dejan je ob tem povedal: »Najprej moram poudariti, da je sama konferenca potekala na izjemno visokem nivoju; na njej se je zbral sam vrh marketinga v športu. Fascinirala so me sama predavanja, okrogle mize ..., vse je bilo izbrano do potankosti. Če tega ne bi videl na lastne oči, bi si mislil, da ne gre za kakšno pomembno stvar . Tako pa sem se res prepričal, da gre za izjemno dobro zastavljeno in vodeno konferenco, ki ima svoj rep in glavo. Kar pa
se same nagrade tiče: zame to pomeni nov velik kompliment in potrditev, da smo na pravi poti. Že velikokrat sem povedal, da nagrade 'prihajajo' s trdim delom - tudi v tem primeru je tako. Vsaka nagrada mi da novega zagona, novo energijo, s katero se potem podam na trening.«
Na trening pa se Dejan poda-
ja vsakodnevno, kljub manjšim težavam s hrbtenico. »Občasno res čutim bolečine v križu, za katere upam, da bodo kmalu izginile. Naslednji teden prihaja na Ptuj trener Dirk Dzemski, tako da bi bilo še pomembneje, da sem zdrav in da se lahko popolnoma posvetim boksu,« je zaključil Dejan.
Jože Mohorič
Lani na vrhu Majdičeva, Kozmus in Union Olimpija
V lanskem izboru za naj športno blagovno znamko so lani slavili tekačica na smučeh Petra Majdič, atlet Primož Kozmus in košarkarji Uniona Olimpije. Pri raziskavi, ki jo pripravlja Mediana v sodelovanju z organizatorjem konference, se ne upoštevajo zgolj dosežki na športnem področju, temveč tudi elementi, ki so vezani na osebnost, prepoznavnost športnika, športnice oziroma športnega kluba.
Raziskovalci Mediane, inštituta za raziskovanje trga in medijev, so vrednost blagovne znamke posameznega športnika izračunali na podlagi naslednjih kriterijev: prepoznavnosti športnika, tekmovalnih dosežkov, vrhunskosti v svetovni konkurenci, zadovoljstva z njihovimi rezultati ali nezadovoljstva kljub relativnim uspehom, ocene osebnosti prek javnih nastopov in kot teme vsakdanjih pogovorov med ljudmi, v primeru klubov pa tudi navijaške vrednosti.
Rokomet • 1. SRL (m)
V poštev pride le zmaga
Foto: Črtomir G ozn i k
Rokometaši Jeruzalem Ormoža v petek računajo le na zmago ...
Rokomet • 2. SRL - vzhod
V Dobovo brez bele zastave
Pred ljubitelji elitnega rokometa je 12. krog, ki je že postregel s senzacijo v Celju. Trimo je sredi Zlatoroga vzel skalp Celjanom, ki bi jih glede na trenutno situacijo moral doleteti čudež, da bi ostali državni prvaki. Derbi tega kroga bo odigran v Velenju, kjer gostuje nepredvidljiva Škofja Loka. Za Ormožane pride v poštev le zmaga proti Slovenj Gradcu.
Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec; NAŠ TIP: 1
Korošci so v 1. krogu z zmago 28:27 zadali hud udarec Ormožanom in jim porušili vsa pričakovanja glede uvrstitve v Ligo za prvaka. Čeprav imata ekipi isto število točk, so Ormožani v popolni vlogi favorita. Gostje bodo zagotovo zaigrali brez poškodovanega Soviča in Merdanovica, ki sta praktično pol ekipe. Za Ormo-žane v poštev pride le zmaga. V Trebnjem je bil zaznan napredek v igri v napadu, žal pa se obramba letos nikakor ne uigra. In tu leži ključ slabšim rezultatom Ormožanov. Tekma je na sporedu že v petek, 3. decembra, ob 19 30 v Športni
Mladinci, 2. SRL - vzhod
REZULTATI 6. KROGA: Maribor Branik - Drava Ptuj 31:30 (18:15), Rudar - Velika Nedelja Carrera Optyl 43:19 (19:15), Dol TKI Hrastnik - Ar-cont Radgona 42:30 (22:16).
1.	MARIBOR BRANIK 6 5 1 0 11
2.	DOL TKI HRASTNIK 6 3 12 7
3.RUDAR	6 3 12 7
4.	DRAVA PTUJ 6 2 13 5
5.ARCONTRADGONA	6 2 0 4 4
6.	VELIKA NEDELJA 6 10 5 2
RK MARIBOR BRANIK - RK DRAVA 31:30 (18:15)
DRAVA PTUJ: Jan Koštomaj, Aljaž Toš 3, Rene Ferk 3, Nejc Janžekovič, David Verdenik 5, Nejc Benčič 3, Leon Požar 3, Rok Fridrih 7, Miha Sabo 1, Žan Pukšič 2, Matic Šamperl 1, Jan Zolar 1, Aleksander Bedrač 1, Žiga Bedenik. Trener: Milan Baklan.
Mladinska tekma s sosedi iz Maribor je bila ponovno izenačena (podobno kot na Ptuju). V prvem polčasu so Ptujčani prikazali slabšo igro v obrambi in domačim dovolili veliko strelov na gol z razdalje 7 do 8 metrov. V drugem polčasu se je igra v obrambi precej popravila. Z dobro igro Benčiča so uspeli nasprotnike zmesti in jih prisiliti v tehnične napake. Žal pa se ni ponovil napad iz prvega polčasa in v ključnih delih igre, ko so ob koncu tudi že povedli za gol razlike. Neodločenost, ko je bilo treba zmago samo še potrditi, jih je stala zmage.
Kadeti - vzhod
REZULTATI 11. KROGA: Drava Ptuj - Libenau 46:35 (23:19), Jeruzalem Ormož - Gorenje 29:41 (13:26).
1.	GORENJE 9	7	0	2	14
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 8	7	0	1	14
3.	SLOVENJ GRADEC 9	7	0	2	14
4.	DRAVA PTUJ 10	7	0	3	14
5.	JERUZALEM ORMOŽ10	2	0	8	4
6.	LIBENAU 8	1 0	7	2
7.	MARIBOR BRANIK 8	0 0	8	0
RK DRAVA PTUJ - HIB LIEBENAU GRAZ 46:35 (23:19)
DRAVA PTUJ: Fajfarič, Dravčba-her, Reisman, Vrbančič 2, Jerenec, Šalamun 3, Maroh 15, Žuran 5, Korošec 3, Čuš 3, Kenda 2, Čeh 7, Tomič 2, Praprotnik, Levanič 4, M. Žuran.
Letos se je slovenski kadetski ligi priključila tudi ekipa iz Graza - HIB Liebenau. Že na prvi tekmi, ki so jo
dvorani na Hardeku.
Celje PL - Trimo Trebnje 31:33 (13:15)
Po izjemni zmagi Celjanov proti Chamberyu in ob mučenju Trima z Jeruzalemom je le malokdo pričakoval, da so Dolenjci pripravljeni prirediti presenečenje in se povzpeti celo na 3. mesto lestvice. To je bil že četrti poraz Celjanov, ki jih je najbrž dokončno odrinil od naslova državnih prvakov. Ne moremo mimo Staša Skubeta, fanta visokega le 175 cm, ki je Celjanom nasul 13 zadetkov in še enkrat potrdil, da je tudi v malih
naši fantje odigrali v Gradcu, se je pokazala razlika v kvaliteti med slovenskim in avstrijskim rokometom, saj so mladi dravaši zmagali z devetimi goli razlike. Podobno tekmo je bilo pričakovati tudi na Ptuju, vendar so šli domačini v tekmo s povsem napačnim pristopom. Niz sedmih zmag v 10 tekmah jim je nadel prevelika krila, zato je prav, da jim jih tudi kdo poreže. Avstrijcem je to uspelo v prvem polčasu, ko je bil rezultat dolgo izenačen. Po resnem pogovoru v sla-čilnic smo v drugem polčasu videli pristop, ki ga pričakujemo, tako da se je tekma končala s prednostjo 11 zadetkov. Čeprav so imeli Avstrijci v svoji ekipi zelo visoke igralce, pa je 35 prejetih golov preveč.
Starejši dečki A
REZULTATI 11. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Velenje 30:16 (15:6), Drava Ptuj - Arcont Radgona 35:19 (24:11), Slovenj Gradec - Carrera Op-ryl 20:29 (10:13), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 36:18 (17:10).
1. CELJE PIVO. LAŠKO 11	11	0	0	22
2. MOŠKANJCI - GOR. 11	8	1	2	17
3. VELIKA NEDELJA 10	7	0	3	14
4. SLOVENJ GRADEC 10	4	1	5	9
5. GORENJE 11	4	1	6	9
6. MARIBOR BRANIK 10	3	2	5	8
7. DRAVA PTUJ 11	2	1	8	5
8. ARCINT RADGONA 10	0	0	10	0
SLOVENJ GRADEC		-	VELIKA	
NEDELJA CARRERA OPTYL 20:29 (10:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Kukovec, Šerod 1, Bombek 4, Slavinec, Cvetko 14, Jaušovec, Bokša 1, Preac, Hojžar 2, T. Cvetko, Marin 6, Kumer 1. Trener: Bojan Munda.
Še ena suverena zmaga igralcev trenerja Bojana Munda. Fantje so ponovno pokazali odlično igro proti doma neugodnim Korošcem. Bolj kot se približuje konec rednega dela tekmovanja, boljše predstave prikazujejo. Do konca so še tri tekme, od katerih dve igrajo pred svojimi navijači (Celje PL, Moškanjci Gorišnica) in gostujejo na Ptuju.
GORIŠNICA JERUZALEM - GORENJE VELENJE 30:16 (15:6)
GORIŠNICA JERUZALEM: Škrja-nec, Korpič Lesjak, Mendaš; Šandor 3 (1), Zagoršek, Kolmančič 8 (2), Lukman, Vesenjak 4 (1), Kociper 1, Geč 1, Sok 2, Kralj, Kolenko 5 (1), Štumberger 2, Zorec 2 (1), Topolo-
flaškah strup in ne le ...
Gorenje Velenje - Škofja Loka; NAŠ TIP: 1
Derbi 12. kroga. Gorenju gre tako v državnem kot v evropskem tekmovanju vse po maslu. V goste Gorenju prihaja odlična in nepredvidljiva Škofja Loka, ki je v preteklosti že znala presenečati v Rdeči dvorani. Glede na težave Celja in na lepo prednost pred Cimosom v taboru Gorenja tekmi proti Gorenjcem dajejo veliko težo in računajo le na dve novi točki, ki bi jih zadržali na samem vrhu lestvice. Gorenju dajemo prednost.
vec 2. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor
Letniki 1996 so še enkrat več presenetili in zanesljivo ob dobri igri gladko ugnali Gorenje s 14 zadetki prednosti. V naslednjem krogu Gorišnica Jeruzalem v 12. krogu v petek, 3. decembra 2010, ob 17. uri gostuje pri Radgoni.
Starejši dečki B
REZULTATI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje 42:25 (20:8), Slovenj Gradec - Carrera Optyl 37:30 (18:19), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 43:15 (26:7).
1.	JERUZALEM ORMOŽ 8	8	0	0	16
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 7	5	0	2	10
3.	GORENJE 8	5	0	3	10
4.	SLOVENJ GRADEC 8	4	0	4	8
5.	VELIKA NEDELJA 8	2	0	6	4
6.	MARIBOR BRANIK 9	0	0	9	0
SLOVENJ GRADEC - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 37:30 (18:19)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Jaušovec, Hržič 1, Vincek 1, Šprah 1, Cvetko 2, Šerod 19, Ozmec 3, Wraight 1, Munda 2. Trener Darjan Mesarec.
Mini rokomet
Na Ptuju je bil v novi dvorani Ljudski vrt v nedeljo dopoldan, 28. 11.2010, I. turnir v mini rokometu območne skupine Ptuj za dečke (ta skupina je v celoti podmladek domačega kluba, RK Drava Ptuj, op. a.). Že v lanski sezoni je bila udeležba fantov zelo velika (53), letos pa je bilo to številko preseženo že na prvem
Ribnica Riko hiše - Maribor Branik; NAŠ TIP: 1
Zelo zanimiva tekma, kjer je težko napovedati zmagovalca. Maribor je v odlični formi, vendar po uspešnih evropskih nastopih proti češkemu prvaku Karvini v Pokalu pokalnih zmagovalcev tudi najbrž utrujen. Igro Ribnice je s svojim prihodom iz obubožanega Slovana poživil Boris Bečirovič. Prav tako se v Ribnici še niso odrekli Ligi za prvaka in točke v tem srečanju štejejo dvojno. Zaradi domačega terena dajemo rahlo prednost Ribničanom.
Cimos Koper - Krka Novo mesto; NAŠ TIP: 1
Koprčani proti Krki računajo na novi dve točki. Primorci so v popolni vlogi favorita in Krka praktično nima možnosti.
Šmartno - Slovan Ljubljana; NAŠ TIP: 2
Kljub hudim finančnim težavam ima Slovan še vedno kvalitetnejšo zasedbo od Šmartnega. Gostitelji bi v primeru poraza že počasi lahko začeli razmišljati o vrnitvi v 1. B-ligo. Tudi Slovanu se ne piše nič dobrega, saj bo ekipa po koncu jesenskega dela prvenstva ostala brez polovice moštva. Med Šmartnim, Slovenj Gradcem ter Slovanom bo treba iskati dve ekipi, ki se bosta preselili ligo nižje.
Uroš Krstič
Mladi rokometaši iz Velike Nedelje so odigrali zelo dobro tekmo proti favoriziranim domačinom. Po vodstvu v prvem polčasu so na koncu morali čestitati Slovenjgradčanom. Strelsko je ponovno blestel Uroš Še-rod, saj je tokrat nasul kar 19 golov, kar je vsekakor zasluga dobre igre celotne ekipe.
JERUZALEM GORIŠNICA - GORENJE VELENJE 42:25 (20:8)
JERUZALEM GORIŠNICA: Korpič Lesjak, Mendaš; Šandor 6, Zagoršek 1, Kolmančič 6 (1), Lukman 2, Ve-senjak 3 (1), Kociper 6, Geč 4, Kralj 2 (1), Tement 3 (2), Štumberger 2, Topolovec 7. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor
Letniki 1997 so kljub visoki zmagi odigrali pod svojim nivojem. Gostje so se na začetku dobro upirali in v 15. minuti zaostajali le za dve točki, 10:8. Nato pa je do odmora Ormo-žanom uspela serija z 10:0, 20:8, in zmagovalec je bil odločen. Med strelce so se pri gostiteljih vpisali vsi rokometaši.
Starejše deklice A
REZULTATI 10. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Nazarje 43:18 ( 24:5),
turnirju, saj je igralo kar 65 fantov iz petih osnovnih šol. Na vseh teh šolah delajo z dečki trenerji ptujskega kluba, ki tako skrbijo za svetlo prihodnost rokometa na Ptuju.
Na tem turnirju je nastopilo 9 ekip (5 OŠ), ki so se skozi celotno dopoldne merile med seboj. Poleg
Rokometaši Drave so v prejšnjem krogu tesno, a povsem zasluženo slavili pri ekipi Pomurja. Po tretji zmagi v prvenstvu je vzdušje v ekipi temu primerno, misli mladih varovancev Milana Baklana pa so že usmerjene v sobotno preizkušnjo, ko Ptujčane čaka še tretje zaporedno gostovanje. Tokrat pri ekipi Dobove, s katero so se Ptujčani letos enkrat že pomerili na domačem terenu in tesno izgubili. Takrat so mladi fantje v modrih dresih igrali zelo dobro, toda zatajila je realizacija. Tokrat se nadejajo, da bo
Branik - Zagorje GEN I 25:20 (11:8), Veplas Velenje - Celje Celjske mesnine 19:17 (8:6),	Rače -	Brežice 26:17 ( 12:7).
1.	CELJE C. MESNINE 9	8 0	1 16
2.	VEPLAS VELENJE 9	8 0	1 16
3.	BRANIK 9	7 0	2 14
4.	MER. TENZOR PTUJ 9	5 0	4 10
5.	ŽALEC 8	5 0	3 10
6.	RAČE 9	4 0	5 8
7.	BREŽICE 9	2 0	7 4
8.	ZAGORJE GEN - I 9	10	8 2
9.	NAZARJE 9	0 0	9 0
ŽRK TENZOR TARA PTUJ - ŽRK NAZARJE 43:18 (24:5) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
nasmejanih obrazov otrok je bilo izjemno lepo videti še polne tribune staršev, ki so navijali in bodrili mlade rokometaše. Glede na to, da je bil to šele 1. turnir v letošnji sezoni in da so nastopali dečki tako letnika 2000 kot tudi mlajši, je bil rezultat postranska zadeva. Pomembno je predvsem veselje otrok in vseh ostalih ob igrah teh mladih upov.
Med čakanjem med posameznimi tekmami so dečki tekmovali v držanju balonov v zraku. Najboljši iz posamezne ekipe je dobil za na-
dobra tako obramba kot tudi izkupiček v napadu, če pa jim bo pomagala še Fortuna, pa se lahko Drava nadeja pozitivnega rezultata. Dobova je sicer dobra ekipa, ki ve, kaj hoče, poleg tega pa je izkušenejša kot ekipa iz Ptuja in doma zelo težko oddaja točke. V gostujočem taboru na srečo ni večjih težav s kaznovanimi in poškodovanimi igralci. Tudi tokrat bo manjkal le Jani Požar, na katerega pa Milan Baklan po vsej verjetnosti ne bo računal še nekaj časa.
tp
Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabrovec 6, Barbara Borovčak 11, Tonja Kolednik 4, Sindi Zorec 4, Sandra Šrajner , Marina Majcen 1, Ana Ambrož 2, Gordana Žiher 9, Lucija Ivančič 5, Doris Kovačec 1. Trener: Sašo Petek
Starejše deklice iz Ptuja so si priigrale dve novi točki proti dekletom iz Nazarij. Zmagovalec ni bil vprašljiv niti za trenutek, saj so dekleta z veliko razliko zmagala že v gosteh, edino vprašanje je bilo, kakšna bo razlika. Na tej tekmi so vsa dekleta dobila svojo priložnost in jo tudi izkoristila, saj so vse dosegla zadetke. Letos ekipo še čakajo tri ligaške tekme.
tp, UR, KU, DK
grado volneno kapo RK Drava Ptuj. Najboljši trije med vsemi pa še majico kluba.
1.	OŠ MARKOVCI I
2.	OŠ OLGE MEGLIČ I
3.	OŠ MAJŠPERK I
4.	OŠ MAJŠPERK II
5.	OŠ LJUDSKI VRT I
6.	OŠ LJUDSKI VRT II
7.	OŠ MLADIKA
8.	OŠ MARKOVCI II
9.	OŠ OLGE MEGLIČ II
UR
Rokomet • Mlajše selekcije
Polna dvorana otrok in staršev
Mlajši dečki A (l. 1998)
DERBI ZASLUŽENO JERUZALEMU: JERUZALEM - CELJE PL 27:21 (14:10)
JERUZALEM: Caf, Korpič Lesjak; Žižek Cvetko 3, Horvat 6, Kosi 4 (2), Ozmec 7, Ulaga 1, M. Hebar, Grabovac 1, Plavec 1, Luci, Kavčič 4, Sok, Niedorfer, Zidarič. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac
Derbi dveh najboljših slovenskih ekip v tej kategoriji so zasluženo dobili Ormožani. Ormožani so vodili skozi celotno tekmo. V 1. polčasu največ za 6 (12:6), v 2. polčasu največ za 9 točk (22:13). Zmaga nikoli ni bila vprašljiva, čeprav Ormožani niso pokazali vsega, kar znajo. Prvo tekmo v Celju so dobili Ormožani z izidom 26:19. Tekmo si je ogledalo okrog 200 gledalcev, ki so zadovoljni zapustili športno dvorano na Hardeku.
Mlajši dečki B (l 1999)
Deveta zmaga zapored: JERUZALEM - CELJE PL 26:12 (15:4)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Rizman; Voljč, Komloš, Šoštarič 6, Kozel, Petek, Voršič 2, Zidarič 3 (1), M. Hebar 5 (1), Niedorfer 9 (2). Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac
Jeruzalem je še v drugo letos ugnal sovrstnike Celja (v Celju 25:11). Ormožani so bili za razred boljši nasprotnik in so z zmago potrdili 1. mesto v predtekmovalni skupini Vzhod. Omeniti je treba vratarja Jurčka Korpiča Lesjaka, ki je branil le v 1. polčasu in med drugim Celjanom zaustavil kar pet sedemmetrovk!
RK DRAVA PTUJ - RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 16:12 (6:5)
RK DRAVA PTUJ: Koderman 6, Ž. Letonja 1, Kokol, M. Letonja, Šmi-goc 3, Šilak 1, Ivaniševič 1, J. Kovačič, G. Kovačič, Satler 4. Trenerka: Ines Mlač Černe
Mlajši dečki B so v soboto začeli povratne tekme svojega tekmovanja. tako je na Ptuj prišla ekipa iz Velike Nedelje, ki so jo Ptujčani letos že premagali. To pa je bilo slednjim bolj v škodo kot pa v korist, saj so tekmo začeli, kot da so jo že dobili. Slabo v obrambi in katastrofalno v napadu, kjer ni bilo ne gibanja in ne igre na gol. Kljub temu da so odigrali svojo najslabšo tekmo v sezoni, so na koncu zmagali. Trenerji upajo, da so se iz tega kaj naučili - nobena tekma ni dobljena vnaprej!
Košarka • KK Terme Ptuj
Proti favoritu s tremi novimi močmi
Ptujske košarkarje čakata v naslednjih dveh krogih zelo teži domači tekmi: v soboto ob 20. uri bodo v dvorani Gimnazije Ptuj v 7. krogu 3. SKL gostili ekipo iz Komende, teden dni kasneje pa še doslej neporaže-no ekipo iz Lenarta.
Ekipa Komende je bila v dosedanjem delu prvenstva le enkrat poražena (v 3. krogu proti ekipi ŠRK Koši) in spada med štiri najboljše ekipe lige. »Gre za zelo izkušeno ekipo z nekaj precej visokimi igralci. Naš cilj je kljub temu jasen: na vsaj eni od naslednjih dveh domačih tekem želimo presenetiti,« je cilj trenerja ptujske ekipe Ratka Radovica, ki se po prestani operaciji počasi vrača ob igrišče. V soboto bo imel na voljo tri nove igralce, ki se bodo premierno predstavili ptujskim gledalcem. »Še vedno smo v fazi formiranja in selekcioniranja ekipe, kar je bilo pred prvenstvom jasno rečeno. Na nekaterih položajih
bomo okrepili konkurenco, s čimer želimo povečati angažiranost na treningih. Prav vsak igralec se mora za mesto v ekipi maksimalno potruditi.« V soboto zaradi izključitve v Ivanč-ni Gorici ne bo smel nastopiti Gregor Koprivc, ki je eden od najučinkovitejših košarkarjev KK Terme Ptuj in ga bo težko nadomestiti.
V teh dneh se ptujski košarkarji srečujejo še z zapleti glede dvorane; ker je dvorana na OŠ Breg zasedena, so ostali brez dveh treningov ... To je za ekipo, ki se šele uigrava, dodatni hendikep, vendar lahko vse težave prebrodijo s pomočjo gledalcev; teh se je na zadnji domači tekmi zbralo skoraj 400. To je bila za mlade domače košarkarje odlična vzpodbuda, saj so se enakovredno borili z ekipo ŠRK Koši. Če bi takšno igro ponovili tudi proti ekipi iz Komende, tudi presenečenje ni izključeno!
JM
Judo • Nagaoka 2010
V soboto, 27. 11. 2010, je potekalo tekmovanje Nagaoka. Judo klub Drava Ptuj so zastopali trije tekmovalci v kategoriji cicibanov (na fotografiji). Tine Čeh je z eno zmago in dvema porazoma osvojil peto mesto, Jan Hodžar je z dvema zmagama in enim porazom osvojil tretje mesto, enak dosežek je uspel Jaši Dajčmanu.
