Poštnina plačana v gotovini
Ljubljana, dne 16. novembra 1937
Posamezna številka I.— dinar
Izhaja tedensko vsak petek
Leto I. — Štev. 13
ZA STROKOVNA, GOSPODARSKA, KULTURNA IN POLITIČNA VPRAŠANJA
Uredništvo in uprava: Ciglarjeva 41, Ljubljaha-Moste Mesečna naročnina 4 Din; za Ameriko mesečno 8 Din; za ostalo inozemstvo 7 Din.
Delavci v strokovno
Kaj žalostno je, da je treba danes po 100 in več letih obstoja delavskih organizacij in organizirane delavske borbe, pisati o potrebi organiziranja delavstva. Saj vse izkušnje delavstva vendar kažejo, da je neorganiziran delavec ničla in tisoč neorganiziranih delavcev tisoč ničel, ki si ne morejo nič pomagati, nič doseči. Kjer pa so delavci organizirani v svoji strokovni organizaciji, predstavljajo moč, s katero mora kapital računati.
Dahes slovensko delavstvo v večini slučajev ni taka moč. Zato raste greben podjetnikom, zato mnogokrat delajo, kar se jim ljubi. In še hujše bo, če res prihaja nov naval krize, kar bodo podjetniki kakor v pretekli krizi zvrnili vse neprijetnosti'krize na neorganizirano in neenotno delavstvo. Zato je prva in glavna naloga, ki stoji pred slovenskim delavstvom, da se združi v svojo organizacijo, predvsem v svoje razredne strokovne organizacije, da s tem zopet postane sila, s katero 'bo moral nasprotnik raču nati! 1
Neumno je, če kdo misli, da je mogoče delavstvu boriti,, izobra ževati se, dvigati razredno zavest mmio strokovnih organizacij, kaj šele, da bi neorganizirano delavstvo postalo političen faktor!
Zato kliče »Delavski list« že od prve številke: Delavci v organizacijo! Zato so tudi jeseniški izključeni obratni zaupniki zaklicali: Vsi v organizacijo! Zato danes vsi izključeni sodrugi pozivajo delavce, ki so izstopili ali se odtegnili strokovni organizaciji, da se vanjo vrnejo in v njej delujejo. Toda ti pozivi ne zadostujejo. Potrebno je, da vsak zaveden delavec vloži vse sile v čim večjo agitacijo za svojo'Strokovno organizacijo in ji pridobi čim več članov. Ni res, da se ne da. Ponekod so si delavci postavili nalogo: v dveh mesecih moramo dobiti v strokovno organizacijo 20, 30 ali 50 novih članov. Poprijeli” so za delo in danes so njihove organizacije za 20, 30 ali :50 delavcev močnejše. Ti sodrugi so pravilno in odlično ra* razumeli svojo dolžnost. Tako je treba storiti povsod.
Seveda ne sanjamo o tem, da je pri današnjem stanju o razrednem strokovnemu gibanju mogoče organizirati velike množice delavstva. Delavstvo vidi* kaj se gocfi v strokovnih organizacijah' In nima zaupanja' vanje. Šele, ko se bodo razmere v razrednih strokovnih organizacijah uredile, ko bo v njih zavladata1 sporazumnost in enot-' nost, bo delavstvo dobilo spet zaupanje vanje. Toda ta sporazumnost in enotnost se bo dosegla tem Prej, čim'več bo v organizacijah delavčev, ki so za enotnost in čim močnejše bodo organizacije.
Ce bodo delavci delali v njih konstruktivno In disciplinirano v duhu in po statutih dotičnih [Organizacij, če se ne bodo prišli v or-
Na vzhodu in zapadu
Kitajci se trdno upirajo
Jasno je bilo že od začetka bojev na Kitajskem, da je Japonska
vveliki premoči. Res je Japonska v veliki meri izvršila svoj namen. Toda tudi na Kitajskem se godi isto, kar se je zgodilo v Španiji; Kakor v Španiji so tudi Kitajci pokazali sijajen odpor japonskemu prodiranju, doživljajo sicer celo vrsto težkih udarcev, toda v teh udarcih se organizira in jekleni kitajska narodna armada. Cisto gotovo je to, da bodo Kitajci tem močnejši in odpornejši, čimdlje bo trajala vojna, razen če bi se kolebljivi Cankajšek ne pogodil z Japonci proti Rusiji.
Trenutno na frontah ni posebno velikih dogodkov. Pri Šanghaju pripravljajo Japonci novo ofenzivo. Šansi se osma armada čvrsto drži. V provinci Hopej se bori okrog 20.000 kmetov partizanov proti Japoncem. V Mandžuriji je nastala cela vrsta uporov prebivalstva proti Japoncem.
ja in druge velesile pokazale neodločnost. Zaradi tega neodločnega stališča je Litvinov odšel s konference.