Na turnirju Nagaoka so nastopili tudi gorišniški judoisti, ki so dosegli izjemne rezultate: člani: nad 100 kg: 1. Damjan Fras; mlajše članice: do 63 kg: 1. Tanja Kociper; kadetinje: +70 kg: 2. Renata Kralj.
JM
Bowling • Podjetniška liga
Tames 'povozil' Saška bar
V 11. krogu lige je bil na sporedu derbi med vodilnima ekipama, ki pa je bil nenadejano 'enosmeren': Tames je namreč po vzoru Barcelone povsem nadigral Saško bar (Real Madrid). Vsi štirje igralci Tamesa so se znašli med najboljšimi posamezniki kroga (na vrhu je bil sicer znova Črtomir Goznik - Radio-Tednik), obenem pa je padel tudi letošnji ekipni rekord lige: 2861 (tudi prejšnjega so držali igralci Tamesa - 2820). Vodilna ekipa ima dva kroga pred koncem tekmovanja sedaj že praktično neulovljivo prednost (tudi v zaostali tekmi proti Talumu so zmagali 8:0), zato pa je toliko bolj zanimiv boj za 2. mesto. Zanj enakovredno konkurirajo štiri ekipe (VGP Drava, Saška bar, MO Ptuj in Radio-Tednik), ločijo pa jih le 2 točki razlike!
Spremljali smo lahko še štiri izenačene dvoboje, najbolj dramatično pa je bilo v dvoboju Čisto mesto -VGP Drava, v katerem so igralci VGP Drave dobesedno v zadnjih metih (u) lovili izenačenje.
Rezultati 11. kroga: Tames - Sa-
ška bar 8:0, Mestna občina Ptuj -Talum 5:3, Čisto mesto Ptuj - VGP Drava 4:4, DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj 1:7, Ilkos Candles - GAMA gradnje 5:3, MP Ptuj - Elektro Maribor 5:3, Garant zavarovanje - PSS 0:8 (b. b.).
Rezultati zaostalih tekem: Čisto mesto Ptuj - PSS 3:5, Tames - Ta-lum 8:0.
1. TAMES	11	2861	72	167,4
2. VGP DRAVA	11	2668	61	163,4
3. SAŠKA BAR	11	2606	60	161,3
4. MESTNA OBČ. PTUJ 11 2587			60	160,7
5. RADIO-TEDNIK	11	2597	59	162,1
6. PSS	11	0	50	137,1
7. ČISTO MESTO	11	2572	47	151,2
8. ILKOS CANDLES	11	2327	44	152,1
9. TALUM	11	2502	39	137,3
10. MP PTUJ D.O.O.	11	2302	37	148,6
11. ELEKTRO MB	11	2303	37	145,4
12. DAMOSS	11	2238	33	136,3
13. GAMA GRADNJE	11	2127	17	118,8
Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 757, 2. Mitja Šegula (Tames) 732, 3. Andrej Trunk (Tames) 722, 4. Andrej Vajda (DaMoSS) 721, 5. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 720, 6. Robert Šegula (Tames) 709, 7. Gregor Miložič in Robert Kurež (oba Saška bar) 701, 9. Igor Vidovič (Tames) 698, 10. Franc Malek (VGP Drava) 694.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 184,6,
2.	Branko Kelenc (VGP Drava) 180,9,
3.	Robert Šegula (Tames) 173,6, 4. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 173,1, 5. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 171,6, 6. Mitja Šegula (Tames) 170,6, 7. Andrej Trunk (Tames) 168,9, 8. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 167,6, 9. Zvonko Čerček (MP Ptuj d.o.o.) 167,4, 10. Gregor Miložič (Saška bar) 166,2.
Pari 12. kroga: ponedeljek, 6. 12., ob 19.00: Mestna občina Ptuj - Saška bar, Talum - GAMA gradnje, Tames - Rad io-Ted nik Ptuj, Garant zavarovanje - VGP Drava; torek, 7. 12., ob 19.00: DaMoSS - Elektro Maribor, Ilkos Candles - PSS, MP Ptuj - Čisto mesto Ptuj.
JM
Kikboks • EP v Loutraki (Grčija)
Korezova in Kolednikova osvojili 5. mesto
Na Evropskem prvenstvu v Grčiji so Slovenci osvojili dve srebrni in tri bronasta odličja.
Slovenska kikboks reprezentanca je pod vodstvom predsednika Kikboks zveze Vladimirja Sitarja in selektorja reprezentance Bojana Korošca sodelovala na letošnjem drugem delu Evropskega prvenstva v organizaciji svetovnega kikboks združenja WAKO, ki je potekalo od 21. do 28. 11. 2010 v grškem mestu Loutraki blizu Aten. Na samem prvenstvu je sodelovalo nekaj čez 500 tekmovalcev iz 35 držav.
Slovenci se tokrat vračajo domov s petimi kolajnami, kar je velik uspeh naše trinajst članske reprezentance. V disciplini kick lihgt sta tekmovalca kikboks kluba Power kick iz Murske Sobote Tomo Kološa do 84 kg in David Žibrat do 89 kg osvojila 2. mesta. V disciplini semi contact je bronasto medaljo osvojil Klemen Juvan iz Zagorja v kategoriji do 69 kg. Mario Kajkič iz Ljubljane je v kick lightu do 91 kg osvojil 3. mesto. Zadnje 3. mesto je v glasbenih formah osvojil Slavko Majkič - Postojna v mehkem stilu z orožjem.
Za reprezentanco Slovenije so nastopale tudi članice Kluba borilnih veščin Ptuj Sabina Kolednik in Adriana Korez. Sabina je v kategoriji do 50 kg v osmini finala zmagala po predaji nasprotnice, v četrtfinalu pa je po izredno napeti borbi izgubila proti Van Gysel Nan-
Ptujčani v Grčiji: Milan Breg, Adriana Korez, Sabina Kolednik in Vladimir Sitar
Foto: Franc Slodnjak
nouch iz Belgije. V prvi rundi je tekmica vodila že za šest točk, po drugi rundi pa je bil rezultat 11:4 za Belgijko. V tretji rundi je Sabina dala vse od sebe in presenetila z odlično borbo. Deset sekund pred koncem je bil rezultat že izenačen, a je tri sekunde pred koncem točke dosegla Belgijka in tako premagala Sabino z 17:15. Na koncu je Sabina osvojila 5. mesto.
Adriana Korez je bila v kategoriji do 55 kg v prvem krogu prosta, v osmini finala je premagala Imaz Betul iz Turčije s 17:7. V četrtfinalu so Adriani pošle moči in je izgu-
bila proti kasnejši finalistki Anastasii Rymini iz Rusije in tako osvojila še vedno odlično 5. mesto.
Predsednik Kikboks zveze Slovenije in trener v ptujskem klubu Vladimir Sitar: »Po napovedih in željah pred odhodom na tekmovanje so se naši tekmovalci vrnili prav s toliko medaljami, kot smo si želeli. Vsekakor je to še en uspešen nastop Slovenske kikboks reprezentance, ki je tako uspešno končala letošnjo že tako zelo uspešno tekmovalno sezono. Na prvenstvu v Grčiji so vsi naši tekmovalci prikazali veliko srčnost in borbenost in se bi
Košarka • P.A.R.K.L.
Pragersko prepričljivo
V minulem tednu je bil odigran 2. krog v košarkarski ligi P.A.R.K.L. Ponovitev lanskega finala je potekala na Prager-skem, kjer so aktualni prvaki gostili Kidričevo. Zanesljiva zmaga domačih je le še utrdila prepričanje mnogih, ki jih tudi letos vidijo kot glavne favorite za ponovni naslov. Med prvoli-gaši poleg Pragerskega nepora-žena ostaja le še ekipa Optike Pelikan, ki je v domači dvorani v Majšperku v tekmi preobratov premagala nekoliko osla-
bljeno ekipo KK Starše 1.
Najbolj izenačen dvoboj v 2. krogu je potekal v Staršah, med novim prvoligašem KK Starše 2 in ekipo Good Guys. Na koncu so se zmage s tremi točkami prednosti veselili domači igralci. Uspehe domačih moštev v 2. krogu je dopolnila še ekipa Vinag MCApro, ki je bila v svoji dvorani boljša od Cirkovčanov.
V 2. ligi je bolj zanimivo v skupini B, kjer sta bili odigrani dve zanimivi in izenačeni tekmi. Adecco je v gosteh z 10 točkami
prednosti premagal Veterane in zabeležil svojo drugo zmago. Enak izkupiček imajo po dveh krogih tudi ptujski študentje, ki so bili v dvoboju generacij boljši od veteranov s Prager-skega. Povsem drugače je bilo v skupini A, ker sta domači ekipi zabeležili visoki zmagi. »Mizarji« iz Majšperka so svojo prvo zmago dosegli nad Črešnjevcem, še višjo pa KK Rače, ki so nadigra-le ekipo Ptujske Gore s kar 43 točkami razlike.
Zanimiv derbi se nam obeta
z malo sreče vrnili domov še s kakšno kolajno več. Članice našega, ptujskega kluba so osvojile 5. mesta in so vsekakor zadovoljile s svojimi nastopi. Tudi pri njih je manjkalo zelo malo, da bi se katera vrnila z medaljo. Sedaj nas čaka še samo nastop na mednarodnem tekmovanju Croatia open 11. decembra v Rijeki in konec medobčinskega prvenstva na Ptuju.«
Na tekmovanju v Grčiji je bil v vlogi pomočnika selektorja Milan Korotaj iz Ormoža, sodila pa sta tudi mednarodna sodnika Tončka Kaluža iz Ormoža in Milan Breg iz Ptuja.
Franc Slodnjak
v naslednjem krogu, ko bodo v Staršah pri prvi ekipi gostovali prvaki Pragerčani.
1. LIGA
REZULTATI 2. KROGA: KK Pragersko - ŠD Kidričevo 94:77 (15:21, 30:15, 24:17, 25:24), KK Starše 2 - Good Guys 58:55 (22:9, 6:11, 19:16, 11:19), Optika Pelikan ŠDM - KK Starše 1 63:56 (23:13, 9:24, 10:4, 21:15), Vinag MCApro - TED ŠD Cirkovce 72:50.
1.	KK PRAGERSKO
2.	OPTIKA PELIKAN
3.	GOOD GUYS
4.	VINAG MCAPRO
5.	KK STARŠE 1
6.	KK STARŠE 2
7.	ŠD KIDRIČEVO
8.	TED ŠD CIRKOVCE
2	2 0 4
2	2 0 4
2	113
2	113
2	113
2	113
2 0 2 2 0 2
KK Veterani
2. LIGA: SKUPINA A
REZULTATI 2. KROGA: Mizarstvo Vuk ŠDM - Črešnjevec 74:39 (19:10, 15:9, 18:8, 22:12), KK Rače - ŠD Ptujska Gora 80:37 (25:5, 16:12, 18:9, 21:11).
1.	MIZARSTVO VUK 2 113
2.	ŠD PTUJSKA GORA 2 1 1 3
3.	KK RAČE	1 1 0 2
4.	KMO DORNAVA	110 2
5.	ČREŠNJEVEC	2 0 2 0
SKUPINA B
REZULTATI 2. KROGA: Veterani - Adecco Maribor 71:81 (10:15, 21:19, 11:20, 29:27), KPŠ - Pragersko veterani 79:75 (20:14, 19:21, 14:20, 26:20).
1.	ASECCO	2 2 0 4
2.	KPŠ	2 2 0 4
3.VETERANI	2 0 2 2
4.	PRAGERSKO VETERANI 1 0 1 1
5.	ŠD NOVA VAS	1 0 1 1
Danilo Klajnšek
Smučanje • Smučarski klub Ptuj
Smučarski klub Ptuj je še aktiven
Smučarski klub Ptuj ima dolgoletno tradicijo, katerega osnovno poslanstvo je bilo in ostaja učenje smučanja otrok. Skozi leta so izšolali veliko smučarskih inštruktorjev ali učiteljev, izmed katerih so nekateri še zmeraj aktivni. V klubu je trenutno le okrog trideset članov, ki imajo v zimski sezoni zraven svojih smučarskih aktivnosti v načrtu izvesti tudi nekaj tečajev. V času božičnih počitnic za najmlajše, skupaj z ljubljanskim društvom Mini šport, pripravljajo tečaj na Kopah, medtem ko bodo v času zimskih počitnic pripravili petdnevni smučarski tečaj na Rogli. Ob prvih snežinkah v teh dneh smo se pogovarjali s predsednikom Smučarskega kluba Ptuj Bojanom Skokom.
Kakšno je po vašem mnenju trenutno zanimanje za smučanje na Ptuju in v naši okolici?
Bojan Skok: »Zanimanje med otroci za smučanje v zadnjem obdobju je kljub dragi opremi ponovno v vidnem porastu. V prejšnjih sezonah je bilo malo zatišje, medtem ko se sedaj vedno več otrok odloča za različne smučarske tečaje, kar ocenjujem, da je vsekakor dobro.«
Kako popularno je trenutno smučanje v Sloveniji?
Bojan Skok: »Definitivno je popularnost ponovno usmerjena navzgor. Ta je navadno tudi odvisna od uspehov naših vrhunskih smučarjev, s katerimi se mladi dobesedno poistovetijo. Imamo res nadarjeno generacijo alpskih smučarjev in smučark, izmed katerih izstopa Tina Maze. Želim si, da bi kmalu postalo smučanje spet tako popularno, kot je bilo za
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Skok, predsednik SK Ptuj: » Stroški najema dvorane za smučarski sejem so bili enostavno previsoki, prav tako pa velike trgovine in proizvajalci smučarske opreme več niso bili pripravljeni sosponzorirati sejma.
časa Bojana Križanja, Roka Petroviča ali Mateje Svet.«
Smučarski klub je po tradiciji vsako leto organiziral sejem rabljene smučarske opreme, ki ga letos že drugo leto zapored ne bo. Zakaj?
Bojan Skok: »Dejansko je Smučarski klub Ptuj v zadnjih letih, ko je sejem še bil organiziran, opravil veliko lastnega dela, obenem pa klub sam ni mogel zagotoviti celotne finančne konstrukcije za takšno večdnevno prireditev. Stroški najema dvorane so bili enostavno previsoki, prav tako pa velike trgovine in proizvajalci smučarske opreme več niso bili pripravljeni sosponzorirati sejma. V prihodnosti si v klubu
Nogomet m 1. SML, 1. SKL
i. SML
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - NŠ Poli Drava 0:2, Domžale - Si-mer Šampion 2:3, Bravo Publikum -Rudar Velenje 1:1, Mura 05 -NOGA Triglav 2:1, Koper - HIT Gorica 1:2.
1.	MARIBOR 14 11 2 1 42:16 35
2.	CM CELJE 14 10 4 0 45: 18 34
3.	IB INTERBLOCK 14 9 1 4 33:20 28
4.	SIMER ŠAMP. 14 9 1 4 27:15 28
5.	KOPER 15 8 3 4 37:26 27
6.	HIT GORICA 15 7 4 4 30:22 25
7.	DOMŽALE 15 8 1 6 35:28 25
8.	NŠ POLI DRAVA 15 7 2 6 30:41 23
9.	RUDAR VELENJE 15 6 4 5 29: 24 22
10.	ALUMINIJ 15 5 4 6 33:30 19
11.	B. PUBLIKUM 14 5 3 6 30:26 18
12.	OLIMPIJA 14 5 2 7 28:26 17
13.	NOGA TRIGLAV 15 3 4 8 22:33 13
14.	MURA 05 15 4 0 11 15:39 12
15.	DRAVOGRAD 14 0 2 12 8:41 2
16.	F. JARENINA 14 0 1 13 9:48 1 ALUMINIJ - NŠ POLI DRAVA 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Ljubec (29), 0:2 Roškar(63)
ALUMINIJ: Duh, Grelfoner, Hol-cman (Cesar), Hočevar (Rumež), Po-lajžer, Korpar (Ornlk), Horvat (Strel), Petek, Tlsaj, Pučko, Pulko (Vindiš). Trener: Primož Gorše.
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Pukšlč, Mlinarič, Topolnik, Rakovec, Zdovc, Pernek (Kocuvan), Ljubec, Pauko (Pal), Matjašič, Roškar (Sitar). Trener: Tomislav Grbavac.
absolutno želimo povrniti sejem rabljene smučarske opreme nazaj na Ptuj, kajti predvsem veliko otrok je pri nas zamenjalo smučarsko opremo, ki ni bila tako draga. S povrat-kom sejma bo bolje zaživel tudi naš klub in še se bo povečalo zanimanje za naše športne aktivnosti na snegu.«
Smučarska oprema je precej draga. Lahko podate kakšen nasvet pri nakupu?
Bojan Skok: »Ponudba smučarske opreme je zelo široka in takšen je tudi njen cenovni razpon. Večina prodajalcev je dandanes že zelo specializiranih za prodajo in vam bo prav gotovo znala pomagati pri nakupih; pomembno je, da vam je oprema prav. Letošnji trend smuči
1. SKL
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - NŠ Poli Drava 1:0, Maribor - IB Interblock 1:2, Domžale - Simer šampion 5:1, Mura 05 - NOGA Triglav 1:1, Bravo Publikum - Rudar Velenje 4:1, Koper - HIT Gorica 5:2.
gre predvsem v nekakšen free ride, all mountain ali all alro-und stile, ki so tudi najbolj primerni za slovenska smučišča. To so smuči, s katerim v bistvu lahko počneš vse in jih predvsem uporabljajo mladi.«
Še kakšen nasvet za vse smučarje?
Bojan Skok: »Definitivno je zelo pomembna dobra in varna smučarska oprema. Pred smučanjem bi bilo primerno, da si naberete vsaj nekaj fizične moči ali kondicije, ki vam bo zelo prav prišla na smučanju. Posebej pomembno pa je, da na smučiščih ne pretiravate, saj je vsako sezono vedno več poškodb.«
David Breznik
12.	CM CELJE	14
13.	ALUMINIJ	15
14.	DRAVOGRAD	14
15.	F. JARENINA	14
16.	SIMER ŠAMP. 14
4 4 6 3 S 7 3 4 7 3 3 g 1 2 11
18:22 12:28 1S:22 14:21 g:31
1. IB INTERBLOCK 15 12	1	2	42:14	37
2. DOMŽALE 15 11	3	1	2g:8	36
3. MARIBOR 15 8	2	S	2S:21	26
4. MURA 05 15 7	3	S	23:2S	24
5. BRAVO PUBLIK. 14 6	S	3	27:13	23
6. RUDAR VELENJE 15 7	2	6	31:24	23
7. KOPER 15 7	1	7	26:28	22
8. NOGA TRIGLAV 15 6	3	6	23:23	21
9. HIT GORICA 15 6	2	7	24:27	20
10. OLIMPIJA 14 5	4	S	1g:17	1g
11. POLI DRAVA 15 5	2	8	13:26	17
ALUMINIJ - NŠ POLI DRAVA 1:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Kočar (40. avtogol) ALUMINIJ: Klasinc,A. Leskovar, Kajtna, Kobale, Dvoršak - Špehar, Cafuta, Vujisič, Planinšek (Špeho-nja), Goljat (Koren), Sagadin, Damše (Gerečnik). Trener: Silvo Berko.
NŠ POLI DRAVA: Frlež, Habith, Zajc, M. Leskovar, Kajzer, Legčevič, Trep, Jurič (Zupanič), Kočar (Korpič), Kirič, Topič (Klajderič). Trener: Damjan Vogrinec.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
V lokalnem derbiju mladinskih ekip Aluminija in NS Poli Drava so bili tokrat boljši Ptujčani (na fotografiji Daniel Ljubec), v kadetski konkurenci so se zmage veselili Kidričani.
Mali nogomet • ZLMN Ormož
Bar Gaja in Inox maksimalna
Rezultati 1. kroga: Bar Maček
-	KO Š 2:2, Portai Cvetkovcl.net -Akord Bar 1:2, Bar Gaja Ivanjkovci -Vlčar Transport Vlčancl 3:0, Jerebič Črni Ribič - Furlja 3:1, BU Team - ŠD Mladost 4:1, Inox ograje Majcen - Fl-posor Arles IT 7:3.
Rezultati 2. kroga: Akord Bar -Bar Maček 3:1, Furlja - Bar Gaja Ivanjkovci 1:4, Inox ograje Majcen
-	Beno Udrlh Team 2:1, Mladost Miklavž - Jerebič Črni Ribič 0:2, Vlčar Transport Vlčancl - Portai Cvetkovcl. net 0:3, Flposor Arles IT - KOŠ 0:2.
Rezultati 3. kroga: Beno Udrlh Team - Flposor Arles IT 6:5, Portai
Cvetkovcl.net - Furlja 2:1, Bar Maček - Vlčar Transport Vlčancl 2:6, Jerebič Črni Ribič - Inox ograje Majcen 0:3, KOŠ - Akord Bar 2:2, Bar Gaja Ivanjkovci - Mladost Miklavž 5:3.
1. IVANJKOVCI 3 3 0 0 12:4
2.	INOX MAJCEN 3
3.	AKORD BAR 3
4.	BU TEAM 3
5.	CVETKOVCI.NET 3
6.	JEREBIC
7.	KOŠ
8.	VIČANCI
9.	BAR MAČEK
10.	FURIJA
11.	FIPOSOR A.
12.	M. MIKLAVŽ
3 0	0
2 1	0
2 0	1
2 0	1
2 0	1
1 2	0
1 0	2
0 1	2
0 0	3
0 0	3
0 0	3
12:4 7:4 11:8 6:3 S:4 6:4 6:8 S:11 3:g 8:1S 4:11
g g
7 6 6 6 S 3 1 0 0 0
UK
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec (v petek ob 19.30 v športni dvorani na Hardeku), Gorenje - Loka, Šmartno - Slovan, Ribnica Riko hiše - Maribor Branik, Cimos Koper - Krka.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA: Celje Pivovarna Laško B - Velika Nedelja Carrera Optyl (v soboto ob 16.00), Grča Kočevje - Mokerc Ig, Alples Železniki -Sevnica, Krško - Ajdovščina, Sviš Pekarna Grosuplje - Istrabenz plini Izola, Škofljica - Grosuplje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 9. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Radeče MIK Celje (v soboto ob 19.30), Dobova - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00), Brežice - Pomurje, Dol TKI Hrastnik - Arcont Radgona.
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
1.	LIGA
PARI 3. KROGA (nedelja, 5. 12.): 11.40: ŠD Vitomarci - KMN Majol-ka; 12.20: Bar Saš - ŠD Juršinci; 13.00: Mitmau - Hobit Pub Apače; 13.40: ŠD Rim - Poetovio Linde plin; 14.20: Mogg - Mark 69 Agencija As.
2.	LIGA - SKUPINA A
PARI 3. KROGA - NEDELJA, 15.00: KMN Draženci - SGD in Slikople-skarstvo Goričan; 15.40 Apolon 11 - ŠD Draženci; 16.20: ŠD Kenguru - ŠD Pobrežje; 17.00: Club 13 - O Sole mio. 2. LIGA - SKUPINA B
PARI 3. KROGA - NEDELJA, 9.00: ŠD As Evroavto - Super Team; 9.40: ŠD Polenšak - NK Bistrica; 10.20 Klub ptujskih študentov - ŠD Ptujska Gora; 11.00: Sport club M - Bar Gloria.
ZLMN Ormož 20l0/20ll
Razpored tekem 4. kroga, nedelja, 5. 12.: ob 9.30 url: Akord Bar - Flposor Arles IT, ob 10.10 url: Portal Cvetkovcl.net - Mladost Miklavž, ob 10.50 url: B.U. Team - Jereblč Črnl Rlblč, ob 11.30 url: Furlja - Bar Maček, ob 12.10 url: Inox ograje Majcen - Bar Gaja Ivanjkovcl, ob 12.50 url: Vlčar Transport Vlčancl - KOŠ.
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 8. KROGA: Ptuj - Edlgs Mengeš (v soboto ob 17.00 v športnl dvoranl Mladlka), Kema Puconcl - Krka, Rakek - Flnea Marlbor, Illrlja -Muta, Tempo Velenje - Sobota.
1.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 8. KROGA: Kajuh Slovan - Ptuj, Sobota - Ljubljana, Illrlja - Fužl-nar Interdlskont, Arrlgonl - Iskra Avtoelektrlka, Logatec - Muta.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
4. KROG: Merkur - Ptuj II, Melamln - Ptuj II.
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
7. KROG: Šternmatlk Clrkovce - Krlže (v soboto ob 10.00), Šternma-tlk Clrkovce - Royal Beach (v soboto ob 16.00).
ODBOJKA
3. DRŽAVNA ŽENSKA LIGA - VZHOD
PARI 9. KROGA: ZM Ljutomer - AC Prstec Ptuj, Marlbor - Turblna, Formls II. - Galeja.
KOŠARKA
S. SKL vzhod (m)
PARI 7. KROGA: Terme Ptuj - Komenda Hram Gorjan (sobota, 4. 12., ob 20.00), NONA Lenart - Ivančna Gorica, Posavje Podbočje - Ruše, Primafoto SG - Koroška; prosta je ekipa ŠRK Koši.
LIGA P.A.R.K.L.
1.	LIGA
PARI 3. KROGA: KK Starše 1 - KK Pragersko (3. 12. ob 20.15 v OŠ Starše), TED ŠD Cirkovce - KK Starše 2 (5. 12. ob 18.15 v OŠ Cirkovce).
2.	LIGA - SKUPINA A
KMO Dornava - Mizarstvo Vuk ŠDM (3. 12. ob 18.50 v OŠ Dornava); 2. LIGA - SKUPINA B
ŠD Nova vas - Veterani (4. 12. ob 18.15 v OŠ Fram).
Danilo Klajnšek
Namizni tenis m 3. liga (m)
REZULTATI 6. KROGA: Hrastnik
-	Šternmatik Cirkovce 5:2, Krka II.
-	Šternmatik Cirkovce 5:0, Vesna -Kajuh Slovan 3:5, Krka II. - Ljutomer 5:2, Royal Beach - Žogica II. 5:2, Križe - Radlje 5:2, Logatec - Preserje 5:4, Iskra Avroelektrika - Vrhnika 5:0, Hrastnik - Ljutomer 5:2, Royal Beach - Radlje 5:2, Križe - Žogica II. 5:1, Logatec - Vrhnika 5:0.
1.	KRKA II.	11 10 1 20
2.	KRIŽE	11 10 1 20
3.	ISKRA AVTOELEKTRIKA 10 8 2 16
4.	LOGATEC
5.	PRESERJE
6.	HRASTNIK
7.	LJUTOMER
8.	KAJUH SLOVAN
9.	VESNA
10.	RADLJE
11.	ROYAL BEACH
12.	ŽOGICA II.
13.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE
14.	VRHNIKA
2 0
7	8
7	8
g	4
10	2
12	0
Danilo Klajnšek
8
7
6
6
6
S
4
4
2
1
Šah • Olimpijada mladih
Klemen Janžekovič v Turčiji
V turškem mestu Budur poteka šahovska olimpijada mladih do 16 let. Na njej nastopa 22 ekip iz 18 držav, med njimi tudi Slovenija. Z odličnimi igrami na državnem mladinskem prvenstvu in na drugih turnirjih si je mesto v slovenski reprezentanci zagotovil tudi mladi, perspektivni član šahovskega društva Tehcenter Ptuj Klemen Janžekovič. To je za Klemna vsekakor priznanje, saj bo pridobil prepotrebne mednarodne izkušnje, ki jih bo lahko s pridom izkoristil zlasti do leta 2012, ko bo Slovenija organizator enega največjih svetovnih šahovskih dogodkov, svetovnega mladinskega prvenstva. Ob Klemnu Janžekoviču so v slovenski reprezentanci še Žan Tomazini iz Slovenske Bistrice ter Tim Janželj in Domen Hiti iz Ljubljane. Iz Ljubljane pa prihaja tudi njihov trener Martin Kodrič.
Slovenska reprezentanca je po začetnem ratingu na 11. mestu. V
Klemen Janžekovič
prvem kolu je s 4:0 premagala četrto domačo ekipo, nato pa dvakrat zapored izgubila. Z reprezentanco Belorusije, ki je po ratingu na 4. mestu 3,5:0,5 ter proti šestouvrščeni ekipi iz Uzbekistana 4:0. Tudi včerajšnje peto kolo je bilo gotovo težka preizkušnja za mlade Slovence, saj so se pomerili s Švico, ki je po ratin-gu peta.
Do konca bodo slovenski mladi šahisti imeli še veliko priložnosti, saj se bo olimpijada zaključila v soboto, 4. decembra, ko bodo odigrali zadnje, 10. kolo.
Silva Razlag
DP slepih in slabovidnih
Odličen nastop Franca Vaupotiča
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je bilo tehnični izvajalec posameznega državnega prvenstva slepih in slabovidnih v pospešenem šahu. Tekmovanje je potekalo v soboto in nedeljo v Domu oddiha Zveze slepih in slabovidnih Slovenije na Okroglem pri Kranju. Udeležilo se ga je 25 šahistov in šahistk iz šestih društev slepih in slabovidnih Slovenije, med njimi tudi dva člana ptujskega društva, največ predstavnikov, sedem, pa je prišlo iz MDSS Koper.
Pred začetkom tekmovanja je zbrane v imenu MDSS Ptuj pozdravil Boštjan Bratušek, predsednik komisije za šport in šah in vodja tekmovanja, v imenu organizatorja, ZŠIS-POK pa njen predsednik Emil Muri, ki je bil tudi aktivni udeleženec tekmovanja.
Igralni čas za posameznega tekmovalca je bil 30 minut, torej ena ura za partijo. Zanimivo je bilo spremljati »ples prstov« popolnoma slepih po šahovnicah, ki so v devetih kolih prikazali izredno šahovsko znanje. Med njimi sta bila tudi dva člana MDSS Ptuj, ki sicer nista popolnoma slepa. Franc Vaupotič je
ob koncu s 5,5 točke osvojil odlično sedmo mesto, Mitja Žalar pa se je z 2,5 točke moral zadovoljiti z zadnjim, 25. mestom.
Kot glavni sodnik je svoje delo odlično opravil član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender, za kar sta se mu ob koncu zahvalila tudi vodja tekmovanja ter predsednik ZŠIS-POK.
Da je slabovidnost nekoliko v »prednosti« pred popolno slepoto, je pokazal končni vrstni red, saj se je do desetega mesto zvrstilo sedem slabovidnih in le trije popolnoma slepi. Najboljšim trem je medalje podelil vodja tekmovanja Boštjan Bratu-šek, ki bo morda naslednje leto tudi med aktivnimi udeleženci, za kar ga je ob koncu turnirja izzval še posebej predsednik Zveze za šport invalidov S l ove n ij e-Pa ra o l i m p ijs kega komiteja Emil Muri.
Končni vrstni red: 1. Vlado Tu-ričnik 7 točk, 2. Emil Muri, 3. Anton Janžekovič, 4. Matej Žnuderl (vsi 6,5 točk), 5. Franc Mlačnik 6, 6. Dragi Popovič, 7. Franc Vaupotič (Ptuj), 8. Ludvik Vodovnik (vsi 5,5), 9. Gregor Čižman, 10. Jože Delost (5 točk) ... 18. najboljša ženska Silva Potočnik 4 točke ... 25. Mitja Žalar, Ptuj, 2,5 točki.
Silva Razlag
Franc Vaupotič (levo) in Mitja Žalar
Foto: Marija Kralj
Slovenskogoriška liga 2011
Preteklo soboto se je v Dornavi s 1. krogom (turnirjem) začela Slo-venskogoriška šahovska liga (SGŠL) za leto 2011. SGŠL združuje predvsem ljubiteljske šahiste iz širšega ptujskega območja. Pred leti so jo predvsem zaradi druženja ustanovili šahovski zanesenjaki iz treh sloven-skogoriških občin: Sv. Andraža, Sv. Tomaža in Juršincev. Pozneje so se jim pridružile še ekipe iz drugih občin, saj je šah na tem območju zelo priljubljen. V letošnji sezoni SGŠL sodelujejo naslednje ekipe: Šahovsko društvo Dornava, Športno društvo sv. Tomaž, Športno društvo Destrnik 1, Bar Desetka Leskovec, Šahovsko društvo Gorišnica, Športno društvo Destrnik 2, Šahovska sekcija Spu-hlja, Društvo Sivi Panter Juršinci
Rezultati:
1. turnir (27. 11. v Dornavi): ŠD Dornava - Društvo Sivi Panter Juršinci 1,5:6,5 (Viher-Kukovec 1:1, Šoštarič-Cafuta 0:2, Kokol-Rojec 0:2, Šilak-Lajh 0,5:1,5); ŠD Sv. Tomaž - Šahovska sekcija Spuhlja 2:6 (Rižnar-Majcenovič 0:2, Štuhec-Rot 1:1, Štabuc-Kocbek 0:2, Man-delj-Ržen 1:1); ŠD Destrnik 1 - ŠD Destrnik 2 4:4 (Cvetko-Kramberger 1:1, Merc-Maurič 1:1, Vidovič-Toplak 1:1, Holc-Burina 1:1); Bar Desetka Leskovec - ŠD Gorišnica 6:2 (Že-rak-Vrbančič 2:0, Zagoršek-Toplak 1:1, Lubaj-Cvitanič 1,5:0,5, Vidovič-Kostanjevec 1,5:0,5).
Naslednji, 2. turnir, bo v soboto, 11. decembra, pri Sv. Tomažu.
Anton Lajh
Konjeništvo
Konjeništvo vse bolj popularen šport
Konjeniški klub Ptuj deluje že 17 let, pred dvema letoma so se iz Rogoznice preselili na novo lokacijo urejenega ranča v Spuhljo. V klubu imajo približno 40 članov in skupno hle-vijo 21 konjev. Osnova je vsekakor šola jahanja, v kateri se v glavnem otroci v starosti od šestega od devetega leta s pomočjo usposobljenih inštruktorjev spoznavajo z živaljo in osnovami jahanja. Na Ptuju sta v klubu trenutno dva inštruktorja, Živa Čuček in Zlatko Ko-lar, ki pa se redno izobražujeta in imata že veliko izkušenj na področju konjeništva. Tako je po zahtevnosti tudi razporejen ciklus učenja, ki je sestavljen iz začetnega in nadaljevalnega tečaja in licenc za izpit jahač 1 in jahač 2. Športna programa pa sta učenje preskakovanja ovir in dresurno jahanje.
V letošnjem letu so licenco za preskakovanje ovir, kar pomeni, da se bodo v prihodnosti lahko udeleževale tek-
Foto: arhiv KK
Gasilsko fotografiranje na konjeniških igrah 2010
movanj, dobile Špela Lačen, Mojca Lačen, Patricija Kajnih, Nika Žibrat in Brigita Šmigoc. Mlade punce so se tudi že udeležile prvega tekmovanja, ki ga je organiziral Konjeniški klub Karlo iz Maribora, na njem pa so korektno nastopile. Doma-
či klub je pred kratkim organiziral tudi konjeniške igre in tekmovanje v preskakovanju ovir, na katerih je bila najboljša - s tem je postala na nek način tudi klubska prvakinja -Patricija Kajnih. V prihodnosti iz tekmovalnega vidika največ stavijo na odličnega konja Bo-ogy-Woogyja, ki tekmuje v pro-
stem skoku.
Konjeništvo je postalo v zadnjih letih vse bolj popularen in tudi cenovno dostopen šport. Zraven šole jahanja, preskakovanj ovir in dresurnega jahanja pa imajo v ptujskem Konjeniškem klubu tudi možnost prostega jahanja.
David Breznik
3. mesto na prvenstvu 4-letnih konj v prostih skokih.
Foto: arhiv KK
Foto: arhiv kk Zadovoljstvo mladinske ekipe ob uspehu na tekmovanju v preskakovanju zaprek v Mariboru
Šolski šport • Nogomet
Začetek »RIN« tudi za selekcije U-10
Teden dni po pričetku v starostni skupini U-8 so turnirje Rad igram nogomet pričeli tudi nekoliko starejši naraščajniki. Turnirji U-10 so minuli vikend potekali na Destrniku (vodja tekmovanja prof. Drago Prelog), v Poljčanah (vodja prof. Miran Voglar) in Zavrču (vodja prof. Mitja Vidovič). Igralo se je enkrat 16 minut, predstavile pa so se A- in B-ekipe vsake od nastopajočih moštev. V nadaljevanje tekmovanja (finale bo v decembru) so se uvrstili: v Destrniku NK Stojnci, v Poljčanah NK AHHA EMI Bistrica B in v Zavrču NK AHHA EMI Bistrica A.
Nastopajoči v Destrniku:
Vrstni red ekip A:
1.	NK Stojnci
2.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
3.	NK Hajdina Golgeter A
Vrstni red ekip B:
1.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
2.	NK Hajdina Golgeter A
3.	NK Stojnci
Nastopajoči v Poljčanah:
Vrstni red ekip A:
NK Slov. Bistrica U10
Foto:tp
1.	NK AHA EMI Bistrica B
2.	NK Aluminij
3.	OŠ Poljčane Vrstni red ekip B:
1.	NK AHA EMI Bistrica B
2.	NK Aluminij
3. OŠ Poljčane Nastopajoči v Zavrču: Vrstni red ekip A:
1.NKAHHA	EMI Bistrica A
2.	OŠ Cirkulane-Zavrč
3.	NK Gorišnica
RIN U8 Ptuj
Foto: tp
Vrstni red ekip B:
1.	NK AHHA EMI Bistrica A
2.	OŠ Cirkulane-Zavrč
3.	NK Gorišnica
V Juršincih je v soboto potekal naslednji turnir selekcij U-10. Med štirimi ekipami (Juršinci, Hajdina Golgeter, Ormož, Poli Drava), vsaka je tekmovala z ekipo A in B, so največ znanja pokazali naraščajniki NŠ Poli Drava iz Ptuja, njihova ekipa A, ki je z zmago tudi napredovala v 2. del 1. faze tekmovanja, ki bo potekalo decembra. Nastopajoči v Juršincih: Vrstni red ekip A:
1.	NŠ Poli Drava
2.	NK Ormož
3.	NK Hajdina Golgeter B
4.	OŠ Juršinci Vrstni red ekip B:
1.	NŠ Poli Drava
2.	NK Hajdina Golgeter B
3.	NK Ormož
4.	OŠ Juršinci
Na Ptuju še tretji turnir »RIN« U-8
Na Ptuju je potekal še tretji »RIN« turnir selekcij U-8. Nastopilo je 8 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Največ znanja so pokazali nadebudni nogometaši iz ekipe Ma-kole B in NK Hajdina Golgeter D, ki sta se uvrstili naprej. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani Gimnazije Ptuj, vodja tekmovanja pa je bil športni pedagog Dejan Vilčnik. Nastopajoči na Ptuju: SKUPINA C NK Makole B OŠ Mladika NŠ Poli Drava C NK Aluminij B SKUPINA D NK Hajdina Golgeter D NŠ Poli Drava D NK Aluminij C NK Stojnci 2
tp
Ignac Koprivec (1910 Drbetinci 1980 Ljubljana)
Ignac Koprivec - pisatelj Slovenskih goric
Drbetinci so naselje v Slovenskih goricah, ležijo pa med Vitomarci (Sv. Andražem) in Cerkvenjakom. Spodnji Drbetinci se dotikajo Pesniške doline, iz Zgornjih Drbetincev oziroma z Drbetinskega vrha pa sega razgled vse do Pohorja. V vasi prevladujeta poljedelstvo in živinoreja, izstopa predvsem sadjarstvo, nekaj je tudi turističnih kmetij.
Foto: Delo, 2. 7. 1987
Ignac Koprivec
V Drbetincih so se rodili znani možje: novinar Slavko Fras (1928-2010), dirigent in skladatelj Drago Šijanec (1907-1986), v hiši s št. 44 duhovnik Martin Firbas (1771), duhovnik, ljudski pesnik in krajevni zgodovinar Franc Verbnjak (Vrbnjak) (1792-1859), učitelj in politični delavec ter Maistrov borec Jože Jurančič (1902-1999), v isti hiši v Drbetincih 50 je bil rojen Jožetov stric Ivan Jurančič (1861-1935), priznan čebelarski učitelj, v Toševi domačiji, Drbetinci 3, častni občan in ugledni otorinolaringolog prof. dr. Mirko Toš (roj. 1931) in v Drbetincih 52 pisatelj, časnikar in urednik Ignac Koprivec. V Koprivčevem času ni bilo v vasi bogatih kmetov, ki bi imeli tri, štiri pare konj, ampak so tudi posamezni kmetje prav tako jedli koruzni ali ječmenov kruh. Hiše v dolini so bile večje in pretežno zidane, v goricah cimprane in butane in krite s slamo. Na Drbetin-skem vrhu so bili vinogradi samorodnice.
Ob stoletnici rojstva v letu 2010 mineva tudi trideset let od smrti Ignaca Koprivca in
Koprivčeva rojstna hiša v Drbetincih 52
Foto: Vladimir Kajzovar
zanimivo je, da se ravno v tem letu pri Sv. Andražu ponovno prebira izvod Koprivčeve knjige Kmetje včeraj in danes, ki »kroži« iz rok v roke. Knjiga narodopisnih črtic je že ob izidu (1939) spodbudila med domačini številne odzive.
Tam ni gosposkih goric ...
Znani slovenski pripovednik Ignac Koprivec, s pravim imenom Ignac Ljubec, se je rodil 26. junija 1910 v Drbetincih, vinorodnem kraju na levem bregu Pesnice, umrl pa 10. decembra 1980 v Ljubljani. Njegov oče je bil Jožef Ljubec, železar, in je umrl na ruski fronti že leta 1915. Ignac se ga je spominjal le v meglenih obrisih. Mati
Umrl jc naš član
IGNAC KOPRIVEC
slovenski pisatelj
Žalna seja bo v ponedeljek, 15. decembra 1980, ob 11. uri, v prostorih Društva slovenskih pisateljev
SLOVENSKI CENTER PEN
V Ljubljani, 11. decembra 1980
Umrl je naš član
IGNAC KOPRIVEC
slovenski pisatelj
Žalna seja bo v ponedeljek, 15. decembra 1980, ob 11. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev, Ljubljana, Tomšičeva 12
Društvo slovenskih pisateljev
Ob smrti Ignaca Koprivca. Delo, 13. 12. 1980
Elizabeta Ljubec, rojena Čuček, je ostala po smrti moža vdova s tremi otroki: Francem, Igna-cem in Genovefo. Životarili so kot drugi »vrhovci«. Sin Franc je postal zidar, hči Genovefa se je poročila s sosedom Vinkom Jurančičem, sin Ignac pa se je po osnovni šoli podal na pot s trebuhom za kruhom. Imena Ignac Ljubec ne bomo našli v nobeni literarni zgodovini, saj se je podpisoval Koprivec in je priimek tudi avtoriziral, vendar šele po drugi svetovni vojni. Z odločbo Ministrstva za notranje zadeve Ljudske vlade Slovenije so 22. julija 1946 njegovo prošnjo za legalizacijo psevdonima Koprivec ugodno rešili, tako da od takrat rojstni priimek Ljubec pravno več ne obstaja. V kraju namreč ni bilo Koprivcev. Psevdonim je razkril Ivan Kreft po pisateljevi smrti. Pomembno pa je, da je ohranil svoj pravi priimek med vojno in se je z dokumenti na ta priimek svobodno gibal po Ljubljani, medtem ko so ga okupacijske oblasti zaman iskale kot Koprivca.
Rojen je bil v tistem delu Pr-lekije, kjer je v Sestankih zase trdil, »da tam ni gosposkih goric, kot so v Halozah ali Jeruzalemu«. V Vitomarcih je obiskoval osnovno šolo, klasično gimnazijo pa v Mariboru, a je ni končal. V Ljubljani je privatno končal srednjo tehnično šolo in se vpisal na slavistiko. Starši so bili prerevni, da bi mogli sina poslati v šole in mu omogočiti redno izobraževanje. Brat mu je pomagal, da se je v Zasavju lahko zaposlil kot zidar, se izobraževal in se ob delu tudi šolal. Na slavistično
fakulteto se je vpisal kot privatist, ker ni imel velike mature. Poslušal je predavanja tudi na drugih fakultetah, poslušal je celo filozofa dr. Franca Vebra. Tako si je pridobil ogromno znanja, saj je imel izreden spomin. Izpitov pa ni opravljal, kar je bila po koncu vojne velika pomanjkljivost. Skoraj vsi literarni zgodovinarji so mu priznavali prirojen talent za slovenščino in izvirno izrazoslovje. Tovariši so bili prepričani, da ima za seboj enake šole, kot so jih imeli sami.
Preživljal se je s priložnostnimi deli in od podlistkov, objavljenih v dnevniku Jutro. Kot študent je deloval med levičarji Mladi Triglav. S črticami, novelami in narodopisnimi prispevki je sodeloval že pred vojno v Življenju in svetu, Obzorjih, Mariborskem večer-niku, po vojni v Slovenskem poročevalcu, Ljudski pravici, Obzorniku, Ptujskem tedniku, Naši ženi, Kmečki ženi, Ptujskem zborniku, Koledarju Prešernove družbe, Sodobnosti in drugje.
Največja vrednost narodopisnih črtic je vsekakor bogato narodopisno blago. Dogajanje poteka največ v bolfenški in andraški fari. V svojih novelah je skušal razrešiti razdvojenost kmečkega človeka, ki je nihal med neznanim in iskal pravično pot v novonastalih razmerah. Ekonomska kriza je prišla v domači kraj z nekajletno zamudo okrog leta 1935 in odsevala v Koprivčevem literarnem ustvarjanju, saj je sam izviral iz želarske, dninarske družine.
Nadaljevanje prihodnjič Vladimir Kajzovar
Od tod in tam
Ptuj • Kocbek na Viktorinovem večeru
Foto: Slov. književnost 1945-1965
Na življenjepisu malokaterega Slovenca je zemljevid slovenske zgodovine 20. stoletja izrisan tako nazorno kot prav na Kocbekovem. Zato ni čudno, da nas njegov lik in delo še danes vznemirjata, navdihujeta, včasih tudi jezita. Predvsem pa zbujata najrazličnejše ocene in poglede. Tako je Edvard Kocbek pripravna tema za prvi decembrski Viktorinov večer, ki bo v petek, 3. decembra, ob 19. uri. Na njem bo dovoljeno spregovoriti Kocbeku samemu: kolaž odlomkov iz njegovih pesmi, esejističnih in dnevniških zapisov bodo predstavili Jani Šumak, Vita Zgoznik, s. dr. Snežna Terezija Večko in David Prajnc. Hkrati bo nekatere vidike njegove osebnosti osvetlil dr. Ivan Štuhec, izvrsten poznavalec Kocbeka, s katerim se bo pogovarjal dr. Aleš Maver.
C. E.
Sela • Igrala za učence in vrteške malčke
_
Foto: SM
Lani temeljito prenovljena selska osnovna šola,v kateri deluje tudi en oddelek vrtca pod imenom Zvezdica, je od minulega tedna bogatejša za težko in dolgo pričakovana igrala na urejenem zunanjem igrišču. Seveda so najnovejšo pridobitev z največjim veseljem pozdravili prav najmlajši in takoj preizkusili nova igrala. Slovesni dogodek ob uradnem prevzemu pa so počastili tudi s kratkim in ljubkim kulturnim programom, v katerem so zapeli in zaplesali. Radosti otrok seje v nagovoru pridružila še ravnateljica Helena Šegula, ki se je zahvalila za nakup kvalitetnih igral, vodja selske šole Claudia Beguš Mihelčič pa je dodala, da bodo vsa igrala s pridom uporabljali, še posebej, ko bodo lahko ob lepem vremenu več časa preživeli zunaj, saj se zavedajo, kako pomembna sta igra in gibanje za otroški razvoj. Novo šolsko pridobitev sta ob čestitkah pozdravila tudi videmski župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc. Župan je še povedal, da so zunanja igrala zelo kvalitetna, atestirana in da so stala slabih 40.000 evrov.