Antikomunistična
trozveza
Prejšnji teden je bila sklenjena med Italijo, Nemčijo in Japonsko antikomunistična pogodba. Skoro ves svetovni tisk misli, da ta pogodba ni antikomunistična ampak bolj naperjena proti Angliji, kot proti Sovjetski Rusiji. Kljub temu
kaže Anglija veliko neodločnost, kar bo Anglijo stalo gotovo še težke izgube.
V Španiji zatišje
V Španiji vlada na vseh frontah zatišje. Baje pripravlja Franko ofenzivo pri Malagi Anglija je postavila konzularne zastopnike v Frankovi Španiji. Vodilni angleški politik je izjavil, da angleški interesi ne bodo trpeli, če zmaga v Španiji iFranko.
»Hrvatski dnevnik** o Hitlerju
V Hitlerjevem življenjskem delu »Mein Kampf« (Moja borba) je neko poglavje, ki razkriva vso bajko nacionalizma in vso brutalnost njegove ideologije.
»Najpreje 'je šel pred plugom podrejeni človek, — a šele potem konj.« S temi besedami objasnju-je Hitler svoje mišljenje o človeku mnogo jasnejše, nego je to
l/An(aranra n Rrirlin napravil nek nacionalistični pisa-K.Onrerenca V DriSIJU j te|j. Njegova (Hitlerjeva) ideolo-
V Bruxellesu se je sestala kon-!gija je v bistvu popolnoma gospo-ferenca devetih sil, ki so podpisale dovalna. Teorija ima samo cilj, vvashigtonsko pogodbo ,ki je ure- izvesti nedemokratične načrte, jala razmere na Tihem oceanu. Propoveduje se čistost krvi, ali Konferenca ne bo prinesla nobe- .ko se je izvedelo, da oče g. Milnih večjih uspehov, ker so Angli- cha, tajnika v nemškem letalskem
ministrstvu, ni bil arijevec, se je našel iz te neprijetne situacije še manj prijeten izhod:
Milchova mati je rešila položaj svojega sina z javno izjavo, da je kot žena bila nezvesta svojemu možu ter da je Milchov pravi oče — arijevec.
Ta izjava, ki globoko ponižuje človeško dostojanstvo, je bila tiskana v glavnih nemških časopisih. Do tega, evo, dovaja ta izumetničeni »rasizem«; tako so zavarovane pravice človeka napram fašistični ideologiji. In še se pri nas najde kakšen človek, ter nam skuša pridigati takšen »evangelij« ...
Ne preti strankam, ampak proti fašističnim strankam
Fašisti vseh vrst imajo zelo priljubljeno navado, da nastopajo proti strankam in strankarskemu političnemu življenju. Italijanski fašizem, nemški fašizem in vse fašistične stranke skušajo oblatiti tudi parlamentarizem, ki je nujno zvezan z obstojem raznih političnih strank. Spominjamo se tudi leta 1926., ko se je v Jugoslaviji po raznih v ta namen ustanovljenih lističih začel blatiti parlamentarizem in vse stranke po vrsti in danes vemo, da je bilo to delo' poznejših šestojanuarskih diktatorjev.
Tako je povsod. Fašistične in reakcionarne skupine, ki hočejo odpraviti demokracijo in izvesti diktaturo, se borijo proti parlamentu in proti strankam. To je popolnoma razumljivo. Politične stranke so predstavnice raznih družbenih plasti in razredov. Fašizem pa pravi, da hoče »izbrisati« razlike med razredi in zato tudi organizacije političnih stremljenj teh razredov — stranke. (Seveda fašizem razrednih razlik ne odpravi, ampak jih poveča, stranke pa kljub temu uniči.
ganizacijo »preklati«, ampak složno z vodstvom in ostalim članstvom delati za njihov procvit.
Takrat bodo vsi voditelji stro-covnih organizacij tudi oni, ki so danes proti enotnosti, prisiljeni sodelovati s članstvom. Takrat bo lahko doseči enotnost, ki bo teme-jila na proletarski demokraciji in svobodnem sporazumu.
Ostane naj samo ona stranka, fašistična stranka, ki naj v imenu in v korist finančnih mogotcev vodi in vlada vse ljudstvo. Fašistični listi bodo zato smešili do skrajnosti sistem strankarskega življenja in se celo iz vsake politike norca delali.