SM
Sela • Pevke z novo zgoščenko
Kulturno društvo Sela je zadnjo novembrsko soboto v kulturni dvorani na Selih pripravilo že peto tradicionalno kulturno prireditev V jesenski noči, ki so jo letos združili še s predstavitvijo druge zgoščenke domačih ljudskih pevk. Na Jesenski noči so se ob domačih pevkah zbranemu občinstvu predstavili še pevci, pevke in godci s Po-brežja, Ptuja, Ptujske Gore, iz Stoperc, s Turnišč, Hajdine, iz Kidričevega, Maribora, Rač, Dolene, Lancove vasi ter mlada muzikanta KD Sela. Vse nastopajoče, še posebej pa domačinke, so pozdravili videmski župan Friderik Bračič, predsednik Kd Sela Alojz Auer in vodja ljudskih pevk Antonija Kaučevič. Selske ljudske pevke so bile deležne še številnih drugih čestitk ob novi zgoščenki z naslovom Mili moj domači kraj, pri kateri jim je bil v veliko pomoč Marjan Nahberger in s katero ob številnih nastopih ohranjajo ljudsko petje in bogato ljudsko izročilo domačega kraja za naslednje rodove.
SM
Foto: TM
Foto: arhiv
Draženci • 10. gospodinjski večer
vB	■	■■ mVh
Domači rezanci so najboljši
V domu vaščanov v Dražencih je 27. novembra potekal že 10. gospodinjski večer, ki so ga članice Društva gospodinj Draženci pripravile v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj, na katerem so izbrale Naj rezance 2010 oziroma razglasile najboljšo ekipo v ročni izdelavi domačih rezancev in odprle razstavo na temo Žita z različnimi vrstami žit, moke, kruhov, rezancev in žitnih šopkov kot svoj osrednji projekt v letošnjem letu.
Vsa razstavljena žita so zrasla na domačih njivah v Dražencih in okolici, le pira v Zagojičih, soja pa v Šikolah, je povedala predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec. Na enih od svojih delavnic so izdelale odlične domače rezance, za katere so izdelale tudi lično embalažo, ker je že čas, da svoje rezance spravijo na trg, je povedala predsednica. Z njimi so obdarile vse sodelujoče ekipe, ki so prejele tudi priznanja za sodelovanje na letošnjem večeru.
Dogajanje so s pesmijo in glasbo obogatili Ljudske pevke Hajdina in mladi harmonikar Tadej. Letošnji, 10. gospodinjski večer je privabil rekordno število ekip, kar 19, ob 18 ženskih
tudi eno moško, Valek mojstri Hajdina (Vlado Šamprl, Ivan Brodnjak in Andrej Tkalec), ki postaja vse bolj izurjena v izdelavi jušnih in širokih rezancev ter krpic, ki jih mora tudi sicer v 90 minutah izdelati vsaka tekmovalna ekipa. Po Valek mojstrih je kvaliteta rezancev v največji odvisnosti od gnetenja, bolj gneteš testo, boljši so; pa tudi moka mora biti kvalitetna. Doma jih člani moške ekipe tradicionalnega gospodinjskega večera delajo enkrat letno, teden dni pred tekmovanjem in teden dni po tekmovanju. Nežnejši spol pa pravi, da so lepi rezanci rezultat kvalitetne moke, rumenih jajc in veliko dobre volje.
Na 10. gospodinjskem večeru, na
katerem je odsotnega župana Stanislava Glažarja zastopal član sveta občine Hajdina Franc Mlakar, pohvalil je trud vseh za ohranjanje tradicije, so sodelovale ekipe Društva gospodinj Cir-kulane, Društvo gospodinj Draženci, Valek mojstri Hajdina, aktiv žena Do-lena, Društvo žena in deklet Gerečja vas, Društvo gospodinj občine Gori-šnica, Društvo žena in deklet občine Hajdina, Društvo žensk Hajdoše, Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas, Društvo podeželskih žena občine Markovci, društvo kmetic MO Ptuj, Društvo žensk Pobrežje, Društvo žena Tisa Ptujska Gora, Društvo žena občine Rogatec,
Društvo gospodinj Marjetica, Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici, Društvo kmetic občine Videm in Društvo gospodinj občine Zavrč.
Strogo ocenjevalno komisijo so sestavljali Terezija Meško, koordina-torka svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Podravju, ki sodeluje že od
vsega začetka, Ivo Rajh, ki sicer še nikoli ni delal rezancev, je pa enkrat že bil v ocenjevalni komisiji, zato si je upal tudi letos privoliti v sodelovanje, tretja članica ocenjevalne komisije pa je bila Barbara Vidovič iz Ofenbacha v Nemčiji. Terezija Meško je ekipe seznanila s pravili tekmovanja. Testo za rezance so umesili ročno iz dveh jajc, po pravilih ga je lahko pripravila ena tekmovalka ali pa so ga mesile vse tri izmenično. Razvaljati so ga morale čim bolj tanko na tri dele, brez lukenj. Vsaka od tekmovalk je razrezala svoj rezanec. Komisija je ocenjevala razva-ljano testo in končni izdelek, rezanci in krpice so morali biti narezani čim bolj enakomerno in se niso smeli med seboj sprijeti. Najbolj so kriterijem tekmovanja na 10. gospodinjskem večeru ustrezali rezanci in krpice, ki so jih izdelale članice Društva kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici Ema Lančič, Ivanka Mihalič in Jožefa Slekovec.
Tekmovalnemu delu je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo, v juho pa so organizatorice zakuhale rezance tega večera, saj so domači rezanci še vedno najboljši, ne odtehta jih nobena sodobna tehnologija.
MG
Potepanje po evropskih mestih • Carigrad (5. del)
Med Evropo in Azijo, med bogastvom in revščino
Prijazno slovo ob tej edinstveni izkušnji. Fantastično. Neprecenljivo. Stisneva si roke. Tako je minil še en radostni dan. Sprva torej v prodajalno preprog, nato keramičnih izdelkov, na koncu sem celo pristal v prodajalni s tipičnimi centralnoazijski-mi oblačili. Povsod ista zgodba, tako da sem se v poznih večernih urah in zgodnjih jutranjih kar hudoval nad vsem popitim čajem. Naslednji dan me je čakal obisk populističnega Grand Bazarja. Obsežen turški zajtrk in že sem na tramvaju v smeri za bazar. Ni ga težko najti, saj samo slediš reki ljudi, ki zapušča tramvaj na dotični postaji. Bazar ima preko
4000 prodajalen in sedem kilometrov ulic. Je mesto v mestu. V bazar-skem kompleksu najdemo pošto, mošejo, policijsko postajo, kavarne ipd. Nepredstavljiva resnica o turistični obiskanosti Bazarja, ki prekaša celo Hagio Sophio. Ljudje pa kar nakupujejo. Sprehajajo se od trgovinice do trgovinice. Prodaja se vse. Če nimajo na zalogi, uredijo. Saj ne rečem, dan pred tem sem tudi sam pohajkoval med prodajalnami. Vendarle pa je nekaj drugega, če si ogleduješ starodavno otomansko tradicijo izdelave svilene preproge ali pa preproge »made in China«. Še najbolj zanimivo je piti sveže izti-
snjen pomarančni sok in opazovati lokalne podjetneže pri njihovih »bi-znisih«. Zdi se mi, da ima vsak med njimi po vsaj štiri osebne mobilnike. In v trušču celotnega dogajanja znane klicne melodije telefonov nedvomno prevladujejo. Sprehodim se še do bazarja začimb. Mnogo boljša zadeva. No, vsaj čaj je še vedno pristen turški.Tudi nepregledne množice sladic mamljivo vabijo. Še ena pristna otomanska tradicija. Začimbe, čaje in sladice bi opazoval kar cel dan, neprestano. Vendar se kmalu tudi nosnice prenaužijejo in čas je za sprehod v »evropski« del evropskega dela Carigrada. Mahnem jo
Foto: Uroš Zajdela
Tradicionalno odprta srajčka, čeprav vendarle v kulturnih okovih. Sicer pa tako izgleda turško točeno pivo.
čez most Galata, ki povezuje oba dela zlatega roga in že me čaka rahel vzpon na stolp Galata. Nekoč zapor za krščanske vojne ujetnike, danes restavracija ter fantastična razgledna točka. Predvsem tik pred sončnim zahodom. Ko se še poslednji sončni žarki igrajo s pokončnimi
minareti. Temno nebo kmalu prisili domačine, da osvetlijo Carigrad. Tudi Imami niso izjema, pravzaprav so največji potratniki elektrike. A vsak cent , ki ga plača mestna oblast, je poplačan. Rajsko kraljevi pogled na mesto.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Ob Bosporju so si svoje vile v 19. stoletju zgradili premožni meščani. Danes so po večini restavracije.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E®R"M»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Grand Hotel Primus
1
GEMINA
Petek, 10.12.2010, ob 20. uri: Praznične penine - biseri v kozarcu Vsaj 8 vinskih vzorcev in 2 hoda hrane.
Božična vačarla s priznanim npamlm pevcem luannm Vaslatom,
petek, 24.12. ob 19.00 v Klubu Gemino XIII. Cena božične večerje zanaša 50 €.
Silvestrovanje v Termah Ptuj, petek, 31.21.
Silvestrovanje v hotelski restavraciji s skupino Black & White: 130 € na osebo Silvestrovanje v Klubu Gemina XIII s skupino Happy band: 100 € na osebo Silvestrovanje v rimskih oblačilih ob mehanski glasbi v Termalnem Parku - all inclusive: 80(^.0hotelPrimus *
na osebo	i
|
e t
GEMINA ¡3
o*" i
Termalni NarH »
s skupino Black & White, sobota, 1.1.2011
Cena večerje na novoletnem plesu znaša 50 € na osebo
UGODNO K0MNIE VTERMAINEM MRKU ZA IP0K0IINCE
40 % popust na celodnevno kopalno karto od ponedeljka do petka od 01.12. do 17.12.2010
UDI IZ GOVEDINE V RESTAVRACIJI ZIIA
V restavraciji Žila Vam vsaki drugi teden v mesecu nudimo Jedi iz govedine s prilogo po ceni 7 € (sočni golaž v kotličku, steak na žaru, v poprovi omaki ali po lovsko, kuhana govedina z vinsko ali hrenovo omako).
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
M
Grand Hotel Primus â
Kuharski nasveti
Brstični ohrovt
Brstični ohrovt je vedno pogostejša kapusnica tudi pri nas in je odporen proti mrazu, oziroma če pustimo brstični ohrovt na mrazu, se poveča vsebnost ogljikovih hidratov, vlaknin oziroma celuloze, vlakna pa postanejo mehkejša, brsti okusnejši ter lažje prebavljivi. Brstične-ga ohrovta ne jemo surovega, temveč ga najpogosteje kuhamo ali dušimo. Kuhamo cele glavice ali odvisno od velikosti narezane na polovice ali največje celo na četrtine. Zaradi svoje izrazite arome in okusa je brstični ohrovt primeren kot samostojna jed brez vseh dodatkov, lahko pa z dodatki omilimo oster okus sploh v jeseni ali izboljšamo okus.
Brsti, podobnim malim zelj-natim glavicam, poganjajo iz zalistja pecljatih listov in jih obiramo postopoma od spodaj navzgor. V hladilniku brsti niso dolgo obstojni, le nekaj dni, in zunanji listi radi porumenijo, s tem se poslabša tudi okus in se zmanjša vsebnost vitaminov. Najkvalitetnejši br-stični ohrovt dobimo v času od oktobra do marca. Od začimb se ujema z muškatnim oreščkom, žajbljem, baziliko, peteršiljem, česnom, sirom, soljo, poprom in kislo smetano. Zraven zgodnjih sort, srednjepoznih sort in poznih sort poznamo še vrtni ohrovt, ki ima rdeče brste, rubin, in je primer za sajenje v okrasne
obrobe, na tem ohrovtu zraste manj brstov, vendar so ti zelo okusni in primerni za dušenje v odprtih posodah in praženje, saj se pri kuhanju razbarvajo.
Brstični ohrovt je cenjena zelenjava v zimskih mesecih. Pogosto ga ponudimo z maslom, bešamel omako, kislo smetano, legirjem in je okusna priloga k svinjini, perutnini in divjačini. Domovina brstične-ga ohrovta je Belgija, kjer ga ponudijo z naribanim sirom in muškatom, zraven pa ponudijo kostanje ali marone, ki jih poljubno glazirajo. V Nemčiji pripravljajo brstični ohrovt v rjavi omaki s slanino in čebulo. V Franciji pripravljajo še gratiniran brstični ohrovt s sirom, bešamel omako in drob-tinami.
Pri nas brstični ohrovt najpogosteje kuhamo, dušimo ali kombiniramo tako, da ga najprej kuhamo in nato gratinira-mo oziroma zapečemo. Čvrste glavice brstičnega ohrovta kuhamo 5 do 10 minut, v vodni opari ga kuhamo 10 do 15 minut, če surovega pražimo, ga pražimo 20 do 30 minut. Če ga predhodno blanširamo, ga blanširamo 2 do 3 minute. Velike količine ohrovta kuhamo v delno odprtih kozicah, da ohrani svetlo zeleno barvo. Če surovega pražimo, ga narežemo na debelejše kolobarje ali na četrtine, odvisno od recepta. Pri praženju za prilogo ga je priporočljivo mešati z rdečo sorto rubin, začinimo ga lahko s sojino omako ter izboljšamo okus s sesekljanimi
Tačke in repki
Zima je pred vrati
Sneg je pobelil našo okolico, zima prihaja z velikimi koraki, strupen mraz se čez dan in predvsem ponoči vije okrog naših bivališč, ki so, vsaj močno upam, da je tako, povečini topla in prijetna. Z nami in našo družino se na toplem grejejo tudi naši kosmatinč-ki, naši štirinožni prijatelji in spremljevalci. Pozimi ni prav nobenega problema s kužki, ki so pasemsko in telesno namenjeni in prilagojeni za prenašanje mrzlih zimskih temperatur. Taki so npr. pri nas zelo popularni bernski planšarski psi, novofundlandci, bernar-dinci, samojedi, sibirski haskiji, dolgodlaki nemški ovčarji in še bi lahko našteval. Skupno pri vseh je, da imajo bogat in gost kožuh s povečini dolgo dlako in obilico podkožne maščobe, ki nudi dobro zaščito v mrazu. To velja tudi za mešance med njimi in le-ti se zime dobese-
Brstični ohrovt
lešniki ter začinimo še s soljo in poprom.
Iz brstičnega ohrovta najpogosteje pripravimo zelenjavno juho, kjer so brsti ohrovta kot ena izmed vrste zelenjave, posebej kuhane brste ohrovta pa lahko uporabimo tudi kot jušni vložek pri vseh čistih juhah. Brstični ohrovt pogosto pripravimo kot prilogo k mesnim jedem ali samo kuhanega in tik pred serviranjem narahlo prepraženega na maslu ter začinimo s peteršiljem in soljo ali pa si pripravimo praženega s čebulo in česnom ter slanino, tako da na manjši količini maščobe prepražimo na kocke narezano slanino, dodamo fino sesekljano čebulo. Še preden porjavi, dodamo do polovice kuhan ohrovt, po želji prilijemo malo belega vina ali vode in do mehkega dušimo. Pred serviranjem po-tresemo s sesekljanim česnom in peteršiljem ter ponudimo kot prilogo k mesnim jedem.
Kuhani brstični ohrovt lahko za prilogo pripravimo tudi tako, da ga prelijemo s prepraženemi drobtinicami, stopljenim maslom, na suho prepraženimi lešniki, ter z ra-
znimi omakami, milansko, gobovo, smetanovo in podobno toplo omako. Okusno prilogo dobimo tudi, če pripravimo narastek iz brstičnega ohrov-ta. Brstični ohrovt do polovice skuhamo v slani vodi, ga od-cedimo in ohladimo. Posebej pripravimo bešamel omako, tako da stopimo margarino, dodamo moko, ki jo prepra-žimo le toliko, da ne porjavi, nato zalijemo z mlekom. Mleka prilijemo toliko, da dobimo gosto omako. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Omako odstavimo, do mlačnega ohladimo, dodamo rumenjake in trdi sneg beljakov. Na pol litra beša-mel omake damo 3 jajca. 2/3 omake prilijemo k ohrovtu, premešamo in damo v manjši pomaščen pekač in po vrhu prelijemo še ostalo omako. Pečemo pri temperaturi 200 do 220 °C tako dolgo, da porjavi in postane čvrst. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato ali kot prilogo k mesnim jedem iz svinjine, divjačine in perutnine.
Iz kuhanega brstičnega ohrovta pa lahko pripravimo tudi okusno solato. Če imamo večje brste, jih prerežemo na polovico ali četrtino, dodamo še pest kuhane ajdove kaše, enako količino paradižnika in svežih kumar ter prelijemo z osnovnim solatnim prelivom, ki mu lahko dodamo bučno ali olivno olje, oziroma po vašem okusu. Tako pripravljeni solati lahko dodamo še na male kocke narezan poljubni poltrdi sir ali manjšo količino sira, ki zori s plemenito plesnijo. Dobili boste jed, ki jo lahko ponudite kot okusno hladno uvodno jed ali samostojno jed.
Vlado Pignar
dno razveselijo. Ta prispevek pa namenjam predvsem kratkodlakim kužkom, ki ostajajo kljub mrazu na prostem, saj na žalost druge možnosti nimajo. V predzimskem času ljudje na svojih dvoriščih poskrbijo za vse, kar lahko zmrzal uniči, vse pravočasno pospravijo na mesta, kjer mraz ne more zraven. Pri tem pa zelo pogosto pozabijo na svoje pse, na zveste čuvaje, ki so povečini na verigah. Pozabijo, to je zelo prizanesljivo napisano, saj se taki ljudje sprenevedajo in nočejo vedeti in razumeti, da, če imajo kratkodlakega psa in predvsem, če je ta manjše rasti, takšen kuža ne prenaša mraza in mora imeti možnost, da preživi vsaj mrzlo noč nekje na toplem. Ljudje se izgovarjajo na različne načine, češ, saj ima izolirano hiško, les na tleh in podobno. Ko temperature ponoči padejo pod ničlo in ko so že čez dan okoli ničle, pri takih temperaturah se kratkodlaki psi kljub temu, da imajo pasjo hišo, ne morejo več ogreti in vzdrževati normalne telesne temperature. Kar ne morem verjeti, ko pride stranka v ambulanto in pove, da je zjutraj našla psa poginjenega v njegovi hiški in jo neizmerno zanima, kaj mu je bilo. Zunaj pa so temperature pod ničlo, pes pa je kratkodlak. Še huje je, kadar si ljudje nabavijo psa mla-
dička in potem želijo vedeti, ali je že lahko zunaj dan in noč. Poudarijo še, da bo tako bolj utrjen. Vedeti je treba, da prav noben mladič, tudi dolgodlaki ne, ne prenaša dolgotrajnega mraza, saj mu center za regulacijo toplote še ne deluje, kar pomeni, da moramo mladičku zagotoviti toplo mesto nekje v notranjosti. Podobno se dogaja tudi z ostarelimi psi, tudi z dolgodlakimi polarnimi pasmami, mraza več ne prenašajo in potrebujejo toplo zavetišče. Težave s kostmi, sklepi, hrbtenico v starosti mraz še zelo potencira. Ljudje toliko govorimo o rev-matizmu in mrazu, kaj pa lahko porečejo psi? Zelo pomemben faktor energije v mrzlih zimski dneh je prehrana, ki mora biti pri psih, ki živijo zunaj, bolj kalorična in kakovostna. Povečati je treba predvsem delež ma-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ščob v hrani in psu ponuditi hrano večkrat dnevno. Posebej previdni moramo biti pri vodi, saj zmrznjena voda v skodelici psu prav nič ne koristi.
Vsak letni čas ima svoje pozitivne in tudi negativne plati. Zima je lahko prelepa, hkrati pa tudi neprizanesljivo kruta do vseh, ki so primorani prebivati na prostem v mrzlih dolgih zimskih nočeh. Tako marsikateri kužek drgeta ponoči v boksu ali na verigi in gleda proti hiši, kjer se njegovi lastniki prijetno grejejo. Pomislimo na take živali in jim pomagajmo, ponudimo jim zavetje vsaj v kleti, garaži, kurilnici, če jih že ne pustimo k sebi v stanovanje. Hvaležni nam bodo in srečni bolj, kot si morda predstavljamo. Emil Senčar, dr. vet. med.
I Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem tu m </>et j
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju	»:> * * *' * ¡|
nudi za vas in vaše hišne ljubljenčke:
PREMIUM PROIZVODE PO UGODNIH CENAH:
hrana, oprema, plaščki, igračke, akvarijske ribice, akvariji ter ie in Se.... Pri nas vas strokovno in prijazno postrežemo. VLJUDNO VABLJENI!
AKCIJA:
s tem kuponom vam nudimo 10% popust pri nakupu v naši prodajalni!
Kmetijska svetovalna služba
Izdelava domačih klobas in salam na kmetijah
Skozi zgodovino smo na kmetijah ohranjali tradicijo domačih kolin s predelavo mesa v izdelke. Po posameznih območjih Slovenije smo izoblikovali zelo značilne mesne dobrote (prekmurska šunka, savinjski želodec, halo-ška in pohorska bunka, meso iz tunke, suhe domače klobase in salame, dimljene krače, dimljena slanina, kraški pršut, kraška panceta, zaseka, kašnate klobase ...). Izdelava domačih klobas in salam je nepogrešljivi del kolin. V tekstu se bom osredotočil na suhe domače klobase in salame z nekaj osnovnimi zahtevami pri izdelavi, ki vodijo do uspeha pri izdelavi. Suhomesnati izdelki so v času zorenja bolj podvrženi naravnim delovanjem mikroorganizmov in encimov kot druga živila rastlinskega ali živalskega izvora.
Pomen postopkov pred klanjem prašičev za kvaliteto domačih salam in klobas
Kvaliteta domačih klobas in salam se začne že v času reje prašičev. Prehrana v zadnjem obdobju pred klanjem ima direktni vpliv na kvaliteto mesa. Posebej pomembno je, da v prehrano vključimo krmila z nizko vsebnostjo lahkotopnih maščobnih kislin (ječmen, krompir) zaradi izboljšanja kvalitete maščobe tako slanine kot intramuskularne maščobe. Prašiči, ki jih krmimo z visokimi deleži krmnih komponent z vsebnostjo lahkotopnih maščobnih kislin (koruza, soja, olja), imajo mehko slanino. Mesni izdelki so podvrženi v času zorenja in shranjevanja oksidaciji in dobimo žarki okus.
Zelo pomembno je, da pri prašičih tik pred klanjem preprečujemo stresne situacije, da ohranimo osnovno kvaliteto mišičnine. V nasprotnem primeru se pojavlja v svetlih mišicah bledo, mehko, vodeno meso in v temnih mišicah temno, čvrsto, suho meso. Napake na kvaliteti mišičnine se odražajo v kvaliteti izdelkov.
Za izdelavo mesnih izdelkov je zaželena nekoliko višja masa prašičev pred klanjem, kar pomeni tudi višja starost (okrog 150 kg). Po klanju je zelo pomembno meso dobro ohladit v sredini kosa na 4 °C pred nadaljnjo obdelavo.