Zato je toraj važen znak, po katerem prepoznavamo fašista, to, da se tak fašist besno zaganja v vse stranke. Take fašistične znake nosijo tudi »Ljotičevci«. V zadnji številki svojega »Zbora« pišejo: »Vsi trgovci ven iz političnih strank pa v enotno stanovsko borbo proti edinemu pravemu povzročitelju propada stanov _ svobodnemu kapitalizmu, čigar služkinje so politične stranke — so strankarska demokracija.«
Ce bi Ljotičevci bili pošteni in dosledni, bi najprej zaklicali; »Trgovci, vsi iz Zbora!« in na licu mesta bi razpustili »Zbor«. Ker »Zbor« je stranka in to politična stranka, ki je trgovcem, obrtnikom, kmetom in delavcem« ter celemu slovenskemu narodu najbolj škodljiva.
Kajti »Zbor« pripravlja teren za nasilen prevzem oblasti za fašistično diktaturo, ki jo sramežljivo imenuje »stanovska demokracija«, »vezan gospodarsko organski univerzalizem« itd. Fašistična diktatura pa’ je le oblast velikih magnatov in zato proti trgovcem in proti obrtnikom. Ali so v Nemčiji veleblagovnice izginile? So, toda samo nekatere, ki so bile v židovskih rokah, »arijske« veleblagov-
nice pa eš naprej uničujejo male trgovce in obrtnike, čeprav so tu di ti »pristni arijevci«.
Za trgovce in za nobenega malega človeka ni torej rešitev v zborovski fašistični »stanovski državi. Samo v svobodni, demokratični državi bo lahko i trgovec i delavec i kmet i obrtnik preko svojih političnih strank in strokovnih organizacij zahteval, kar mu pripada. Zato je vedno zahteva' vseh delovnih ljudi, da se dovoli svobodno politično (strankarsko) organiziranje in svobodno politično življenje.
Stranke so torej potrebne. Delavstvo naj se zber v svoji stranki in tudi vsi ostali delovni ljudje naj se svobodno orgimizir&jo v demokratičnih strankah. Vsi skupaj naj sodelujejo v skupnem boju. Ostali sloji: magnatje, kulaki in razni izgubljenci pa naj se zbirajo v svojih strankah' ali takih narodnih pokretih kot je fašistični »Zbor«.
eležke
London za Kitajce. Zbirka za pomoč Kitajski je dosegla vsoto 50.000 funtov. Od te vsote je že porabljeno 10.000 funtov za nabavo sanitetnega matcrijala, ki bo odposlan te dni
Ne sprejmemo
Ljotičev »Zbor« piše: »Da omogočimo tedensko izdajo »Delavskega lista«, k{ v ta namen zbira težko prigarane groše, smo se odločili, da ga financiramo mi..., sklenili smo zato, da poklonimo azdajateljem ves denar in vse vrednostne papirje, katere nam je poslal za razširjanje fašizma v Ju-slaviji firer Hitler.«
»Zbor« se šali, mi pa odgovarjamo zares: Hvala, ne sprejmemo. Denar, ki ste ga prejeli od fi-rerja za razširjanje fašizma v Jugoslaviji, kar sami obdržite, ker drugače bi prišli na kant, mi pa bomo še naprej izhajali s prigaranimi groši. Na to smo ponosni!
Opomin Za opominom
»Zbor» piše: »Moti nas le nedemokratična okoliščina, da se demokratični nadsodrugi tako na »debelo« medsebojno : izključujejo ... Ali bi imel Karl M^rx z vami veliko veselje, ko bi videl, kako njegov poziv; »Proletarci vseh dežel združite.se!« izpolnjujete?«
Včeraj »Straža«, danes »Zbor«. Težko delavstvu, če si fašisti ma-nejo roke nad našo neenotnostjo. Kda bodo ss. iz Strokovne komisije in »Delavske Politike« to spoznali?
Priznanje
»Katolički tjednik« v Sarajevu toži, kako je delavstvo zapustilo boga in cerkev, »... toda za to smo odgovorni mi katoliki — kot se to danes tudi na katoliški strani že priznava, so odgovorni za to dobro situirani sloji med nami, ki so se oddaljili od dobrodelnosti in evangelske modrosti. Odgovorna je za to duhovščina, ki se je skrila v svoje ddobne dvorce in kurije, in ni hotela videti in slišati, kako se na obzorju bliska in grmi... Mi katoličani in cerkveni ljudje šmo zatajili delavce in smo ostali v večini gluhi ii indolentni. Delavci pa iiso mogli čakati, ker lakota nima oči...«
»Straža v viharju« mora dobro stražiti!
Pod tem naslovom piše »Slovenski delavec«: »Napadi na list naših akademikov »Stražo v viharju« se v zadnjem času vedno bolj množe... V zadnjih dneh sta se v naapdu posebno odlikovala »Dielavskj list« in oči zavijajoča 'kranjska »Sobota«, za tema je pribapljal na koncu še brezoseb-niški jeseniški »Kovinar«. »Straža v viharju« torej dobro vrši svojo nalogo.«
Delavci, razložite zavednim pristašem ZZD, kakšno tovarišijo ima »Slovenski delavec«.
Vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem »Del. lista"
Sporočamo, da »Del. list« v petek, 12. novembra radi odsotnosti urednika ni mogel iziti, zato smo danes izostali list na 2 strani, v eni prihodnjih številk bomo pa Še druge 2 strani nadoknadili.
Ravnotako opozarjamo vse naročnike, čitatelje in prijatelje lista, da se v provinci razširjajo ten-
denciozne vesti, da je bilo okrOg »Del. lista« v zadnjih dneh aretiranih 80 oseb. Vse te vesti so neresnične iri naši čitatelji morajo take vesti odločno pobijati, ker imajo namen škodovati »Del. listu«. Naš list bo tudi nadalje vršil nalogo, ki1 si jo je zadal. Zato prosimo vse, da za »Del: list« dalje agitirajo in nabirajo naročnike ter da ostanejo »Del. listu« nadalje naklonjeni.
Stran 2.
DELAVSKI LIST
Ta-ta — Bata!
Belgrajsko »Vreme« je dne 26. oktobra prineslo izpod peresa s. Bogdana Krekiča, tajnika URSa, članek, v katerem v imenu vseh delavskih strokovnih organizacij URSa odobrava formiranje velikih blagovnic kakor je Ta-Ta, ker se one trudijo, da pocenijo blago in s tem koristijo konsumentom in delavcem.
Glavni radnički Savez za Srbijo je pa ob tej priliki 1. novembra v belgrajski »Politiki« napisal demanti, katerega v celoti prinašamo:
Ob priliki kampanje in polemik o velikih trgovskih magacinih, ki se je v zadnjih dneh vodila v javnosti, sporoča Glavni radnički savez za Srbijo, da v njegovem imenu in v imenu njegovih sestavnih organizacij ni bil nikdo pooblaščen, da daje katerekoli izjave v tem vprašanju.
Milorad Belič — Luka Pavičevič.
Mi ne mislimo poseči v načelno debato o izjavi s. Bogdana Krekiča, povemo samo eno: Razredni delavski sindikalni pokret ni bil nikdar pomagač velekapitala in ne more odobravati sistemov Ta-Ta itd. ne more odobriti invazije tujega kapitala, ki s pomočjo domačega kapitala izkorišča in tlači ne samo delavce temveč vse sloje in cel narod.
Mi se radi tega priključujemo izjavi Glavnega radničkega save-za, kateremu se tudi Zagrebačka oblastna uprava URS-a priključuje. Vprašamo samo, kater organizacije iz Slovenije so pooblastile s. Krekiča, da napiše v »Vreme« tako izjavo v imenu vseh organizacij?
Ta izjava je mišljenje samo s. Krekiča, s katero razredni strokovni pokret cele države nima nič skupnega.
Spor okrog subvencije DZ
Dragi sodrug urednik! V prejšnji številki. »Delavskega lista« je priobčil dopisnik iz Trbovelj članek »Spor za delavske zbornične subvencije«. Dovoli tudi meni, da tudi jaz povem svoje mnenje.
Popolnoma točno je, da se vrši prerekanje funkcionarjev radi subvencije za zaupniške tečaje, ki pa že ni več prerekanje, temveč ogabna gonja, ki organizaciji samo škoduje in te funcionarje popolnoma diskvalificira pred članstvom in javnostjo, ki vidi v tej borbi samo borbo za prestiž enega ali drugega, od katere ima organizirano delavstvo samo škodo, neorganizirano delavstvo pa ne more dobiti zaupanje v organizacijo in zato stoji ob strani.
Kaj je II. skupina in kaj so strokovne organizacije, je dopisnik prav dobro in pravilno razložil. Zaupniki imajo nalogo, da nastopajo pomirjevalno in vplivajo na dobre odnošaje med delavci in podjetniki, da pri sporih posredujejo. Druga skupina je bila ustanovljena v svojih časih baš v momentu, ko je bilo rudarsko delavstvo najbolj organizirano, najbolj aktivno in udarno, ustanovljena je bila zato, da organizacije oslabijo in se jim odvzame orožje, če bi pa bila II. skupina pod vplivom strokovnih organizacij orožje v rokah delavstva, bi delavstvu v borbi lahko mnogo koristila.