Pozornost pri izdelavi klobas in salam
Pri izdelavi klobas in salam je zelo pomembno, da dobro odberemo meso, ki nima veliko veznega tkiva in nima krvavih delov. Prisotnost vezivnega tkiva, hrustancev, kit in okruškov kosti so napake, ki kvarijo sestav prereza izdelka. Meso meljemo na volku z odprtino 6-10 mm, boljše je, da so koščki mesa večji. Zelo pomembno je, da so rezila pri mletju ostra, da ne prihaja do gnetenja in mehanske poškodbe mesa. V maso dodajamo kvalitetno belo hrbtno slanino v količini 20 do 25 %. Praviloma jo režemo na kocke zaradi lepega mozaika izdelka. Slanino pred rezanjem rahlo zamrznemo, narezane kocke širine 3-5 mm je priporočljivo splahniti na situ z vročo vodo, da se lepše razporedijo pri mešanju. Neprimerno je, da uporabljamo slanino iz trebušnega dela klavne polovice. Od prašičev, ki so bili krmljeni z ostanki olj in visokim deležem koruze (nad 60 %), ne moremo odbrati kvalitetne slanine. Mesu prašičev lahko dodajamo tudi do 20 % govedine oziroma katere druge vrste mesa (divjačina). Osnovne začimbe so: sol do 2,5 %, poper in česen v zmernih količinah in za boljši okus ter barvo dodamo do 1 % konzumne-ga sladkorja. Uporaba sladkorja omogoči opustitev uporabe nitratnih in nitritnih soli. Ostale začimbe (lovor, brinove jagode, muškatni orešček) niso nujno potrebne in so bolj stvar okusa posameznikov. V primeru sodelovanja na ocenjevanjih je prav, da se dodatki napišejo na deklaraciji izdelka. Zmes moramo dobro premešati, da se med delci oblikuje lepek, ki poveže delce v lep mozaik in omogoča gladko rezanje tankih rezin. Klobase polnimo v primerna čreva s prilagojenim premerom polnila (ror-ček). Pomembno je dobro polnjenje, da so klobase čvrste in kompaktne brez zračnih ostankov.
Dimljenje klobas opravimo s hladnim dimom do 25 °C, da ne uničimo naravnih encimov. Uporabimo primeren les (bukov ali gaber). Pred dimljenjem naj bodo klobase na površini suhe. Nadaljnje sušenje klobas mora potekati počasi pri temperaturi do 14 °C. Visoka temperatura sušenja prek 18 ° C povzroča nastanek trdega zasušenega roba in gne-cavo, mehko sredino. Pomembna je tudi primerna vlažnost zraka med 60 do 70 %, kar preprečuje pojav prehitrega izsuševanja ali pojavljanje plesni na površini. Čas sušenja je odvisen od debeline izdelka in samih pogojev. Tanki izdelki do 35 mm so suhi v 3 do 4 tednih in salame s premerom 50 mm in več v času 6 do 10 tednov. Shranjevanje klobas in salam lahko poteka pri temperaturi okrog 15 °C in vlažnosti okrog 70 %. Zavedati se moramo, da se izdelek tudi pri shranjevanju izsušuje. Nekoč so shranjevali klobase v žitu in pepelu, danes je bolje izdelke zaviti v papir ali vakuumsko zapreti in jih shraniti v domači zamrzovalni skrinji.
Zaključek
Izdelava klobas in salam je zelo zahtevna naloga, ki jo moramo opraviti brez večjih napak. Za dobre in kvalitetne izdelke je potrebno veliko znanja in izkušenj. Vsako leto Kmetijska svetovalna služba organizira ali sodeluje pri raznih lokalnih ocenjevanjih mesnih izdelkov ali salamija-dah. Ocenjevanja so prinesla dvig kvalitete izdelkov, vzpostavljen je tudi tekmovalni duh. To potrjuje tudi vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri si kmetije pridobivajo visoka priznanja za kvaliteto. Povpraševanje po kvalitetnih mesnih izdelkih je danes gotovo večje, kot je ponudba, kar je dodaten razlog za vzpodbudo razvoju te dejavnosti na kmetijah v novem programu razvoja podeželja.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. KGZS-Zavod Ptuj
Foto: OM
Krvodajalci
12. oktober - Andreja Prijol, Trnovci 30; Dejan Sever, Kajžar 26 a; Žiga Domjan, Zavrč 11 c; Alenka Mlakar, Kočice 37, Žetale; Ino Murko, Majšperk 60 a; Jernej Petek, Podvinci 43 b; Borut Novak, Pobrežje 151 b; Jan Meznarič, Zabovci 43; Vida Božičko, Tržec 46 c; Maja Kosta-njevec, Bukovci 96; Mateja Rajh, Apače 294; Sara Islamovic, Švajgerjeva 4, Ptuj; Tomaž Vidovič, Kungota pri Ptuju 82; Stanko Solina, Jiršovci 59; Žan Bezjak, Borovci 5 c; Matija Mlakar, Ulica Avgusta Hlupiča, Ptuj; Alen Dangubič, Osojnikova c. 21, Ptuj; Matej Pal, Draženska cesta 19, Ptuj; Karmen Stanet, Ormoška c. 1, Ptuj; Matej Kornik, Ilčeva ul. 22, Ptuj; David Černe, Kajuhova ulica 5, Ptuj; Franc Janžekovič, Slomi 7 a; Domen Ovčar, Fin-žgarjeva ul. 29, Ptuj; Ana Petrovič, Anže-lova 4, Ptuj; Žiga Lačen, Meglova pot 3, Ptuj; Timotej Vrabl, Orešje 202; Aleksandra Rožman, Draženci 30; Katja Šterbak, Lovrenc na Dravskem polju; Denis Mli-narič, Stojnci 12 c; Borut Skurjeni, Vito-marci 37 b; Mitja Mesarič, Seliškarjeva 11, Ptuj; Tadej Čuk, Drbetinci 5 b; Boris Rukav, Dornava 51 a; Urška Belšak, Ulica Pohorskega bataljona 28, Slovenska Bistrica; Rok Fridrih, Potrčeva c. 50, Ptuj; Jožef Kekec, Nova vas pri Ptuju 69; Tanja Murko, Sela 10.
14. oktober - Slavko Rožmarin, Stojn-ci 60 b; Darinka Kovač, Vitan 29; Uroš Klinc, Cirkulane 39, Cirkulane; Boris Hebar, Gornji Ključarovci 29; Marta Rajh, Dragovič 40; Ivan Lesjak, Nova vas 17, Markovci; Tina Gradišer, Kukava 58; Simon Simonič, Mostje 1; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Srečko Zadravec, Podgorci 1 b; Anton Feguš, Sedlašek 15 a; Ivan Božičko, Tržec 46 c; Ivan Fras, Sovjak 71 a, Sveti Jurij; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Sebastjan Jambriško, Ciril Metodov drevored, Ptuj; Robert Kodrič, Stojnci 42; Primož Trop, Vičava 61; Marija Rojko, Nova vas 77, Markovci; Manuela For-stnerič, Tržec 14, Videm pri Ptuju; Matjaž Himelrajh, Stojnci 105; Daniel Petrovič, Podvinci 124 a; Dragica Toš Majcen, Gr-linci 37; Zvonka Kelc, Rimska ploščad 4, Ptuj; Janez Žnidarič, Lancova vas pri Ptuju; Igor Turnšek, Gerečja vas 41 I; Neža Rašl, Kicar 2; Franc Roškar, Runeč 77; Marija Kumer, Spodnji Ključarovci 16; Jožica Zlatnik, Frankovci 42 a; Marjan Feguš, Stanošina 17; Nada Mlinarič, Fle-geričeva 2, Ptuj; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Renata Jupič, Mestni Vrh 6 a; Petra Šmid, Gubčeva ul. 4, Lenart v Slovenskih Goricah; Stanko Polič, Vinta-rovci 76; Albin Belšak, Koračice 22; Petra Plohl, Ulica 5. prekomorske 15, Ptuj; Petra Dominc, Rimska ploščad 17, Ptuj; Špela Cestnik, Ulica 5. prekomorske 19, Ptuj; Marjetka Vrabič, Vičava 107. 18. oktober - Janez Čeh, Biš 14; Vladimir Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Du-šanka Mohorič, Gomilci 14 a; Janez Muršec, Ločki Vrh 52 a; Marjeta Hajnžič, Kvedrova 2, Ptuj; Janez Majar, Bukovci 19; Kristan Lah, Mezgovci ob Pesnici 7; Slavko Muršec, Črmljenšak 39, Voliči-na; Robert Bezjak, Slatina 50; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Maks Petrovič, Zgornja Pristava 25 a; Martin Potočnik, Kratka ulica 7, Ptuj; Mitja Trop, Rimska ploščad 6, Ptuj.
21. oktober - Mirko Lovrec, Vintarovci 42 a; Janez Goričan, Placar 11 a; Renata Plohl, Stojnci 57 a; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2 a; Marjeta Kokol, Ja-nežovci 12 b; Janko Marin, Bresnica 70; Matjaž Šrol, Bodislavci 26; Samo Šala, Obrež 31, Središče ob Dravi; Daniel Bec, Sakušak 24; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Pragersko; Franc Kukovec, Placar 7 a; Dejan Belšak, Slodnjak, Slomi 14, Polenšak; Teja Bauman, Hajdoše 60 b; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Anton Bro-dnjak, Placar 19; Aleksandra Kolednik, Dolič 36; Mitja Jabločnik, Proeltarska 8, Kidričevo; Damjan Modric, Peršonova 25 a, Ptuj; Jožef Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Stanko Zebec, Šalovci 15; Ivan Pšajd, Vintarovci 35; Dejan Trstenjak, Slamnjak 4, Ljutomer; Rado Toplak, Mestni Vrh 99; Avgust Kodrič, Čermoži-še 98; Damir Bušljeta, Zgornja Hajdina 129; Andrej Zlatnik, Frankovci 42 a; Bri-gita Vrtačnik, Zabovci 29; Marija Voda, Dolič 10; Marjan Škofič, Formin 7; Darija Toplak, Mestni Vrh 99; Ignac Sluga, Le-vanjci 26; Marija Zelenik, Levanjci 11; Majda Petrič, Dolič 15; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Vesna Šuligoj, Apače 59 a; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a; Igor Levstik, Zlatoličje 35.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Dilema
Vprašanje: Moje vprašanje je preprosto, kako naj verjamem v pozitivno, če vidim okoli sebe temo, nemir, obup. Hvala za nasvet!
Odgovor: Zgodovina je polna preobratov in nepredvidljivih situacij. Vsak človek je pridobil ob rojstvu svobodno voljo, ki mu daje moč izbire in s tem tudi priložnost za osebno in duhovno rast. Resnica je, da je od časa do časa sleherni posameznik včasih ujet v določene obveznosti in je prepričan, da se mu godi krivica in da je tudi okolica nesrečna. Toda dejstvo je, da sveta ne more spremeniti nihče in da je treba pričeti na probleme, ki jih piše življenje, gledati bolj individualno in pričeti mora pri sebi. Notranje zadovoljstvo, veselje, radost so ugodne popotnice do osebne sreče. Prelomni časa (ki vladajo sedaj) so preizkušnja osebne vere in zaupanja v višjo silo. Stara, a modra indijanska legenda pripoveduje naslednjo zgodbo: živel je mlad fant, ki je vprašal svojega dedka za nasvet, o pozitivnosti in negativnosti. Dedek, ki je poznal naravne zakone življenja, ga nekaj
časa opazuje in mu reče. Človekova osebnost je simbolika dveh volkov, eden je dober in drugi slab. Preživel bo tisti, ki ga boš hranil. In tudi z vami, dragi bralec, je podobno, morali se boste usmeriti vase in delati na sebi. Kajti le tako boste našli v sebi moč in oporo. Prej omenjena vera je pečat, ki pomaga na osebnih razpotjih. Na to malo pozabljate in ravno zaradi tega svoje občutke pometate pod preprogo. Dobro je, da imate čut za ljudi in jim pomagate po svojih najboljših močeh. December je lahko med drugim tudi mesec solidarnosti in ni nujna samo finančna pomoč. Zaželeno je, da obiščete nekoga, ki je v domu starejših občanov in mu polepšate dan z opisom dogajanja v mestu, pripravite večerjo za prijatelje in se greste z otroki družabne igre. Namigov, kako ustvarjalno preživeti čas, je veliko in ravno s tem polep-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
šate življenje sebi in drugim ljudem. Tako je možno najti moč in energijo za naprej. Veselje je nekaj naravnega, in če bomo znali to deliti, bo sreča objela vse ljudi. Drugi problem, ki je vsekakor tudi pereč in pesti modernega človeka, so razna pričakovanja in omejitve. Ampak vsak si sam piše svojo pot. Pomembno je, da najdete v sebi moč in oporo za naprej, kajti skozi to lahko napredujete. Življenje vedno prinese tisto, kar človek potrebuje za osebno rast. Seveda je včasih težko razumeti usodo in dogajanje okoli sebe. Kljub vsemu je dejstvo, da se vse naredi z razlogom. Osebno vam želim čim več lepih in pozitivnih premikov na bolje. Imejte se radi!
Šifra: Tiger
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (14)
Bojevnikova pot
Bušido ali "bojevnikova pot" je skupek etičnih pravil, po katerih so živeli japonski samuraji, bojevniki. Prvič so bila zapisana v delu Hagakure ali „Prekrito z listjem" avtorja Jamamota Cunetoma.
Na oblikovanje borilnih veščin je v veliki meri vplival zen, ki je postavil zahtevo po satoryu ali razsvetljenju. Zato pot bojevnika ni samo obvladovanje borilnih veščin, samoobramba, etični kodeks, terapevtska metoda, ampak je predvsem duhovna pot, katere cilj je doseči ideal tacudina ali „popolnega bitja".
Bušido - kodeks samurajev
Na zametke bušida, moralnega kodeska samurajev, naletimo že v 9. stoletju, ko se je oblikoval vazalsko-seniorski odnos med samurajem in njegovim gospodarjem, zemljiškim gospodom, imenovanim daimjo. Iz tega odnosa se je kasneje razvil sistem sempai (senior) - kohai (junior), ki je še danes živo prisoten v vseh družbenih odnosih na Japonskem. Samuraji so se posvečali vojskovanju in bojevanju, saj so živeli v neusmiljenem času krvavih spopadov med klani in bojem za oblast. Vrhovni vladar je bil obenem vojaški poveljnik, ki se je imenoval šogun. Samuraji so razvijali svoje veščine in negovali bojevniški duh. Za pasom so nosili dva meča, katano - dolgo samu-
rajsko sabljo in vakizaši - kratki meč, ki sta simbolizirala njihovo razredno pripadnost. Radi so pravili, da to, kar nosi bojevnik za pasom, nosi tudi v svojem srcu. Zato so veliko pozornost namenjali kvalitetni izdelavi orožja, predvsem meča, ki je zrasel v pravi kult. Bušido jih je učil povzdigovati čast in ugled družine. Kot osnovne vrline je poudarjal pravičnost, iskrenost, vljudnost in enostavnost. Samuraji so visoko cenili pogum na bojnem polju in preziranje nevarnosti. Najvišja oblika pripravljenosti na samo-požrtvovanje je bila obveza sepu-ka, ritualnega samomora, nam bolj znanega kot harakiri.
Bistvo bušida je bilo pojmovanje smrti. Prvič je bilo zapisano na začetku 18. stoletja v delu Hagakure ali „Prekrito z listjem". Duhovni avtor je bil Jamamoto Cunetomo (1659-1719). Pripadal je mogočni družini bojevnikov Nabešima. Ko je leta 1700 umrl njegov gospodar, se je Cunetomo umaknil v oddaljene predele japonskih gora. Čez deset let ga je obiskal Curamoto Nabešima. Postal je njegov učenec in prijatelj. V sedmih letih, od 1710-1716, si je zapisoval vsako učiteljevo besedo. Kasneje je te poglede predstavil v Hagakure.
Značajske poteze
Ana in Tone imata dva sinova, starejši je strojni tehnik, mlajši glasbenik. Tudi po značaju sta si zelo različna. Ko ju človek vidi, ne more verjeti, da sta brata. Starša zanima, kaj vpliva na značaj ljudi?
Najprej moramo povedati, da značaj obsega moralni ali etični vidik človeških odnosov do soljudi, stvari in samega sebe. Značajske poteze so edine lastnosti osebnosti, ki jih vrednotimo z etičnimi merili (dobro - slabo in vredno - nevredno). Značaj je skoraj v celoti naučen, privzgojen.
Primeri značajskih potez v odnosu do soljudi so: socialnost, nesebičnost, iskrenost, poštenost, zvestoba itd.; v odnosu do stvari: delavnost, marljivost, skrbnost, natančnost, redoljubnost itd. v odnosu do samega sebe: samokritičnost, samozavestnost, skromnost itd. Pri ocenjevanju posameznikovih značajskih potez se je treba varovati prenagljenega posploševanja (npr., če nekdo goljufa pri pisanju šolskih nalog, to še ne pomeni, da je nepošten tudi v odnosu do denarja).
Poudariti je treba, da so tudi značajske poteze, kot so to vse osebnostne lastnosti, edinstvene za posameznika in se ljudje po njih razlikujemo. Zato ni čudno, temveč je to pričakovano, da sta si tudi sinova Ane in Toneta med seboj po značajskih potezah različna, ne glede na to, da sta si brata. Vloga staršev, vrstnikov, šole, skratka ožjega in širšega okolja pa je bila pri oblikovanju njunih značajskih potez najpomembnejša.
Mag. Bojan Šinko
Vprašanje: Ker so mi do sedaj življenje več ali manj krojili Murphyjevi zakoni, me zanima, kaj me čaka v naslednjem letu, kakšna novost.
Odgovor: Draga bralka, stara ljudska modrost pravi: »Če ima hudič mlade, jih ima veliko,« pri nas na Gorenjskem
(morda lokalno, tega ne vem) pravijo stari ljudje, če je nož obrnjen z rezilom navzgor: »Hudoba kremplje brusi.« Omenjeni zakoni (Murphy) je čisto podobna zgodba in resnica je naslednja, da boste morali na življenje pogledati s svetle plati. Splošno znano je, da se človeku dogaja tisto, kamor usmerja moč, in pomeni, da so misli tiste, ki imajo zelo močno vlogo in določeno nenavadno moč. Skozi celo življenje se človeku zgodi vse, tako dobro kot slabo. Popolnoma od posameznika je odvisno, kaj si bo zapomnil in vzel za nek nav-
dih. Prepričan sem, da mora spremeniti način mišljenja in ne bodite tako črnogledi. Kajti če ste zamudi avtobus, ste morda srečali staro prijateljico in se z njo imeli lepo. Včasih se tudi stvari, ki ne delujejo ravno pozitivno, kasneje spremenijo in se naredi pomemben preobrat. Zavedajte se, da se sreča skriva tam, kjer so doma dobri ljudje. Ne pozabite se imeti radi in se iz vsake situacije nekaj naučite. Tako najdete moč in dodatno energijo. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Jamamoto je rekel: „Bušido va šinukoto to micuketari -Odkril sem, da je bojevnikova pot steza smrti. Da bi nekdo postal pravi samuraj, mora biti na smrt pripravljen vsak trenutek, dan za dnem. Tistega, ki je globoko v srcu že umrl, nihče ne more ubiti. Če lahko živite, kakor da vam je telo mrtvo, ste dosegli svobodo na bojevnikovipoti." Če je samuraj želel optimalno funkcionirati na bojnem polju, potem se je moral sprijazniti z mislijo, da lahko vsak trenutek umre. Zatreti je moral strah in popolnoma zaupati svoji spretnosti. Žrtvovati je moral stabilnost ega, za katerega je že Freud rekel, da je "pravo pribežališče strahov". Samuraji so se skozi transcendenco zavesti dokopali do sklepa, da je smrt (spiritualna ali telesna) trenutek, v katerem se človek razbremeni vseh utesnjenosti in vezanosti na življenje ter postane bolj dojemljiv, odprt in svoboden.
Bojvenikovo razsvetljenje
Oče borilnih veščin je indijski menih Bodhidarma (470-557), ki je bil 28. patriarh budizma in
začetnik zena. Pot ga je zanesla v severnokitajsko provinco Ho-nan, kjer je v samostanu Šaolin poskušal navdušiti redovnike za svojo duhovno metodo. Ker je zen zahteval dolgotrajne sedeče meditacije, menihi pa so bili šibkega zdravja, je Bodhidarma uvedel sistem telesnih vaj, imenovanih šihpa lohan šou ali 18 boksarskih tehnik, iz katerih se je kasneje razvil kung fu, ki je vplival na nastanek karateja, taekwondoja, tajskega boksa idr. Torej že v samem začetku nastanka borilnih veščin naletimo na zen in zahtevo po satoryu ali razsvetljenju kot končnemu cilju.
In kaj je razsvetljenje? To je trenutek velikega rojstva, ki ga poznajo skoraj vse religije sveta kot razodetje, budastvo, pro-svetljenje, sanrigan ipd. Človek doseže transcendenco zavesti in se stopi z večnim, absolutnim, s srcem in umom vesolja, s samim bogom. Prosvetljeni človek je uresničen in popolni posameznik, ki se v svojem spoznanju in doživetju dvigne iznad življenja in smrti ter prestopi ozke okvire materialnega sveta. Po tradiciji postane sveti mož - Buda, Mahatma, Modrec, Mesija.
V borilnih veščinah se je pojavilo več mojstrov, za katere se z gotovostjo ve, da so dosegli razsvetljenje, saj so svoje nadpovprečne sposobnost večkrat demonstrirali. Eden takšnih izjemnih posameznikov je bil Mi-jamoto Musaši (1584-1645), samuraj in nepremagljivi mečevalec. Razodetje je dosegel leta 1612 med dvobojem s takrat največjim mojstrom Sasakijem
Kodžirom. Na otoku Ganrju je premagal Kodžira z lesenim mečem, ki si ga je med potjo naredil iz vesla ter dokazal, da v boju ni pomembno orožje, ampak bojevnikov duh. Nekoč je Musašija napadlo 100 samurajev iz vodilne šole Jošioka, potem ko je v dvoboju porazil dva njihova učitelja in predstojnika klana. Med bojem je razvil metodo bojevanja z dvema mečema, ki se je ohranila do danes kot hjoho niten ičirju. Musaši je pred smrtjo napisal Knjigo petih krogov, v kateri je predstavil doktrino heiho, ki še danes velja kot učbenik ne samo za japonske bizmismene, ampak za vse, ki iščejo zmagovalno metodo in strategijo.