Delavska zbornica ima v vsakem proračunskem letu določeno
vsoto za izobrazbo, za katero plačujejo vsi delavci, ne samo rudarji. Rudarji imajo od Del. zbornice ravno toliko, kakor ostali delavci! Da pa zahteva II. skupina polovico plačanih prispevkov povrnjenih, če nisem egoist, smelo trdim, da to ni prav. Da je izobrazba zaupnikom II. skupine zelo potrebna (to vidi vsak delavec, da jim manjka, celo tistim, ki danes vrše tako gonjo proti strok, organizaciji) vemo, potrebna je pa tudi drugim zaupnikom, ki so izvoljeni po zakonu o zaščiti delavcev. Jaz nisem ozkogruden in ne smatram, da se vrti cel svet okoli rudarjev in Trbovelj. Zato, ker vem, da je izobrazba potrebna tudi drugim zaupnikom, smatram najbolj za pravilno, da povedejo akcija za tečaje kolektivno strokovne centrale v Ljubljani, ki naj določijo temo predavanja.
Predavanja se pa naj vrše po vseh krajih in panogah industrije, tako da pridejo do izobrazbe vsi zaupniki II. skupine in vsi zaupniki, ki so izvoljeni po zakonu o zaščiti delavcev in vsi ostali delavci, ki bi te tečaje morali rav-notako posečati. Delavska zbornica bi pa te tečaje morala financirati, stroški bi bili manjši, predavanja enotna. Seveda bi morala biti ta predavanja in tečaji razrednega strokovnega gospodarskega in kulturnega značaja, ne pa navadna limonada.
Obsegati bi morala:
Začetek in razvoj del. strokovnih organizacij.
Naloge strokovnih organizacij. Potreba akcijske enotnosti strokovnih organizacij.
Politična ekonomija in delavska kultura.
To so potrebne snovi, o katerih mora vsak zaupnik in delavec biti dobro poučen. Ako se bo to iz-
vršilo, bodo zaupniki in delavci od tega nekaj imeli. Spori in gonja, ki se sedaj vrši, bo avtomatično odpravljena. Funkcionarji, ki se pa sedaj prepirajo, bodo pa na teh tečajih in predavanjih tudi dobili potrebno lekcijo.
Organiziran rudar.
Diplomacija z bonboni
ali skupščina Del. zbornice
Dne 14. t. m. se je vršila letna skupščina Del. zbornice v Ljubljani. Predsedoval je na novo izmoljeni predsednik Lovro Jakomin, ki pa ni imel besede za pro-jtest proti odstavitvi nekaterih funkcionarjev v tekočem letu, niti [ni imel besede za zahvalo funkcionarjem, ki so se dolga leta žrtvo-! vali za koristi Del. zbornice.
S Na skupščini smo pogrešali poročila o zadnji poslovni dobi, edino poročilo je bilo o mezdnih gibanjih referenta sodr. Stanka, ki !je bilo objektivno podano. V splo-jšnem je pa vladalo veliko mrtvilo. O delu Del. zbornice bomo še poročali.
enotnih delavskih strokovnih in kulturnih organizacijah.
Marsikatera je že rekla svoje-m umožu: »Kaj ti pa nudi organizacija?« Zene! Organizacija ni podporno društvo, nego je tista sila, potoni katere je edino možno izboljšanje delavskega položaja. Če delavstvo ne bo enotno organizirano, bo ono še naprej doživljalo poraze. Oglejmo si samo za primer položaj japonskega delavstva, ki mora garati za borno pest riža. Istočasno pa poglejmo življenjski položaj francoskega in angleškega delavstva, ki so domala vsi organizirani v močnih razrednih organizacijah. Žena in mati! Tvoja družina mora biti organizi-ana edinole v delavskih razrednih strokovnih in kulturnih organizacijah, ker bomo le na ta način dosegli tisto stopnjo, na kateri se nahaja delavstvo ostalih naprednih in demokratičnih držav.
»Kaj ti organizacija nudi?« Odgovor je le eden: »Vse!«
Ženam in materam!
Večkrat čitamo v ženski rubriki »Delavskega lista« geslo: »Mati in ženat! Kje so tvoji otroci in mož organizirani!« Me delavske žene in matere pa ne smemo samo mehanično prečitati to vprašanje, nego se moramo vprašati in orgovoriti.
Če pa si morda na to vprašanje ne moremo odgovoriti, ker vemo, da naši možje in otroci niso nikjer organizirani, smo dolžne me, ki prenašamo vse gorje današnjega družabnega reda, da pokažemo možu in otrokom pot do izboljšanja njih položaja, ki je le v združenih silah, t. j. v močnih in
V Philadelfiji (USA.) se je vršil kongres 2000 predstavnikov črncev radi zedinjenja vseh črncev za •obrambo svojih pravic. Kongres se je v resoluciji izjavil proti osvajanju v Abesiniji, Španiji in Kitajski.
Nemci v Draždanih organizirajo sudetsko-nemško brigado, vojaško formacijo iz vrst čehoslovaških nacionalističnih emigrantov.
Kitajski mizar Jang-Suj-Sjang iz mesta Čaušina je izvršil samomor zato, ker ga kot telesnega slabiča niso vzeli v vojsko.
DRAGA ŠALA
Nek monakovski (Nemčija) šaljivec je dobil 6 tednov zapora, ker je občinstvu zapel:
Prej nam je šlo dobro, zdaj nam gre še boljše; ampak še boljše bi bilo, če bi nam spet dobro šlo!
(Po »Vzajemni Svobodi«.)
O kongresu SDSZ
O tem kongresu ste že pisali v našem listu, vendar je potrebno, da se zadržimo ob njem. Ta kongres je namreč tako značilen za današnje nezdrave razmere v sindikalne mgibanju Slovenije, da je potrebno točno prerešetati njegove sklepe. Naše trdno prepričanje je, da lahko izidemo iz današnjega stanja le, če si bomo izgradili j'asne poglede o nalogah sindikalnega gibanja.
Najvažnejša rezolucija, ki jo je sprejel kongres, je rezolucija o .•Akciji in taktiki«. Vsakdo bi pričakoval, da bo ta rezolucija predvsem dala oceno današnjega stanja v Sloveniji. Saj je le na podlagi pravilne ocene razvojnih tendenc naše industrije in položaja vseh slojev slovenskega naroda, predvsem delavskega razreda, možno določiti pravilno taktiko v sindi-kulnem gibanju. Le na ta način bi kongres začrtal pot, ki bi odgovarjala teržnja in interesom slovenskega delavskega razreda. Če si pa ogledamo rezolucije kongresa, ne najdemov njih niti besedice o tem. Da bomo lahko pravilno ocenili re-zolucijo kongresa, moramo pač sami pogledati, kakšno je danes stanje v Sloveniji.
Delavci občutimo na lastni koži, da je naš položaj zelo težak. Mi vidimo, kako oživljajo razne industrijske panoge, se širijo obrati, kako spravljajo kapitalisti v svoje ogromne žepe vedno večje profite, kako rastejo iz dneva v dan cene proizvodom. Toda istočasno, ko se steka ogromna reka bogastva v kapitalistična žrela, ko rastejo plače raznim direktorjem kar za več tisoč dinarjev mesečno, vrše kapitalisti napad za napadom na nas in naše ustanove. Naše mezde se znižujejo v primeri z naraščanjem cen, kar priznajo celo razne kapitalistične gospodarske revije. Ravno tako se godi ostalim delovnim slojem. Razne uredbe nami še poslabšujejo položaj. Fašizem pa vedno bolj grozeče dviguje glavo in mi vsi vidimo ,da nam kapitalisti pripravljajo isto usodo, kakršno imajo nemški, italijanski in drugi sodrugi — usodo, še strašnejšo od one ,ki smo jo preživeli v leti 1929 do 1935 mi sami.
Delavci v tovarni, v rudniku, v kamnolomu se na temelju vsega tega vprašuje: »Ali ni to možno pre-
prečiti, ali si res nikakor ne moremo zboljšati svojega položaja?« Odgovor je jasen: »Možno je preprečiti prihod fašizma, možno je zboljšati položaj! Če so to mogli francoski delavci, zakaj ne bi tega zmogli tudi mi.« Moramo najti le odgovor na vprašanje: »Kako to napraviti?« Na to vprašanje odgovarja tudi rezolucija; oglejmo si kako:
»Za vsako sindikalno akcijo je predvideti objektivne in subjektivne predpogoje. Objektivni predpogoji so ekonomskega značaja in sicer: za zboljšanje položaja delavstva je potrebna gospodarska pro-speriteta. Subjektivni predpogoji so čisto psihološkega značaja in so:
1. zrelost za kolektivno akcijo;
2. zrelost in sposobnost delodajalcev za sklepunje tarifinih pogodb;
3. zadržanje oblasti in javnosti napram kolektivnim in tarifnim akcijam.«
Ali je ta odgovor pravilen, ali je to v interesu delavstva? Kaj pa
'	"a?	Če
prav za prav pravi rezolucij_. _— jo dobro razumemo tole: »Uspešen boj delavstva je možen le za časa gospodarske prosperitete, če so podjetniik zreli in sposobni za sklepanje tarifnih pogodb, če je oblast naklonjenu mezdnemu gibanju in če smo tudi mi delavci zreli.« Težko bi našli delavca, ki ne bi vedel da je vse to netočno.
Sodr. Jakomin, ki je sestavljal to rezolucijo, ali ne pozna, ali pa noče upoštevati naših domačih in mednarodnih izkušenj. Na . temelju teh izkušenj bi namreč prišel do popolnoma drugih sklepov. Pojdimo seoaj lepo po vrsti in si poglejmo vsak predpogoj za akcijo posebej.