MoriheiUješiba(1883-1969) je še eden velikan med mojstri. Razsvetljenje je dosegel leta 1925 med dvobojem z mornariškim mečevalcem. Izkušnja satorija ga je vzpodbudila, da je oblikoval veščino aikido, ki velja za najbolj popoln in human sistem goloroke samoobrambe. Uješiba je rekel: "Spoznal sem, da v pravem budo-u (bojevnikova pot) ni ne sovražnikov, ne nasprotnikov. Osnovni smisel borilnih veščin je ljubezen, zaščitnica vseh živih bitij. Povezati se je treba s kozmično zavestjo in živeti v harmoniji z vseobsegajočim duhom." Uješiba je s prosvetlje-njem dosegel takšno stopnjo mojstrstva, da mu lahko rečemo kar mistična. Večkrat je demonstriral svojo nenavadno moč. Kot droben starček je stal na odru in niti šest krepkih mož iz občinstva ga ni moglo ne dvigniti v zrak, ne premakniti z mesta.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Skupina Puppetz niza uspeh za uspehom in čedalje bolj navdušuje. Rock lutke pa gredo neustavljivo naprej in napovedujejo nove spremembe in svež veter s singlom Gledališče sanj. Pevec Bojan Pahljina o novem singlupravi: »Svet nekako kliče k spremembam in na nas je, da jih udejanjimo. Puppetz se ne bojimo sprememb, saj so spremembe edina stalnica v našem življenju. Prišel je čas, ko je treba nekaj spremeniti in ločiti namišljeno od realnosti. Sanje so super, problem se pojavi, če gre za narejene sanje. Vse, kar je namišljeno, slej ko prej zbledi. Treba je vedno stati trdno na tleh, biti fleksibilen in sprejemati spremembe. Kajti če jim ne slediš in jih ne sprejemaš, postaneš ujetnik časa, ki povozi tvojo glasbeno kreativnost. Sprememb se ne smemo bati, moramo jim slediti!«
Puppetz so za pesem Gledališče sanj že posneli videospot. Z njim bodo ponovno dokazali, da želijo z vsakim novim izdelkom gledalcem pričarati nekaj novega in predvsem drugačnega. »Videospot Gledališče sanj je ponovno preskok na področju snemanja, kot smo ga bili vajeni do zdaj. Snemaje je potekalo zelo sproščeno in scene, ki se pojavijo v spotu, so zelo zabavne, obenem pa zelo zanimive. Tudi tokrat smo sodelovali s produkcijsko ekipo Vizualis, ki je poskrbela že za naš prejšnji spot Dance, dance,« je o novem spotu povedal Bojan,frontman skupine Puppetz. ;k-k-k
Hip hop pevec Radič je svojo najnovejšo pesem naslovil Resnica. Skladba slika tisočere zgodbe malega človeka iz mestnih blokovskih naselij, podarja glas nesliš(a)nim in nevidnim ter nagovarja »tiste zgoraj«, ki na hrbtih teh ljudi živijo, pa jim je zanje vseeno. Ulica na koncu plača za vse njihove napake. In največja zmaga je najti srečo tam, kjerje naj ne bi bilo. Zadihati s polnimi pljuči in najti svoje sanje. Saj je človek brez sanj v resnici le senca človeka.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ALEKASNADER MEŽEK - UGANKA 9. ROCK PARTYZANI - DELAVSKI BUGI 8. BILLYSI -LAHKO JE PREPROSTO 7. ANIKA HORVAT - MALO PREMALO
V
6. EVA CERNE - SIGNALI 5. ALENKA GODEC - ŽIVLJENJE JE LEPO 4. VLADO KRESLIN - KRASNI NOVI SVET 3. ANJA RUPEL - NOVO JUTRO 2. MANCA ŠPIK - STEREO NABOJ 1. DAN D - MOJ PROBLEM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Uspešni Elvis Jackson
Elvis Jackson so prvi slovenski bend, ki se bo danes ob 20. uri v oddaji MTV Hito-rama predstavil v živo. Skupino pa prihodnje dni čaka tudi več nastopov.
Elvis Jackson so se skupaj z voditeljema Ido Prester in Sergejem Trifunovicem ter sodelavko MTV-ja na področju Slovenije Ulo Fur-lan pred dnevi na ljubljanskem Nebotičniku udeležili tiskovne konference ob pričetku predvajanja regionalne glasbene oddaje Hitorama na MTV, ki bo najbrž spremenila pogled na glasbene oddaje v živo na našem prostoru.
Hitorama je glasbena oddaja, ki jo bodo lahko spremljali gledalci Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Največji regionalni glasbeni šov, ki nastaja v Beogradu s pomočjo zunanje produkcije, bo v 60 minutah ponudil najmanj tri regionalne glasbene goste, glasbo v živo in intervjuje brez cenzure. Ob
podpori lokalne publike in zavoljo zanimive scenografije ter kvalitetnega zvoka bo oddaja natanko takšna, kot si jo glasbene skupine in številna snemalna ekipa želijo ponuditi ljubiteljem dobre glasbe in gledalcem MTV-programa.
V sklopu prve sezone oddaj bodo med drugim nastopili tudi Gušti, Murat & Jose Band, Leeloojamais in Puppetz. Glede na to, da je oddaja regijska, bodo nastopili tudi Laka, Van Gogh, Jinx, Edo Maajka in Elemental. Dubioza Kolektiv in
Elvis Jackson
Massiomo Savic pa so se že predstavili v prvi oddaji, ki je bila na sporedu minuli petek.
Kot že rečeno, se bodo danes v oddaji Hitorama predstavili energični Elvis Jackson. In kakšna so pričakovanja? »Vse države, ki so nastale na teritoriju nekdanje Jugoslavije, za nas glasbenike predstavljajo majhna, a pomembna tržišča. Hitorama je dobra priložnost za ponovno povezovanje glasbenikov in ustvarjanje regionalne glasbene scene. Opažamo, da je ekipa, ki ustvarja oddajo, zelo resna in menimo, da bodo kadri na televiziji videti odlično!«
Sicer pa so Elvis Jackson pred tednom dni s profesionalno ekipo v Beogradu v živo posneli dve pesmi: Not Here To Pray in Wake Me Up, še vedno pa fantje po koncertnih odrih predstavljajo aktualni singel What Took You So Long, s katerim so minulo nedeljo v živo nastopili v oddaji NLP na TV SLO. V veselem decembru pa jih čaka še nekaj nastopov: 3. 12. Brežice, MC Dvorana, 10. 12. Zagreb, Aquarius, 25. 12. Postojna, božični rock koncert.
MZ
Filmski kotiček
Gremo mi po svoje
Vsebina: V Triglavskem narodnem parku se dogaja poletni tabor. Mladino sestavljajo otroci na pragu najstništva, ki jim preveč strogo taborniško življenje ne diši preveč, zlasti zaradi preveč zagnanega starešine. Čas mineva v nedolžnih vragolijah, stvari pa postanejo še bolj razposajene, ko se v bližino priseli umetniški tabor, v katerem je seveda večina punc, ki so za nameček še prav čedne. Pogledi, vzdihi in sramežljivi stiki med spoloma počasi zamenjajo videoigrice in telefone. Medtem starešina določi skupine po tri otroke, ki gredo sami bivakirat v gore za nekaj dni. Med njimi je tudi njegov sin, ki je zaradi dominantnega očeta nekakšna prestrašena siva miš. Toda na bivakiranju, kjer ni očeta, prvič okusi ne-
Gremo mi po svoje
Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja Pegan Nahtigal
Scenarij: Miha Hočevar Režija: Miha Hočevar Žanr: mladinski film
Dolžina: 97 minut Leto: 2010 Država: Slovenija
znosno lahkost svobode, zato se skupinica odloči, da bodo v gorah ostali veliko dlje, kot je bilo dogovorjeno ...
Ob ogledu filma Gremo mi na svoje se zdi, kot da je posneti vsesplošno slovensko uspešnico nekaj najlažjega na svetu. Formula, čeprav še zdaleč ne nova, je silno preprosta in premalokrat izkoriščena: mladina, gore, narava, sramežljive prve ljubezni, vragolije, štosi in voila, 100.000 in več gledalcev trumoma dere v kino. Kot da je ta formula ves čas skakala pred očmi slovenskih filmarjev in hotela pritegniti pozornost, a je ni nihče opazil, ker naši fil-marji svet večinoma doživljajo le v sklopu urbanega življenja, globokih sporočil in še globljih potovanj v človeško psiho, pozabljajo pa na elementarno preprostost bivanja. Šele Miha Hočevar je to formulo zagrabil in iz nje ustvaril sicer precej preprost film, ki pa je ravno zaradi tega neustavljivo očarljiv. Preprost se seveda zdi le na prvi pogled, gotovo ga je bilo vse prej kot lahko posneti, a tudi navidezna preprostost je znak mojstrstva.
Jurij Zrnec očitno postaja igralec, ki bo zaznamoval eno celo generacijo Slovencev, saj
se odlično znajde v vsaki vlogi. Tudi on daje vtis, da je igra nekaj naravnega in preprostega, morda tudi zato, ker njegovi mlajši soigralci niso pravi igralci, zato so prav simpatično što-rasti, kar pa je filmu kvečjemu v plus. Čeprav se zdi, da film nima zapleta in zgodbe in da ves čas stoji na mestu, pa je to vseeno ganljiva zgodbica o odraščanju v smislu, da se junaki počasi, ampak res počasi poslavljajo od otroštva in korakajo v odraščanje. Režiser je to lepo pokazal z dvema stvarema, ki označujeta odraslost: spolnost in smrt. Junaki med svojim pre-sekovanjem popkovine v gorah, prepuščeni sami sebi oboje sicer doživijo v najbolj blagi možni obliki, a vseeno, otroški svet se zanje s tem počasi za-
ključuje. Smrt simbolizira papiga, ki jo ubije orel, spolnost pa čudovite ženske prsi, ki jih za trenutek ugledajo iz grmovja, nakar fantje zvečer ob ognju ugotovijo, da morajo v življenju še veliko doživeti. Čeprav je ta prizor seveda v funkciji zgodbe in ni poceni trik za pritegova-nje pozornosti, pa avtorjem vseeno čestitke, ker so si v teh novodobnih konzervativnih časih, ko so ženske bradavičke na velikem platnu in TV-ekra-nih skorajda demonizirane, upali pogumno in jasno prikazati razmeroma dolg kader ženskih prsi in ga kasneje celo ponoviti. Vsekakor gre za prijeten in zabaven film, katerega nedolžen čar bodo začutili tudi starejši.
Matej Frece
Tr^H
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAntts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Foto: arhiv
NASA NOVINARKA ŠTULAR
VOJASKI UNIFORMA MONDURA
ORAC (ZASTARELO)
PISANA TROPSKA PAPIGA
POLJSKI POLITIK
ZABAVA, SHOW
ITALIJ. FILMSKA IGRALKA VALLI
NOGOMETAS BASOV
LUKA ELSNER
PETELINJI BOJ
PREBIVALKA FOČE
: 1 'ifc.

HITROSTNI DRSALEC THUNBERG
JAMSKI ROV
SUROVA KALIJEVA SOL
MENIČNI DOLŽNIK POZVANEC
BRITANSKI FILMSKI PRODUCENT (ARTHUR)
MESTO V EPIRU
RAZPOKA V DEBLU, POČINA
ČASOVNO OBDOBJE
DELOVNI NALOG
NOBELIJ
PLETENA POSODA, SLAMNICA
NEVEDNEŽ, PRAZNOGLA-VEC
INDIJSKA KOBRA
Ugankarski slovarček: INTIHAR = slovenski športni padalec (Dušan, 1957-), KANIA = poljski politik, Stanislaw, 1927-), MALA SIRINGA = poezija Valentina Cundriča iz leta 1984, MONTURA = vojaška uniforma, mondura, OKADA = japonski judoist, bron na OI 1992 (Hirotaka, 1967-), SERAF = angel najvišjega reda, SILVINIT = surova kalijeva sol, SOMOZA = španski pisatelj (Jose, 1781-1852), ŠONI = afriško ljudstvo.
'6}jv 'ipAe '§u!}je>| '>juey '¡ueoioj 'Iju^e
'jeipi uesna 'ao|/\| 'jj 'eja 'e|ue>j 'iueis '>|!N 'god 'SAe>j 'euaos 'hlus 'on 'sb|q 'ajoqau 'ezej 'eguujs e|e|/\| '}J>|S !P3 'ujpeisovj 'esauojeq 'luejeznq 'epe^o '3!1!IAI '°lej0 'Jej9S :0NAVd000A "9)|ueziJi| 3) A3)jS3u
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 4. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in Velike (Mateja Tomašič, Manja Kokol). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Ju-kič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
NEDELJA, 5. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 6. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramida (Vladimir Kajzovar). 21.00 V živo z Maručo. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). TOREK, 7. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan
se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 AVTORADIO - z Danilom Majcnom, 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). SREDA, 8. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
11.50 Minute kulture. 12.00. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič).17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). ČETRTEK, 9. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA: 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PETEK, 10. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Rekreacija ob koncu tedna 11.50 Minute kulture. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Horoskop
OVEN
Sijali boste od pozitivne energije, dobre volje in priložnosti. Pomembno bo, da se boste postavili zase in za tiste reči, ki so vam blizu. Na poslovni poti se vam bo odprla ugodna priložnost. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni. Sprostile vas bodo vse zimske radosti (kepanje).
iN BIK
Označevala vas bo posebna čustvena skladnost. Vaše misli bodo zelo neutrudne in usmerjene v določene ugodne priložnosti. Korak za korakom boste sledili svojim sanjam. Odzovite se klicu narave! Pomembno bo, da se tudi sprostite ob dobri hrani, pijači in telovadbi.
DVOJČKA
Decembrski dnevi bodo prinesli paleto ugodnih presenečenj. Na delovnem mestu bo zelo prijetno. Fizično energijo boste morali bolj usmeriti in tako pridobiti nove obveznosti. S svojim znanjem radi pomagate drugim ljudem. Prisluhniti boste morali glasu svojega srca. Srečen dan: sreda.
RAK
Pred vami bo družaben teden. Mnogo bo pogovorov in izmenjave mnenj. Na delovnem mestu si boste morali vzeti čas zase in delo razporediti po svojih zmožnostih. Pogovori bodo odprli vsa zaprta vrata. Poglobiti se boste morali v tista dela in opravila, ki ste jih odlašali.
LEV
■Tj Umetnost vam bo pomagala na razpotjih življenja. Jasno bo, da vas bo sprostila glasba. Polni boste tudi navdiha in kreativnosti. Ljubezen bo prinesla določen mir in razreševanje starih zadev. Največ se lahko naučite od svojih otrok. Na delovnem mestu bo štela premišljenost in diplomacija.
DEVICA
Vaši koraki bodo majhni, a odločni. Zgodilo se bo, da se boste znali na pravilen način sprostiti. Tako bo življenje postalo prava zimska pravljica. Obremenjevali vas bodo odnosi na delovnem mestu, a v tem primeru pomaga pogovor. Vzemite si čas za prijatelje in se veselite življenja.
TEHTNICA
Kovali boste načrte prihodnosti. Toda zadeve se bodo kmalu spremenile. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu službe. Po drugi strani je res, da se sreča skriva na strani pogumnih. Teden pomembnih premikov na bolje. Čas bo sam po sebi namenjen za obdarovanje.
ŠKORPIJON
V osnovi vas bodo privlačile lepe in skladne stvari. Odločno boste stopili v ospredje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Priložnosti bodo tudi v svetu poslovnosti. Seveda boste finančno prej kot ne obremenjeni, kajti denar tako prihaja kot odhaja.
STRELEC
Označevala vas bo drzna energija. Preizkusili se boste tudi v dejavnostih, ki jih ne poznate dobro. Mnogi predstavniki bodo blesteli pri zimskih radostih. Pomembno bo narediti prerez in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni bodo šle zadeve po drugi poti, ki ni pričakovana.
KOZOROG
Zrno modrosti tega tedna bo pogovor. Notranji nemir vam bo pomagal, da boste lahko naredili določene zaključke in se sprostili. V ljubezni bo romantično in intenzivno. Zanimivo je, da boste potrebovali tudi družbo in prijatelje. Odpirajo se vam nove možnosti za uspeh.
VODNAR
Mavrica upanja vas bo objela na področju prijateljstva. Planetne energije vam bodo naklonjene na delovnem mestu. Dobro se boste ujeli v določene nove obveznosti. Izobraževanje bo vaša strast tudi v prostem času. Sprostili vas bodo magični trenutki v dvoje.
RIBI
Sprejeti boste morali diplomatsko rešitev. Jasno bo, da bo vaše življenje prineslo paleto ugodnosti in novih obveznosti. Prebiranje pravljic vam bo vlilo zaupanja. V prvi dneh tedna boste iskali na delovnem mestu lažjo pot. Vendarle se samo počasi daleč pride. Sledite glasu svojega srca.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V torek, 7. decembra, ob 18.00, oddaja Za ljubitelje malih živali. Na vprašanja poslušalcev odgovarja veterinar Emil Senčar.
26 Štajerski
Zanimivosti, Tednikove akcije
petek • 3. decembra 2010
Iščete svoj stil	^
Ko te grejejo pletenine v barvah moči in energije
Darinka Mesarič je 43-letna šivilja, zaposlena v Boxmarku, doma v Slapah 17, Ptujska Gora. Mamo dveh hčerk je za akcijo Iščete svoj stil prijavila ena od hčerk. V prostem času rada vrtnari, hodi na sprehode z družino.
Foto: Črtomir Goznik
Darinka prej ...
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
V	kozmetičnem salonu so pri Darinki ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju so ji uredili tudi obrvi in zmasirali obraz. Po nasvetih kozmetičarke bo skušala kožo negovati tudi doma, uporabljala bo hidratantno kremo, da se bo izboljšala vlažnost kože. Priporočili so ji tudi občasni obisk kozmetičnega salona, saj njena koža potrebuje tudi globinsko čiščenje.
Vizažistka Minka Feguš je obraz najprej prekrila s temnim pudrom. Veke je ob-robila z rjavim črtalom, z bronastim senčilom pa zabrisala zunanje kote vek. Ličnice in ustnice je poudarila v nežno rdečkastem tonu.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Darinkino novo pričesko poskrbel frizer Aleš Valenko. Z gospo Darinko sta se dogovorila, da bosta lase v celoti skrajšala in resasto oblikovala, na zadnjem delu pa pustila malenkost daljše. Obarval jih je z rjavim prelivom z bakrenim sijajem, posušil pa s krtačami različnih velikosti, da je dose-
KOLEKTIV SALONA
&OSKO m zensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v decembru *
gel razgiban videz frizure, na levi strani pa počesal za uho za asimetričen videz in zaključil z lokom.
„Sneg je pobelil ceste in bregove, zima je prišla in vse, kar je zadaj še treba, je, da se ovijemo v topla oblačila, obu-jemo toplo obutev in uživamo v lepoti bele zasnežene narave. Za zunanje užitke moramo biti oblečeni toplo, vendar udobno, saj se moramo kar spretno premikati po visokem snegu in premagovati tu in tam kakšno višjo gmoto snega, ki so jo odrinili s ceste. Ne srečo pa v službi, v šoli in doma še vedno lahko uživamo v toplih prostorih, potrebujemo le zelo velik obešalnik, na katerega odložimo na kupe plaščev, puloverjev, šalov in kap. Našo današnjo izbranko akcije Iščete svoj stil, gospo Darinko, sem sicer od glave do pet oblekla v pletenine, izbrala kombinacijo barv, ki so ji najprej dale moč in energijo, enako pa bi bilo, če bi v teh oblačilih gospa Darinka zakorakala po zasneženih belih poljanah. K bež puliju, ki je večen in nenadomestljiv v hladnih dneh, sem izbrala še čokoladno rjavo nesimetrično krilo, k temu pa dodala še pončo, ki se ponovno počasi prebija v ospredje modne scene. Pončo v kombinaciji turkizno modre in čokoladno rjave barve pou-
Tudi na Osnovni šoli Mladika smo se posvetili tej temi. Pri likovni vzgoji smo učenci na podolgovate plakate ustvarjali različne grafite na temo odvisnosti. Te plakate smo nato izobesili po celotni šoli. Napisi so najrazličnejših vrst, od takšnih, ki opozarjajo na škodljivost cigaret, alkohola in pretiranega pitja velikih količin energijskih pijač, do takih, ki govorijo
Foto: Črtomir Goznik
Darinka v pleteninah Špenko iz trgovine Stik, škornji so iz Alpine, torbica pa iz trgovine La'Mans
dari energijo osebe, ki ga nosi in nehote pritegne tudi pogled mimoidočih. Takšna in drugačna pokrivala naj ne krasijo le modnih pist in glav manekenk, njihovo prijetno toploto lahko izkoristimo prav vsi, le upati si je treba. Gospa Darinka si je na glavo nadela rjav klobuk, ki jo je v trenutku spremenil v gospo na zimskem sprehodu. Za visok sneg in belo naravo pa vsekakor ne moremo brez visokih toplih škornjev, ki sem jih kot že velikokrat doslej ponovno našla na policah trgovine Alpina. Torbico sivorjave barve, brez torbice pač ne gre, sem izbrala v trgovini La'Mans. Gospo Darinko smo oblekli, da je ne bo zeblo, če pa se želi še bolj prepustiti vsem zimskim
radostim, naj krilo zamenja s toplimi hlačami, klobuk pa s pleteno kapo, nadene naj si še kakšne tople rokavice in že bo nared za športno-rekreativ-ni zimski potep," je Darinkino preobrazbo predstavila naša stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem salonu Olimpic so pri gospe Darinki izvedli masažo hrbta. Zaradi njenega dela, veliko stoji in dela z rokami, ji je masaža dela zelo zdravilno. Z masažo pospešimo prekrvavitev telesa, človek se sprosti in napolni z energijo. Z njo pa odpravljamo tudi t. i. vozličke, ki nastajajo zaradi obremenjenosti mišičnega tkiva, je povedala Tamara Galun iz Olimpica.
MG
Ptuj • Novice iz OŠ Mladika
Stop odvisnosti
Mesec november je namenjen zmanjšanju števila odvisnih od droge in obveščanju mladih o tem, kako škodljiva je lahko.
ali kakršnakoli droga.
18. novembra smo se osnovnošolci zbrali v novi telovadnici Osnovne šole Ljudski vrt, kjer so nam predstavniki kampanje NE-ODVISEN.SI. svetovali, kako naj se izognemo
preprodajalcu drog. Če imaš voljo do življenja, ga ne boš niti opazil, nekdo, ki se ne ceni dovolj, pa bo takoj nasedel njegovim lažnim obljubam in si s tem čisto uničil življenje.
Aleksandra Pečnik, 9. b
o zasvojenosti z računalniškimi igricami.
V šolski avli je zanimiva dekoracija, na tla avle smo položili rdeče blago, iz katerega so izrezane črke, ki sporočajo: STOP ODVISNOST! Torej kadarkoli pogledaš s stopnišča in kadarkoli greš po stopnicah gor ali dol, vse te opozarja na to, da ne postani odvisen, pa naj bodo to cigarete, alkohol
Od tod in tam
Ptuj • Milena Mojzeš, velneška svetovalka
Foto: Črtomir Goznik
V okviru projekta WELLPRO, ki je bil izpeljan ob koordinaciji mednarodnega partnerstva Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor in je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije, je potekalo tudi testno usposabljanje za prve velneške svetovalce. Udeležilo se ga je 13 kandidatk iz večjih slovenskih centrov zdravega življenja. Naziv velneška svetovalka so 26. novembra v diplomatskem klubu hotela Habakuk prejele kandidatke, ki so preverjanje uspešno opravile. Med prvimi slovenskimi velneškimi svetovalkami je tudi Milena Mojzeš iz Term Ptuj, direktorica hotela Primus. Na podelitvi certifikatov za velneškega svetovalca je potek testnega usposabljanja za velneškega svetovalca predstavila Slavka Gojčič. Slovenija je v preteklem desetletju v razvoj velneške infrastrukture vložila velika sredstva, sedaj pa je napočil čas, da se ob standardih na strani ponudbe vzpostavijo tudi standardi na področju izobraževanja, so med drugim izpostavili ob prvi podelitvi certifikatov velneškim svetovalkam.
MG
Ljutomer • Predpraznični bazar
Ljutomersko mestno središče ob sobotnih do-poldnevih tradicionalno popestrijo stojnice.
Ponujajo najrazličnejše izdelke in storitve, še zlasti v sedanjempredprazničnem obdobju. Tokrat so bile v ospredju osnovne šole z voščilnicami in okraski, seveda pa ni manjkalo že običajnih domačih kulinaričnih dobrot, jedilnega olja, medu ter izdelkov domače in umetnostne obrti. Obisk kupcev (in radovednežev) kaže, da je za nekatere postala tržnica zanimiv kotiček, ki ga je v soboto dopoldne vredno obiskati.
NŠ
Ptuj • Športno na višji strokovni šoli
Foto: PA
19. novembra je v športni dvorani Šolskega centra Ptuj potekalo drugo športno srečanje omenjene šole, imenovano Skupaj zmoremo več. K
tokratnemu so želeli pritegniti študente, diplomante, predavatelje, predstavnike partnerskih podjetij in do-natorje, skratka vse, ki so kakorkoli povezani z delom in življenjem na šoli. Udeleženci so se sprva pomerili v različnih športnih disciplinah (malem in dvoranskem nogometu, odbojki in namiznem tenisu), nato pa je sledila podelitev pokalov in medalj najboljšim.
V	malem nogometu je zmagala ekipa predavateljev, v odbojki ekipa študentov Simsoni, v namiznem tenisu pa je največ zmag dosegla predavateljica Sonja Žibrat.
V	dvoranskem nogometu so sodelovale štiri ekipe, najuspešnejša je bila Mehatroniki II.