Najprej poglejmo, ali se res lahko vodijo uspešne akcije le za časa gospodarske prosperitete. Od leta 1929 pa do 1936 je vladala kriza in zastoj v gospodarstvu, a šele sedaj se opaža delna prosperitete, ki jo pa že spremljajo novi znaki krize. Po receptu sodr. Jakomina bi bil čas ,ko se lahko vodijo uspešne akcije (prosperiteta) zelo kratek (pur mesecev v 1. 1937), dočim bi bila doba mirovanja zelo dolga (7 let). Ali ie ta recept dober? Kuj pravijo izkušnje iz mezdnih gibanj v tem času?' L. 1936. v maju mesecu, ko je bila francosku industrija še v zastoju, si je francoski delavski razred v velikih štrajkih precej izboljšal svoj položaj. Vse to
so konstatirali meščanski ekonomisti, da ne govorimo o delavskih teo-retikili, pa tudi voditelji francoskih razrednih sindikatov Jouhaux, Ra-camond in drugi vedno znova govore o tem. Pa ne samo štrajki v Franciji temveč tudi uspešni rudarski štrajk v Belgiji, veliki štrajki v Ameriki, Poljski in povsod drugod nam kažejo, da si lahko delak-stvo s skupnim bojem tudi za časa gospodarskega zastoja zboljša svoj položaj. Naša država ni pri tem izjema. Trboveljski štrajk 1.	193_,
mnogi veliki tekstilni štrajki v le-tih 1933—1936, štrajk obalnih delavcev v Gružu, štrajki v cementni industriji, jeseniški štrajk 1. 1935. itd. dokazujejo isto. Govoriti danes da delavci ne morejo štrajkati, ce ni prosperitete, pomeni, zaustavljati delavsko borbo, nasprotovati delavskim interesom. Od takih teorij bi imeli mi slovenski delavci le škodo. Zelo potrebno bi bilo. da bi trboveljski rudarji, gradbeni delavci, jeseniški kovinarji, z eno besedo vsi oni, ki so uspešno štrajkali za časa krize in zastoja, pisali o tem članke za strokovni list. Prav posebno so tu važne izkušnje jeseniških kovinarjev, ki bi lahko povedali sodr. Jakominu, da so si leta 1935, v času, ko je bila industrija še v zastoju, s štrajkom priborili kolikor toliko sprejemljivo kolektivno pogodbo, dočim so letos, ko so se profiti podjetja potrojili, radi neenotnosti izgubili 33°/o od svojih mezd.	..
Iz vsega tega sledi, da je akcija sindikatov možna in potrebna ne le za časa prosperitete, temveč tudi za časa krize in zastoja. Prav posebno je še potrebna za časa krize, ker takrat skušajo vreči kapitalisti vsa bremena krize na ramena nam delavcem. To potrebo in možnost priznava danes mednarodno s|,'di-Kalno gibanje vseli smeri, le sodr. Jakomin se še vedno lovi v starin, že zdavnaj ovrženih formulacijah raznih renegatov sind. gibanja, ki danes sodelujejo s Hitlerjem in ki so izključeni iz sindikalne internacionale.
Kar se tiče zrelosti kapitalistov, ve vsak delavec, da so oni vedno zreli za podpisovanje tarifnih pogodb, le če jih naša skupna borba prisili na to. Če pa tega ni, nam delavcem ne bodo pomagale nobene še tako dobre zveze sindikalnih tajnikov s podjetniki. Izkušnje, in to zelo dragocene izkušnje, ki smo jih plačali posebno v Nemčiji zelo drago z našo krvjo in našimi glavami, nas uče, do teorija zrelosti
kapitalistov in teorija o zvezah ne služita našim interesom in zato ne spadata v rezolucije razrednih sindikatov. 'Če je sodr. Jakominu res stalo do delavskega razreda, se bo kaj kmalu prepričal, da te teorije ne drže. To so vse teorije, s katerimi operirajo kapitalisti. 2e često sem slišal iz ust direktorja naše tovarne ob priliki pregovorov:	»Ja,
ja, ja zbi vas razumel, če bi šli vi v borlio, ko je podjetje sposobno, da plača, ko je konjunktura, ne morem pa vas razumeti, kako morete zahtevati povišico sedaj, v tako težkih časih.« Nato ta gospod pokaže vedno polno računov in govori, kako je njemu zmanjšana plača. Končno, ko se jo že dovolj potožil, pa navadno končuje: »Saj razumem ,da je vaš položaj težak, pa kaj se hoče v teh časih. Toda vse hi še šlo dobro, če bi delavcev ne puntali razni subverzivni elementi, plačani iz Moskve, ki spretno izkoriščajo psihološko stanje delavstva-To mi morate priznati!« Vsak de lavski zaupnik je že slišal take in podobne besede, pa se jim ni čudil, saj je vedel, da govori to sovražni delavstva, zastopnik kapitalista, ki se za to »delovanje« vozi v avtomobilu, ima po več ljubic, ki jih vzdržuje, poseduje lepo vilo, je dobr rejen in ne vem kaj še vse. V sak delavec pa se Im mora začuditi, ko to sliši iz- ust sindikalnega voditelja, ko vidi vse te misli sprejete v rezolucijo kongresa razrednih sindikatov.' ko to čita v strokovnem listu Delavec ,ki to sliši in čita, se
Slu.	>“•	--- ------- .	---
bo siguro vprašal: »Ali je ta,	ki	to
govori, moj prijatelj ali sovražnik?«
Tudi po vprašanju naklonjenosti oblasti se ne moremo mi delavci strinjati	s	sodr. Jakominom.	Naše
izkušnje	še	ne poznajo slučaja,	ko
bi oblast pomagala nam v boju. Tu ne bomo govorili o tem, da so vse te trditve v asprotju z naukom K. Marxa, na katerega se sodr. Jakomin često poziva.