Polona Ambrožič
Foto: NS
Podlehnik • Adventni čas je tu
Člani turističnega društva v pripravah na praznike
Kadar lepi in posebni trenutki pridejo kar tako, iznenada, nas presenetijo ali celo zbegajo. Nepripravljeni nanje nismo sposobni zaobjeti in užiti vsega lepega, kar nam prinašajo in ponujajo. Zatorej pomembnih trenutkov ne smemo samo čakati, ampak jih moramo pričakovati. Takrat, ko samo čakamo, smo otopeli in nedejavni. Kadar pa pričakujemo, smo dejavni v mislih, besedah in dejanjih. Vsako pričakovanje nas prenavlja, oživlja, osrečuje in nam pomaga rasti.
Člani Turističnega društva so se v soboto pred prvo ad-ventno nedeljo zbrali pri Novi cerkvi ter s skupnimi močmi izdelali adventni venec - velikan in adventne venčke za cerkve. Delo je bilo zahtevno, zahtevalo pa je tudi poprejšnje priprave najrazličnejšega materiala. Na obroče so spletali iz zelenja vence, nadeli sveče, jih okrasili s pentljami. Venec - velikan so postavili na steber pred cerkev in nanj nadeli električne sveče. Mimoidoče bo pozdravljal cel adventni čas, ponoči pa bo marsikomu razsvetlil tudi delček poti ob cesti in mu zanetil droban plamen-ček sreče v srcu.
Liturgični adventni venec ima več simboličnih pomenov in razlag. Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost, zimzelene veje govorijo o ži-
vljenju in o Jezusu Kristusu, ki prihaja med ljudi. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi, predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta), štiri strani neba in štiri letne čase, kar simbolizira univerzalnost zaves svet, vse ljudi, vse čase in vsako dobo. Sveče predstavljajo tudi človekovo življenje, saj je ob rojstvu prižgana sveča vsak trenutek manjša.
Na prvo adventno nedeljo je pri pozni maši p. Martin Gašparič blagoslovil adventni venec in vse venčke, ki so jih prinesli otroci v cerkev. Vse navzoče je pozdravil predsednik TD Podlehnik in svetnik Milan Vidovič, članici pa sta pripravili še lepo zgodbo za uvod. Prvi svečki sta prižgala
Adventni venec pred cerkvijo je blagoslovil p. Martin Gašparič.
Suzana in Zvonko Mlakar.
Po vzpodbudni pridigi domačega župnika se je adventni čas prav gotovo globoko dotaknil vseh prisotnih. Pri maši so sodelovali tudi člani Karitasa, saj je bila to tudi nedelja Karitasa, dobrodelnosti, ki so se v novembru kar vrstile. V samostanu pa bodo vse adventne sobote namenjene najmlajšim in njihovi ustvarjalnosti.
Čas pred božičem in novim letom se vsakogar dotakne na enkraten način. Morda le s prijetnimi spomini na otroštvo, morda z zavzetostjo, da bo letos še posebej lepo ali morda, da se letos prav posebej potrudimo, kljub temu da nam sodobni čas ne dopušča veliko prostih trenutkov. Torej vsak prosti trenutek izkoristimo za preživljanje doma v krogu družine.
Zdenka Golub
Cirkulane • Srečanje nekdanjih sošolcev
Spet skupaj po 45 letih
Nekdanji sošolci smo obeležili obletnico 45 let, odkar smo zapustili šolske klopi v OŠ Cirkulane.
Srečanje v drugi polovici oktobra je bilo naše 4. skupno snidenje po končani osnovni šoli leta 1965. Po začetnem pozdravljanju smo se kmalu počutili kot nekdanji razred. Spet so privreli na dan spomini iz šolskih klopi, pa seveda tudi tisti s poti proti domu ali zjutraj v šolo. Večina nas je za pot do Cirkulan potrebovala kar eno uro peš hoda, ena izmed sošolk pa je hodila peš vsak dan s Turškega Vrha v Cirkulane.
Kmalu smo ugotovili, da smo večinoma upokojenci, le manjšina še hodi v službo. Zato smo si lahko povedali, kako preživljamo dneve, ko nam ni treba
več na delo. Ugotavljali smo, da smo zaposleni z raznimi opravki, a da nam vendarle ostane čas za drobne radosti in zlasti za druženja s svojimi vnuki in vnukinjami. Resda mislimo, da imamo mladostno srce in da smo polni energije, a malo ja-mranja o naših boleznih mora biti, drugače se ne bi počutili 60-letniki.
Tudi nas je življenje razteplo po svetu. Zelo smo bili veseli dveh sošolk, ki si vedno vzameta čas in se za druženje vrneta v domovino. Sošolka Marija, ki še vedno dela v Nemčiji, je pripovedovala, kako nestrpno je pričakovala vabilo iz domo-
vine. Del dopusta si je že poleti prihranila za srečanje s sošolci. Tudi sošolka Alojzija se z veseljem pripelje na srečanje iz avstrijskega Gradca.
Preden smo se razšli, smo si obljubili, da bi se poslej srečevali ne vsakih pet let, ampak kar vsako leto v mesecu oktobru.
Prijetni so spomini na druženje ob dobri hrani in lepi slovenski glasbi, ki nam jo je pričaral priložnostni trio »Naš Danči s prijatelji«. Kakor da smo se premaknili za 45 let nazaj in se znebili vseh skrbi in težav.
Trezika M. in Danica H.
Foto: zasebni arhiv
Majski Vrh • Pohodniki na obisku
Različne generacije nazdravile v najstarejsi kleti
V nedeljo, 21. novembra, smo se pohodniki različnih generacij iz krajev Ljubstava in Majski Vrh v občini Videm pri Ptuju podali na pot, da se nadihamo svežega zraka, okrepimo mišice, poklepetamo s prijatelji in spoznamo še druge hribe in hribčke v naši okolici, odete v prelepe jesenske barve.
Pot nas je vodila po stranskih stezah, ki se jih posamezniki spominjajo iz svojega otroštva. Za lažje premagovanje poti je vsak po svoje poskrbel za okrepitev iz nahrbtnika. Prispeli smo do prelepe razgledne točke na Majskem Vrhu 19, kjer sta nas sprejela prijazna gospodarja -vinogradnika Silva in Stanko Gregorec. Ogledali smo si njuno klet, ki je najstarejša v tem delu Haloz z zabeleženo letnico 1678. Sledila je pokušnja vin sorte laški rizling, sovinjon, traminec in rumeni muškat. Vinogradnik Gregorec nam je zaupal nekaj informacij o kletarjenju. O velikih uspehih in dosežkih pričajo številna priznanja, ki krasijo sobo pred vhodom v klet. Z ženo sta
jih prejela za izvrstna vina, prejel pa je tudi najvišje priznanje, to je šampiona, za sorto laški rizling. Po degustaciji se nam je prilegla domača malica, saj je znano, da na mizi ne smejo manjkati meso iz tunke, zaseka in domači kruh. Na srečanju se nam je pridružil tudi dosedanji predsednik KS Videm Andrej Rožman in z nami nazdravil z izvrstno haloško kapljico vinogradništva Gregorec.
Čeprav so bile doline prekrite z meglo, ki je skrila luno, smo se imeli lepo. Želimo si in verjamemo, da se bodo podobna druženja nadaljevala. Pred odhodom nas je vinogradnik Gregorec pogostil z vrhunsko vinsko kapljico ledene trgatve, letnik 2007.
DT
Foto: ZG
Slovenija • 3. december - mednarodni dan invalidov
Vsak 13. Slovenec je invalid
Okoli 650 milijonov ljudi na svetu je invalidov, v Sloveniji jih živi približno 170.000, kar pomeni 8,5 odstotka vseh državljanov. Geslo letošnjega dneva invalidov je »Držati obljubo: vključevanje invalidov v razvojne cilje tisočletja do 2015 in naprej«.
Med prebivalci držav Evropske unije je približno 16 odstotkov (ali 80 milijonov) invalidnih ljudi. To je približno toliko, kot je vseh prebivalcev Belgije, Češke, Grčije in Nizozemske skupaj. V Sloveniji je odstotek nekoliko nižji, z invalidnostjo v takšni ali drugačni obliki pa se srečuje vsak 13. Slovenec ali Slovenka (gre za delovne invalide, otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, vojaške in vojne invalide ter zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadete osebe).
Zaposlenih je, kot navaja Statistični urad RS (SURS), manj kot polovica invalidov; po podatkih mednarodne zdravstvene organizacije (ILO) pa je bilo pred nekaj leti stanje na področju zaposlenosti invalidov še precej slabše; leta 2003 naj bi tako bilo kar 52 odstotkov invalidov v starosti, ko je človek
običajno delovno aktiven, ekonomsko neaktivnih. Med zaposlenimi invalidi je tedaj bilo dvakrat več moških kot žensk.
Slovenija sicer pri zaposlovanju invalidov sledi dvema temeljnima skupnima ciljema EU: invalidom zagotoviti zaposlitev in s tem ekonomsko oziroma socialno varnost. Tako je v državi zdaj zaposlenih skoraj 32.000 invalidov, kar pomeni skoraj štiri odstotke vseh zaposlenih. Letos mineva pet let od uvedbe kvotnega sistema pri zaposlovanju invalidov; pomemben institut za zaposlovanje invalidov so invalidska podjetja, ki so se sicer kot invalidske delavnice oblikovala že leta 1976. Po osamosvojitvi Slovenije, s prehodom v tržno gospodarstvo, se je število teh podjetij v Sloveniji in število invalidov, zaposlenih v teh podjetjih, zelo povečalo (najbolj v obdobju
Foto: Martin Ozmec
Fotografija je simbolična.
1993-1994). Danes zaposlujejo invalidska podjetja slabo petino vseh zaposlenih invalidov: septembra 2010 je bilo med vsemi osebami, zaposle-
Ptuj •Joti big band Maribor in Vox Arsana
Od koncerta do turneje
26. novembra je na Ptuju v okviru koncertnega abonmaja Društva za glasbeno umetnost Arsana nastopil Toti big band Maribor pod vodstvom dirigenta Edvarda Holnthanerja. Med glasbenemi gosti koncerta je bila tudi ptujska zasedba Vox Arsana, s katero načrtujejo uspešno sodelovanje tudi v prihodnje.
nimi v teh podjetjih, 5.782 ali 43,8 odstotka invalidov.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je v obdobju 2006-2009 povprečno letno na novo zaposlilo 1.770 invalidov.
Zanimivi pa so tudi podatki, ki jih je predstavila Svetovna zveza gluhih; leta 2005 je imelo na svetu približno 278 milijonov ljudi zmerno do
močno okvaro sluha, velika večina (80 odstotkov) jih je živela v manj razvitih državah. Obseg gluhote je sicer odvisen od starosti človeka, ko se je gluhota pojavila -med mladimi je delež gluhih oseb nižji. Skoraj polovica prebivalcev, ki so starejši od 60 let, pa ima okvare sluha. V Sloveniji z okvaro sluha živi 10 odstotkov prebivalcev,
po ocenah pa naj bi v državi živelo 2000 gluhih in 50.000 naglušnih oseb, prav toliko pa jih nosi slušne aparate.
Slepih ali slabovidnih ljudi pa je v svetu 314 milijonov (4 odstotke vsega človeštva). Med ljudmi z okvaro vida so večinoma starejši; približno 82odstotkov slepih in slabovidnih oseb je starih 50 ali več let. Slabovidnost po vsem svetu ni enakomerno porazdeljena. Približno 87 odstotkov slabovidnih ljudi na svetu živi v državah v razvoju. Število ljudi, ki so oslepeli zaradi nalezljivih bolezni, se je močno zmanjšalo, močno pa se povečuje slabovidnost ljudi, ki je povezana s staranjem. Siva očesna mrena je, razen v najbolj razvitih državah, še vedno najpogostejši vzrok za slepoto ljudi v svetu.
Po ugotovitvah bi se približno 85 odstotkom vse slabovidnosti in slepote bilo mogoče izogniti z danes dostopnimi sredstvi - s pregledom, z zdravljenjem in z ustreznimi očali. Na ta način bi lahko 153 milijonov ljudi, prizadetih zaradi slabovidnosti, skoraj normalno videlo.
SM (vir: SURS)
Toti big band Maribor, ki ga sestavlja dvajset priznanih glasbenikov, je v 18 letih uspešnega glasbenega delovanja ter z mnogimi nastopi doma in tujini pridobil mnogo pohval in priznanj tako ljubiteljev te umetnosti kot strokovne javnosti. Na ptujskem večeru, ki so ga posvetili velikanom jazza, so se jim pridružili posebni glasbeni gostje, med njimi ptujska vokalno-instrumentalna zasedba Vox Arsana (Mladen Delin,
Ana Delin, Tom Hajšek, Teja Letonja, Primož Vidovič) ter mlada vokalista Ana Bezjak in Boštjan Bračič.
Toti big band Maribor in zasedba Vox Arsana tudi v prihodnje načrtujeta uspešno sodelovanje, saj bodo skupaj nastopili na poletnem festivalu ART Ptuj 2011. V letu 2012, torej obdobju EPK, pa se jim obeta skupna koncertna turneja.
V društvu Arsana pa napovedujejo tudi že naslednji, tokrat
predbožični koncert, ki bo 21. decembra ob 20. uri v cerkvi svetega Petra in Pavla na Ptuju. Nastopil bo Baročni orkester ter mešani in koralni zbor ljubljanske Akademije za glasbo z delom Večernice blažene Device (Claudio Monteverdi) pod vodstvom dirigenta Egona Mihajlovica. Koncert bo prva slovenska izvedba tega veličastnega dela, pri kateri bo sodelovalo 75 glasbenikov.
Polona Ambrožič
Ptuj • Od kamene dobe do Rolling Stonesov
Glasba za telebane
Na zadnji novembrski večer je obiskovalce Doma kulture Muzikafe odličen dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v predstavi Od tišine do glasbe popeljal skozi celotno zgodovino glasbe od njenih prvih zametkov v prazgodovini prek klasike, jazza, šansona, rock'n'rolla vse do sodobnih zvrsti.
Foto: arhiv Arsana
Vox Arsana in Toti band na skupnem nastopu
V monokomediji, ki je doživela že več kot 150 ponovitev, se namreč Ivanušič, resnično človek mnogih talentov, med drugim prelevi v skladatelje, dirigente, muzikologe, pevce ter igra na piščal, kitaro, harmoniko in predvsem klavir ...
Gledališko-glasbeno uprizoritev Od tišine do glasbe s podnaslovom Koncert za anekdoto in klavir sta ustvarila Jure Ivanušič in Marko Vezovišek. Svojo premiero je doživela leta 2006 v Mariboru, od leta 2008 pa je na rednem sporedu SiTi Teatra. Namenjena je vsem generacijam, saj med drugim poskuša na zabaven način razbiti predsodke o klasični glasbi.
Ivanušič, ki v predstavi s pomočjo anekdot ponudi pravo učno uro glasbene zgodovine, pripisuje njen uspeh predvsem simbiozi med gledališčem in koncertom. »Ne gre za klasični teater in ne klasičen koncert, ampak za eno redkih stvari, ki v teatru govori o fenomenu glasbe nasploh. Sam koncept predstave je za-
snovan kot neke vrste glasba za telebane oziroma vsebuje anekdotični pristop k celotni glasbeni zgodovini od kamene dobe do današnjega časa, kar je po moje eden od glavnih razlogov za njen uspeh,« je pojasnil Ivanušič, tik preden se je podal na oder.
Ker izhajajo njegovi starši iz Dravskega polja, je, kot nam je
še povedal, v svojem otroštvu in mladosti velikokrat zahajal na Ptuj, kjer se je vedno dobro počutil.
Tokrat pa so se ob ogledu njegove predstave tako počutili Ptujčani, ki so svoje navdušenje pokazali tudi z večkratnim vmesnim in dolgim končnim aplavzom.
Polona Ambrožič
Ivanušič je občinstvo nasmejal in navdušil.
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ ODKUPUJE vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM PLUG IMT 755, nizki kli-ners, sadilnik za krompir, dvoredni, plug za oranje krompirja - klo-potec, drobilnik zrnja za luščenje koruze in mletje, mlin za grozdje -ročni. Tel. 031 815 064.
PRODAM bikca, starega štiri mesece, simentalca. Tel. 031 459 068.
KUPIM težko kravo in telico za zakol. Tel. 041 263 537.
PRODAM drva, cepljena, smrekova, dolžine 33 cm, za štedilnik. Cena za 3 m3 drv 120 EUR s prevozom. Tel. 041 620 853.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišeš, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, možna dostava. Tel. 769 26 91.
PRODAM ali menjam žrebička ha-flinger za prašiče. Tel. 031 607 601.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM svinjo domače reje, težko 170 kg. Tel. 051 305 113.
PRODAMO odojke in odstavljeno plemensko svinjo za zakol. Tel. 031 845 522 ali 766 90 01.
PRODAMO bukova drva, razžaga-na na 33 cm, zložena v paleti. Telefon 041 893 305.
PRODAMO traktor AGT s 30 konji s prikolico ter sprednjo snežno desko. Telefon 656 09 11.
KUPIM gozd. Telefon 041 331 997.
PRODAM sejalnico Panagra Becker za koruzo in buče, lepo ohranjeno. 051 316 591.
PRODAM osem mesecev brejo telico simentalko. Telefon 02 757 11 41.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva. Možna dostava. G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p., tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM dva prašiča 200 in 170 kg, domače reje. Tel. 745 77 11.
PRODAM dva konja, čipirana, in sicer triletnega žrebička anglo-arab-ske pasme in 7-letnega črnega voznega, jahalnega in vajenega v prometu. Tel. 031 623 079.
DARS d.d. proda enostano-vanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemljiščem na naslovu Dolena 36a, Videm. Izhodiščna vrednost prodaje je 99.000,00 EUR. Razpis za prodajo je objavljen v raz-glasnem delu Uradnega lista RS, št. 94/2010 z dne 26.11.2010. Vse dodatne informacije na tel. št. 01/300-99-20.
Prejeli smo
Pluženje pločnikov v občini Videm
Kot občan občine Videm sem zelo razočaran nad izvajanjem zimske službe v občini, posebej čiščenjem in pluženjem pločnikov v centru Vidma. Žalostno je, da morajo ljudje še zvečer hoditi po cesti, saj po pločnikih ne morejo. Na pločnikih so še dodatno kupi snega, tudi do pol metra, ki so nastali med pluženjem ceste.
Glede na poledico in slabo vidljivost je samo vprašanje časa, kdaj se bo zgodila kakšna prometna nesreča. Kdo bo spet kriv? Žal »nevesten« voznik, vzdrževalci infrastrukture pa jo bodo spet odnesli brezposledic. Policija pa bo za vzrok v statistiko spet napisala neprilagojeno hitrost.
Najhuje pa je to, da morajo otroci hoditi v šolo in iz nje kar po cesti. Za to ni in ne more biti opravičila. Vse druge občine imajo že zjutraj urejene pločnike, ne glede na to, ali
Prireditvenik
se je cesta plužila ali ne. V teh zimskih časih je to še kako pomembno, pa če se pločnik ureja petkrat dnevno. O prehodu za pešce pri pokopališču pa raje ne bi zgubljal besed. Kaj res mora priti do tragičnega dogodka, da bo konec izgovorov in se bodo odgovorni premaknili?
Za vse se najde denar, in kot smo lahko prebrali v Tedniku, so se svetniki spotaknili ob plačo novega podžupana. Naj se ta namesto za nove ceste nameni za vzdrževanje infrastrukture do šole in ob njej. Žal za šolo vedno zmanjka denarja, kar se je lepo videlo pred volitvami, ko so se intenzivno obnavljale samo ceste. Res, to je takoj vidno, izobraževanje pa tako ali tako ni pomembno. Toliko o sloganu »Otrokomprijazna občina«.
Enostavno je nekaj izgraditi, problem pa je to kvalitetno in odgovorno vzdrževati. Ampak, to je že druga zgodba, ki ji naši svetniki še niso dorasli.
Bojan Trafela
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, v Kraigherjevi ulici 29. Tel. 751 19 51.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, delo adaptirano, takoj vseljivo. Tel. 031 244 748.
NA PTUJU ali v okolici vzamem gostinski lokal v najem. Tel. 031 676 355.
PRODAM parcelo v okolici Maribora. Telefon 685 01 11.
PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Telefon 031 233 264.
PRODAM trosobno stanovanje, 78 m2, v pritličju, v Kidričevem, v celoti renovirano, po zelo ugodni ceni. Telefon 051 431 556.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
PRODAM dvostanovanjsko hišo na Ormoški cesti in hišo v Krčevi-ni, možen tudi najem. Telefon 041 418 236.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddamo dvosobno stanovanje (65 m2) v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079.
ODDAM opremljeno trisobno stanovanje na relaciji Ptuj-Tržec-Maj-šperk. Informacije na GSM 031 572 616.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zlatko Sok, dr.dent. med. V Gorišnici
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
NAJNIŽJE cene novih in starih knjig na Ptuju! Obiščite antikvariat v Prešernovi ulici 12, od pon. do pet. med 11.00 in 16.00 in v sob. med 9.00 in 12.00. Vabi znani založnik Dušan Cunjak.
UGODNO prodamo lepo ohranjeno sedežno garnituro, dva troseda s foteljem, peščeno oranžne barve, staro pet let. Telefon 031 785 444.
Petek, 3. december
11.00 Ptuj, na gradu, Ta veseli dan kulture, delavnice za otroke, odprtje razstave Drago Hasl, javno vodstvo po zbirkah na ptujskem gradu
12.00 do 18.00 Maribor, Ta veseli dan kulture, ogled gledališča
12.00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, delavnica
17.00 Majšperk, telovadnica šole, glasbena prireditev ob dnevu šole, Moje igranje, svet in sanje
17.00 Maribor, SNG, drama, Pravljica o Carju Saltanu, MalOd, za izven
17.00 Ptuj, dvorišče Stare steklarske delavnice, Zveglin sejem, lutkovna predstava Velikanski oreh, sledi glasovna inštalacija Pre-še-ren
17.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, alpinisitčno predavanje, predstavitev knjige, Jože Zupan
19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Edvard Kocbek,
Značilna slovenska zgodba, literarno-pogovorni večer, gost večera dr. Ivan J. Štuhec
19.00 Hajdina, dvorana DU, monokomedija Tajnica Lolita
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pika, kje je tvoja nogavica, 8. festival monodrama Ptuj 2010
20.00 Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za izven
21.00 Ptuj, CID, praznujemo rojstni dan Franceta Prešerna in vabijo na Srečna mladina & Vibesonic Jam
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Borisa Voglarja, Soline
Sobota, 4. december
9.00 do 13.00 Lenart, Glavni trg, božični bazar, obisk Miklavža in parklov s Cvena 10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Klobuk gospoda Konstantina, za abonma Kresnička in izven
11.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, lutkovna predstava »Kaličopko - zima je prima«
11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Klobuk gospoda Konstantina, za abonma Zvezdica in izven
15.00 do 20.00 Makole, Dom svobode, razstava znamk in starega denarja 17.00 Borl, na gradu, javna predstavitev oltarne slike svetega Florijana 17.00 Lenart, Trg osvoboditve, predstava za otroke »Jelkin čudež« in obisk dobrega moža Miklavža
17.00 Zavrč, kulturna dvorana, Miklavžev koncert, vabi Skupina Trta z gosti 18.00 Bukovci, kulturno-športna dvorana, 60-letnica KD Bukovci 18.00 Makole, Dom svobode, svečana akademija s podelitvijo priznanj 19.00 Hajdina, dvorana DU, monokomedija Tajnica Lolita 19.30 Maribor, SNG, balet, Tosca, VelDvo, za izven
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant, za izven, spremljevalni program
festivala Monodrama Ptuj 2010 20.00 Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za abonma Drama plus in izven
-	Ormož, center Marof, smučarski sejem
Nedelja, S. december
9.00 Grabe-Ormož, vaški dom, odprtje razstave jaslic 11.00 Ptuj, na gradu, lutkovna predstava Pika Nogavička, predstava Lutkovnega
gledališča Pika iz Lenarta, sledi muzejska delavnica »Voščimo vam iz srca ...« 12.30 Cirkulane, večnamenska dvorana, predstavitev monografije o Borlu 16.00 Hajdina, dvorana DU, premiera nove lutkovne igrice Lev in miška, predstava
lutkovne sekcije iz Hajdine 16.00 Markovci, večnamenska dvorana, Pihalna godba Markovci vabi na tradicionalni 10. Miklavžev koncert, gost koncerta VIZ Crescendo 17.00 Ptuj, Mestno gledališče, Sam proti vsem, okrogla miza o monodramskem
gledališču, spremljevalni program festivala Monodrama Ptuj 2010 19.00 Hajdina, dvorana DU, monokomedija Tajnica Lolita
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, glasbeni nastop - projekt »Discover the cure«, zaključna slovesnost 8. festivala Monodrama Ptuj 2010
Ponedeljek, ó. december
18.00
Ormož, center Holermous, Miklavževanje z otroško lutkovno predstavo Ljutomer, v vrtcu, delavnice s starši, v popoldanskem času
Torek, 7. december
18.00
20.00
Slovenska Bistrica, knjižnica, predstavitev knjige Priročnik za iskanje notranjega zaklada in razstava kozmogramov - Olga Pirih
Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, za abonma Drama torek 2 in izven
Kino Ptuj
3., 4. in 5. december, ob 17.00 Mačke in psi 2: Maščevanje gospe muce - animirano-igrana komedija. Ob 19.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija. Ob 21.00 Art program: Nowhere boy: Zgodba o Johnu Lennonu - biografska glasbena drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Srečanje županov partnerskih mest EPK 2012. Mednarodni posvet o rimski vojski. Moldavijski dijaki gimnazijci obiskali Ptuj. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Zgodba Dejana Zavca v dvanajstih rundah. V objektiv ujeti največji uspehi Dejana Zavca. Boj proti veri in cerkvi. Zaključek bralne značke s Tonetom Partljičem. Predstavitev romana Gladiator izpod peresa Silvestra Vogrinca. Označevanje pohodnih poti v Mestni občini Ptuj. Obvladujemo sladkorno bolezen s pravilno prehrano. Koncert Bratislavskih dečkov. Letni koncert folklorne skupine Bolnišnica Ptuj. Z glasbo v sobotni večer.
«SUTKE *
ERSKEMTEDNIKlP
RADIOPTUJ
89,8« 98.2 -ICH3
Lùi) IÜ3 ¿mte ptxszùAÏÏ asfcu pvù\v*Jsûm p¡jrin~>f)zw te pri)tt)b\)^iti ñ y prvrAú-ttsi Í3i
Štajerski TEDNIK (CCradioptuj
V^i 89,8'98,e-l04,3
Pokličite marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si
hti svoji m strankam, \ ^ a dobro sodelovanje^
k v V * 1
A Kciko?
Ion Brigita
¡¡nikova cesta 3, Ptuj	www.trizerstvo-brigJta.com
1=02 7764561	, .......«v ,
¡ta.pusnik@amte.net NOVO - zdravljenje las in lasišca'š
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@gmall.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.		BARVA
ALFA 159 SP0RTWAG0N 1.9 JTDM	2001	10.980.00	AVT.	KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN C51.6 HDI DYNAMIQUE	2008	13.980,00	AVT.	KLIMA	KOV. SREBRN
MAZDA 6 2.0 CDH KARAVAN	2005	8.490,00	AVT.	KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES E 320 CDIAVTOMATIK	2003	14.980,00	AVT.	KLIMA	KOV. RJ. SIVA
NISSAN 0ASHQA11.5 DCIACENTA PACK	2008	16.780,00	AVT.	DIG. KLIMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2005	8.390,00	AVT.	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2007	7.780,00	AVT.	KLIMA	KOV. SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDI	2008	9.150,00	AVT.	KLIMA	KOV. ČRN
SEAT ALTEA 1.9 TDISTYLANCE	2006	10.490,00	AVT.	DIG. KLIMA	SREBRN
VW GOLF V 1.9 TDI LIMUZINA KUPU.SLO	2006	10.350,00	AVT.	KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI CONF.LIMUz.	2005	11.680,00	AVT.	KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI DSG KARAVAN CONFORT	2007	13.550,00	AVT.	DIG. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORT	2008	12.980,00	AVT.	DIG. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 KAR. CONFORTLINE	2007	15.380,00	AVT.	KLIMA	SREBRN
VWTOURAN 1.9TDI HIGHUNE	2008	15.990,00	ALU PUT.		KOV. SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
SiP
TV
PETEK 3.12.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev
9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL
17.00 Glasbena oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Ormož-MNP 00.30 Video strani SOBOTA 4.12.
8.0010. Let TDMarkovci 10.00 Kronika Občine Lenart 11.30 Polka in majolka 12.30 Utrip iz Ormoža 18.00 Polka In majolka 20.00 Revija pihalnih godb 21.30 Ormož-MNP 22.15 Polka In majolka 23.50 Vldeo strani
NEDELJA 5.12.
8.00 Utrip Iz Ormoža 9.00 Praznik Občine Hajdlna 10.00 ŠKL
11.00 Ljudski pevci na Selih
13.00 Odprtje Gasilsko - vaškega doma
Na Polenšaku 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Koncert Karitas - nuj 2010 18.30 Kronika Občine Lenart PONEDELJEK 6.12. 8.00 Kronika Občine Videm 9.00 Utrip iz Ormoža 9.45 ŠKL
18.00 Ljudski pevci na Sellh 20.00 Revija pihalnih godb 21.30 Polka In majolka 22.30 Mozaik kulture 23.10 Vldeo strani
www.radio-tednik.si
ICC RA DIO PTUJ
89,8° 98,2° 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Kako postati udeleženec izleta?
Naročniki, izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z svojo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 26. 11. in 7. 12.) ter jo na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do srede, 8. 12. Med vsemi prispelimi kuponč-ki bomo izžrebali 22 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 32 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta.
Avstrijska prestolnica v predprazničnem vzdušju in okrašena ima še poseben čar.
Odhod iz Ptuja izpred železniške postaje bo 18. 12. 2010 ob 5.00 zjutraj. Vožnja mimo Maribora, preko Šentilja, mi-
mo Gradca in z vmesnim postankom do DUNAJA. Postanek pri dvorcu Schonbrunn in sprehod po parku. Nadaljujemo v središče na Ring, ob katerem se vrstijo opera, Hoffburg, parlament, univerza, rotovž, votivna cerkev ... Še skok do zgradbe arhitekta Hundertwasserja v značilnem slogu. Nato peš po mestnem jedru; skozi dvorec Hoffburg, mimo španske jahalne šole do Grabna in kužnega znamenja. Ogled cerkve sv. Štefana. Sledilo bo nekaj prostega časa za kosilo oz. oglede po želji. Popoldanski obisk božično-novoletnega sejma. Za konec še vožnja do Pratra in možnost vožnje z znamenitim Riesenradom. Povratek proti Sloveniji, kamor bomo prišli v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, cestnine, pristojbine, parkirnine in dajatve, dovolilnico za vožnjo po Dunaju, vse oglede po programu brez vstopnin, slovensko vodenje in organizacijo.
KRONIKALETA 201
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pi^log^Ski b 12.000 izvodov 28. decembra 2010 v revialni oBUj^i objavite svoja praznična voščila!	*A\
Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralceVi tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno obdala Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 6. decem
v
Štajerski
I bo izšla v nakladi v njej up lahko
isopisa Šfajerski f>u časopise, er 2010.»
RADIOPTUJ
s--, 89,8-98,e-l043
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*
SILVESTROVANJE & SHOW PROGRAM
31.12.2010 ob 20 uri v prenovljeni dvorani restavracije Pan Kidričevo
Prodaja kart v restavraciji Pan, m 02 7990 396, 02 7969 041
Na Sivestrovo bodo z nami NAVIHANKE s prijetno glasbo in show programom
SILVESTERSKI MENU
Aperitiv, sadni bife, sladki krožnik
*
Hladna predjed
Pršut z melono in polnjeno zelenjavo
Topla predjed
Široki rezanci z avokadom *
Glavna jed
Srnin medaljon z jurčki na kruhovi rezini Svinjski medaljon v slaninskem ovoju na rumeni polenti
Piščančji zrezek v smetanovi omaki in praženimi pistacijami
Tribarvna solata
*
Sladica
Novoletna torta
*
Jutranja kisla juhica Cena 60 €/osebo (vključuje DDV)
*
3
ßlafkoHlafk
www.markomark.si
V Orešiu za vas gradim« 9 stanovanj v velikosti od 40 m* do 100 m*.
Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si.

dr. Dražen Babic
v Durmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Infomiadje na tel: 00 385 98 725 293
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
C^lEOTO m® hom
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
NOTESDENT d.o.o.
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
y os ti ček. proteze ¡n bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov zobnoprotetlcni nadomestki v enem tednu.
www.tednik.si
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka	Letnik	Cenf)	Oprema	Barva
PEUGEOT 407 2,0 HDILIMUZ.	2005	7.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
CITROEN PICASS01,816VSX	2000	3.590,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,216V STORIA	2006	4.900,00	PRVI LAST.	MODRA
PEUGEOT 2061,4X-LINE	2004	4.750,00	56.000 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULTTWING01,2 PACK	2000	1,740,00	2X AIR BAG	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCIPRIVILEGE	2005	6.900,00	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 3071,616V XS	2001	4.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN	2003	5.890,00	WEBAST0	KOV. ZELENA
TOYOTA RAV41,8	2001	5.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT BOXER 2,0 HDIT0V0RN0	2006	6.000,00	PRVI LAST.	BELA
HYUNDAI SANTA FE 2,2 CRDI4WD	2007	16.000,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SEAT LEON 1,9TDI STELLA	2005	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. MIŠJE SIVA
CITROEN C4 PICASS01,6 HDI	2007	12.800,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 307 CC 2, OiAVTOMATIK	2006	10.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
DAEWOO KAL0S1,416V SE	2003	3.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GEIZ1,3 FUNKY	2003	3.680,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI EXPR.	2003	6.600,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CHEVROLET LACETT11,616V SX	2004	4.490,00	PRVA REG. 2005	KOV. SV. ZELENA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYNAM.	2003	4.650,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CHEVROLET SPARK 0,8 STAR	2007	4.490,00	PRVI LAST.	RDEČA
HYUNDAI GER 1,416V GL	2006	5.250,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
SUZUKI IGNIS 1,3 GLX	2003	4.560,00	PRVI LAST.	RDEČA
MITSUBISHI CARISMA 1,8 GDI LS	1998	1.570,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI BUSINES 2007		13.900,00	SERV. KNJIGA	K0V.ČRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
RADIOPTUJ
Vi 89,8° 98,2 °I04i3
V zimskem času potrebuje koža veliko več nege. V torek, 7. 12. bomo v oddaji NA POTI DO ZDRAVJA med 12. in 13. uro, spregovorili prav o suhi in problematični koži. Naša gostja bo magistra farmacije Mateja Pislak iz Lekarn Ptuj.
Ostali so spomini, ostala je bolečina, ostala za teboj velika je praznina.
SPOMIN
2. decembra so minila štiri leta, odkar nas je za vedno nenadoma zapustila naša draga
Ivanka Lovrec
IZ PODVINCEV 6
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njeni prerani gomili, ji poklonite lepo misel, cvet ali svečko ter jo ohranjate v lepem spominu.
Z žalostjo v srcu njeni najdražji
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
SPOMIN
30. novembra je minilo 15 let, odkar nas je zapustila naša draga mama
Marija Šenkiš
IZ ŽABJAKA 15
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
Stanka Mariniča
Z JANŠKEGA VRHA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir, ge. Hedviki za poslovilne besede in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Njegovi najbližji
Tiho in prehitro si odšla, čeprav živeti bi še morala. V nas pustila si praznino in globoko bolečino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, mame, sestre
Marije Čuček
30. 10. 1951-15. 11. 2010 IZ KUKAVE 46
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni
zadnji poti, ji darovali sveče in za sv. maše, nam izrazili
sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala g. župniku za opravljen obred, Občini Juršinci in
pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Njeni najdražji: mama, sin Silvester, hčerki Majda in Marija z družinami ter sestri in brata
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Marjan Lazar
IZ TURŠKEGA VRHA 16 A, ZAVRČ
Hvala vsem, ki se ga spomnite in prižgete svečo na njegovem preranem grobu.
Tvoji najdražji: žena Andreja, hčerka Nina in sin Marjan
Ni te več pred hišo, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če svečko na grobu tvojem upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in svakinje
Rozalije Bukovič, roj. Vervega
IZ DOLENE
14. 8. 1918 t 21. 11. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem za darovane sveče, rožice, darove v dober namen, vsem, ki so nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. patru Alojzu Klemenčiču za opravljen žalni obred, daritev sv. maše, DU Dolena za izkazano pomoč, zastavonoši in praporščaku ter nosilcem verskih obeležij, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir za spoštljivo slovo, govornici ge. Hedviki za poslovilne besede in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Skozi vse življenje tako boriti si se znal, a v tihem jesenskem jutru od bolečine utrujen si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka in tasta
Andreja Petka
IZ DRAŽENCEV 79 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Zahvaliti bi se želeli medicinskemu osebju kirurgije in internega oddelka na Ptuju, še posebej dr. Pevcu, govorniku g. Šeguli za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen obred sv. maše ter pogrebnemu podjetju Mir za vse opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči žena Anica ter otroci Andrej, Danica in Sergej z družinami
Skromno si živela,
v življenju mnogo delala in pretrpela, nisi umrla zato, ker ne hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, sestre in botre
Nežke Makovec
IZ KICARJA 114 3. 1. 1952 t 15. 11. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Lepa zahvala g. župniku, ge. Veri za molitev in ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, iskrena hvala pa tudi zdravstvenemu osebju Bolnišnice Ptuj in bivšim sodelavcem ZUDV Dornava.
Vsi tvoji najdražji
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
SPOMIN
2. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož, ati in dedi
Stanko Zupanič
IZ APAČ 247
Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite pri njegovem grobu in mu prižgete svečko.
V mislih vedno s teboj
žena Anica, hčerki Marjeta in Stanka ter vnukinja Katja
Ptuj • Še o problemih z oskrbo z vodo v Kicarju
Rešitev z manjšima črpališčema?
O problematiki oskrbe z vodo v delu Kicarja, ki se pojavlja sezonsko pri velikih odjemih, zlasti še poleti, ko vsi zalivajo in nekaterim pipe popolnoma usahnejo (na problem je pred časom opozorila Janja Čeh), smo na straneh Štajerskega tednika že pisali. Zdaj se je razpletlo tako daleč, tudi po njeni zaslugi, da se bodo najprej poiskale kratkoročne rešitve, zatem pa tudi dolgoročne, a bodo zahtevale znatna sredstva. Ker se bo v Kicarju še gradilo, bo za ta problem treba poiskati trajnejšo rešitev.
Možne rešitve je na sestanku v Mestnih hiši na Ptuju, na katerem so sodelovali Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, Marjana Zorko-Nikšič iz MO Ptuj, Janja Čeh in predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh, predstavil Marjan Gregorin-čič iz Komunalnega podjetja Ptuj. Rešitev za celovito varno oskrbo z vodo v Kicarju je vo-dohran na najvišje ležeči točki na tem območju. Ta je bil sicer ob izdelavi projekta oskrbe z vodo v Kicarju predviden, vendar do njegove izvedbe nikoli ni prišlo, je povedal Gegorin-čič. Načrtovan je bil stolpni vodohran zmogljivosti 100 kubikov, ki pomeni optimalno rešitev.
Kljub vodohranu, ki bo nekoč moral biti, bo treba urediti še del črpališča oziroma črpal-nic. Analiza, ki so jo naredili v zvezi s povečanim tlakom na celotnem območju Kicarja, je pokazala, da bi prišlo do velikih poškodb v sistemu. Cevi so iz PVC-materiala, ta pa ne vzdrži povišanih tlakov vode. Ena od kratkoročnih, minimalnih rešitev v hišah, kjer imajo
trenutku 320 priključkov, a se bo njihovo število glede na načrtovano gradnjo še povečalo. Tehnične rešitve za manjši črpališči, ki bosta delovali tudi po izgradnji stolpnega vodo-hrana, bo v roku 14 dni pripravil Gregorinčič, je obljubil na skupnem sestanku. To rešitev so izbrali 1. decembra, da občani na dveh kicarskih hribih ne bi več izgubljali živcev zaradi
občasnega pomanjkanja vode. Pomoč na terenu zaradi odstopnih izjav za zemljišča, po katerih se bo ob gradnji črpališč kopalo, je obljubil predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh. Oglede na terenu bodo opravili že v prihodnjem tednu. V letošnjem letu naj bi tako rešili problem enega kicarskega hriba, v letu 2011 pa drugega.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Gregorinčič iz Komunalnega podjetja Ptuj je 1. decembra predstavil možne rešitve za območja Kicarja, kjer imajo občasne probleme pri oskrbi z vodo.
občasne probleme z oskrbo vode, bi lahko bili tudi hidro-forji. Po pravilnikih mora biti minimalni tlak na pipi en bar.
Problematiko oskrbe z vodo dveh vrhov v Kicarju, ki sta v tem trenutku najbolj kritična, bi lahko rešili tudi s postavitvijo dveh manjših črpališč z
manjšimi nabirnimi vodohra-ni. To je mogoče narediti z majhnimi črpalkami in majhnim gradbenim objektom pod zemljo, pravi Gregorinčič, ki se zavzema za to, da bi se ob tem vendarle pripravila tudi dokumentacija za dokončno rešitev Kicarja, kjer je v tem
Dornava 59,2252 Dornava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: ¡nfo@zerox.sl
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
vsak delovnik od 19. do 12. ure malica na zlico
... v pomaranči, ob dravi 3a, ptuj
Kmetijstvo • Ustanovljen kmečki stavkovni odbor
Predvidene davčne obremenitve za kmetije prevelike
V drugi polovici novembra je bil uradno ustanovljen stavkovni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki skorajda vseh nevladnih kmečkih organizacij (Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije in Zadružne zveze Slovenije). Vodi ga predsednik kmečkega sindikata Roman Žveglič.
Člani stavkovnega odbora so se zbrali kmalu po ustanovitvi in pregledali spremembe novega dohodninskega zakona, ki se nanašajo na kmetijstvo. Kot so ugotovili, je sicer nekoliko zvišan prag za obvezno vodenje knjigovodstva za kmetije, in sicer s prvotnih 5000 na sedanjih 7500 evrov bruto katastrskega dohodka, vendar je po njihovem prepričanju znesek še vedno veliko prenizek. Stavkovni odbor zato predlaga, da se prag za obvezno vodenje knjigovodstva na kmetiji zviša na 15.000 evrov letno.
Nadalje so člani stavkovnega odbora enotni, da je odstotek pripisanih neposrednih plačil iz ukrepov kmetijske politike (nekdanje subvencije, op. a.) v dohodninsko osnovo previsok. Zato zahtevajo, da se namesto predvidenih 50 odstotkov zajetih neposrednih plačil v
dohodninski osnovi upošteva le 30 odstotkov slednjih. „Ob tem iz osnutka dohodninskega
_i-	
	
Foto: SM
Predsednik sindikata kmetov Slovenije in vodja stavkovnega odbora Roman Zveglič s somišljeniki opozarja, da so predvidene davčne obremenitve za slovenske kmetije preostre; vodile bodo v propad malih kmetij in opuščanje kmetijstva.
zakona ni razvidno, ali se v to osnovo prištevajo vsi ukrepi skupne kmetijske politike in državne pomoči, vključno z ukrepi OMD in SKOP/KOP, ki so po veljavnem zakonu o dohodnini oproščeni plačila dohodnine," še dodajajo člani stavkovnega odbora in pojasnjujejo, da je zahteva za znižanje odstotka tudi zato, ker se z novim načinom obdavčitve po dejansko prejetih izplačilih ponovno uvaja plačilo akontacije dohodnine iz tega naslova. To pa, po njihovem mnenju, predstavlja ob sedanjem predlaganem deležu previsoko breme za slovenske kmete in kmetice. Sicer pa vse nevladne kmetijske organizacije pričakujejo, da bo prehodno obdobje trajalo tako dolgo, dokler se ne vzpostavijo računovodski standardi za vodenje knjigovodstva na kmetijah.
Stavkovni odbor, ki je hkrati tudi pogajalska skupina, pričakuje, da jih bodo pristojna ministrstva in vlada aktivno vključili v oblikovanje zakonodaje, ki se kakorkoli tiče kmetijstva in gozdarstva.
Hkrati pa tudi opozarjajo,
da se zna zaradi zahtevnih postopkov pri oddajanju vlog za neposredna plačila in višjega obdavčevanja zelo zmanjšati število tistih, ki bodo sploh še vlagali zahtevke za neposredna plačila.
SM
Črna kronika
Trčenje treh avtomobilov na pomurski avtocesti
25. novembra okoli 16.50 je 40-letni moški iz Murske Sobote vozil osebni avtomobil Rover 418 po desnem prometnem pasu avtoceste iz smeri Lenarta proti Cerkve-njaku. Izven naselja Spodnja Se-narska ni vozil na zadostni razdalji za osebnim avtomobilom Renault laguna, ki ga je upravljal 41-letni moški iz okolice Lendave. S sprednjim desnim delom roverja je trčil v zadnji levi del renaulta. Po trčenju je rover zaneslo na levi prometni pas, kjer je po več kot 19 m drsenja trčil v varnostno ograjo, od tam pa ga je odbilo nazaj na levi prometni pas. Takrat je po levem prometnem pasu pripeljala 20-letna voznica osebnega avtomobila Seat ibiza iz Beltincev in s sprednjim delom avtomobila trčila v desno bočno stran roverja. Po trčenju je rover odbilo naprej in v desno, kjer je po več kot 18 m obstal izven vozišča, v obcestnem jarku. Voznik roverja in voznica seata sta bila lahko telesno poškodovana, 53-letna sopotnica v seatu pa hudo. Policisti bodo zoper voznika roverja podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Na policista naščuval rotvajlerja
27.	novembra ob 19.06 je bil Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Maribor obveščen, da bi naj 25-letni moški na Ormoškem napadel svojo mamo in se namerava odpeljati z osebnim avtomobilom, čeprav je pod vplivom alkohola. Policisti so odšli na kraj, na dvorišče stanovanjske hiše na območju Policijske postaje Ormož, kjer je moški izza pasu potegnil kuhinjski nož in z njim začel groziti, nato pa stekel do pesjaka, iz katerega je spustil psa rotvajlerja in ga naščuval na policista. Policista sta se umaknila v službeno vozilo, pes pa je skakal okrog vozila, lajal in renčal. Policista sta zaprosila za pomoč druge policijske patrulje. Skupaj so zoper moškega uporabili prisilna sredstva, psa pa so onesposobili s plinskim razpršilcem. Moškega so pridržali, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
V prepiru ga je zabodel z nožem
28.	novembra ob 4.35 je bil Operativno-komunikacijski center PU Maribor obveščen, da naj bi bil pred gostinskim lokalom na Ptuju nekdo poškodovan z nožem. Policisti so odšli na kraj in ugotovili, da sta se nekaj prej v lokalu sprla 21-letni moški iz bližine Ptuja in 24-letni moški iz Ptuja. Nato sta odšla iz lokala, na parkirišče, in se stepla. Med pretepom je 21-letni moški z nožem zabodel 24-letne-ga moškega v hrbet. Nož je nato odvrgel in pobegnil. Policisti so ga izsledili istega dne na domačem naslovu in ga pridržali. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno. Občasno bo še rahlo snežilo, na Primorskem pa deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 0 do 3, na Primorskem do 9 stopinj C.
V soboto bo dopoldne še oblačno, na Primorskem bo deževalo, drugod povečini snežilo. Popoldne bodo padavine ponehale. V noči na nedeljo se bo postopno zjasnilo. V nedeljo bo deloma jasno, jutro bo mrzlo.