Ostane nam le še vprašanje zre losti nas delavcev za boj. Ko čRn-mo to rezolucijo, moramo povedati sodr. Jakominu, da mi nikoli ne bomo zreli za tako politiko, kakršno 011 zastopa.	,	,
Poglejmo si sedaj še malo, saK-šne naloge postavlja rezolucija pred sind. gibanje. Naloge so: »Izkoristiti vsako ugodno priliko za izboljšanje položaja delavcev, vzpostaviti zveze s kapitalisti, postavljati predloge na oblast.« Kakršni temelji, tuka je hiša. kakršni predpogoji, takšne naloge. »Izkoristimo vsako priilko,« pravi sodr. Jakomin.
a pred tem konstatira ,da so take prilike redke oz. jih sploh ni. Povežimo se s podjetniki, pravi sodr. Jakomin, a mi še nikoli nismo nič dobili od teh zvez razen škodo. Postavljajmo predloge na oblast: (pravi sodr. Jakomin) in čakajmo, da nam postane naklonjena; a mi že čakamo leta in leta, pa nič in nič.
V rezoluciji je tudi govor o čebi-jašenju in psihologiji, kar me spominja na govore rejenega direktorja naše tovarne in kar mi delavci ne moremo sprejeti. Dodajmo temu še, da zahteva rezolucija ojačitev sindikalne organizacije, s čemer se strinjamo, četudi se bistveno razlika ierno v načinih, kako mislimo to doseči — pa imamo vse misli iz rezolucije.
Iz tega se vidi, da to, kar našteva rezolucija, niso naloge sind. gi-banja in da bi bila velika nesreča, če bi šli sindikati po tej j>oti. Kaj pa naj bodo naše naloge, bo vprašal marsikdo? Na to bomo sedaj kratko odgovorili.
Težnja kapitalistov je danes, kot smo že videli, da spravijo v žepe vse profite, da onemogočijo delavcem vsaki boj, da privedejo fašizem na oblast. Pri izvajanju te politike pa nastopajo kapitalisti enotno, ker se zavedajo važnosti enotnega nastopa. Delavci vidimo, da je kapita; list v tovarni eden, da so delničarji raznih družb KID, TPD itd. enotni, četudi pripudajo raznim strankam, da ie zveza industrijalcev enotna v boju z nami. Kaj pa mi delavci. V tovarni, kjer stoji nam nasproti en kapitalist, obstoja po več sindik. organizacij, a večina delavcev m niti sinil, organiziranih. Poleg tega še v raznih strok, organizacijah ni enotnosti. Proti enotnemu sovražniku korakamo mi neenotni v raztrganih vrstah. Ali je v našem interesu, da smo raztrgani, ali ima moj sodrug, ki dela pri istem stroju, drugačne interese kot jaz, pa j®.?°p to član druge strok. organizacije-Ne. Mi moramo biti enotni. Enotnost pa se kuje v skupnem boju.
Na tej poti k enotnosti se bomo držali smernic, ki jih je začrtal L. F. v svojem članku o sind. enotnosti. Popravili bomo napake, s.torJe-ne doslej in čvrsto zakorakali. aN-sprotniki enotnosti kot n. pr. .odi. Jakomin se bodo morali prepričat o pravilnosti skupnega boja, če. ne jih bomo pregazili. M. nočemo doživet, usode naših nemških sodrugov Zato bo na naši zastavi geslo: »Enotnost delavstva«.
Ldajatelj In odao,orni urednik, Leskovšek Franc. CioM«. 41, L)ubli.n».*ost. - Tiskarn. .Sloveni).- v L)ub,i.nl predstavnik K Kolman