Katolski cerkveni list. M BriifoTMiui licrMiiii^ki^u nauka. Ko je krivovera močno po kersanskiiu .sveto razsajala in veliko nevednih. \ keršauskim nauku slabo podučenih ljudi oslepila, de so pravo vero za pusti \ ši se krivoverstva prijeli, se je bralo v-sina keršanskiga nauka začela, ljudi v pravi veri podučiti, poterditi in poboljšati. Itiuiski papež, sv. Pij V., so to bratovsino pervi v peljali leta 1571. Papež Pavel V. so jo leta l(i07 poterdili in z velikimi odpustki obdarovali. \a llu-naji seje v letu I 7JJ<£ na sv. Jožefa dan počela iu leta 1750 ponovila. Po tem se je po nemškib iu drugih deželah razširala. v letu 17(50—1761 pa so sc po Dolcuskim in (lorcnskim cele I are in soseske z velikim veseljem svetožcljno v to bratovsino združile. Po tej bratovšiui je keršauski nauk med ljudmi oživel, poštenje in keršansko življenje se je omladilo. krivoveram. zmotam in hudobijam so se vrata zapcrlc. (■lcjlc. bratov šine lep sad ! Žalostni časi za katolško vero so po tem do-šli. iu vse bratovšine pomerle. kakor merzli severni veter žlaltno cvetje sadunosuiga drev ja pomori. Nevednost v keršanskih resnicah sc jc zopet meti ljudi v legla, razujzdanosl porodila, bezale so sveta čistost, bogaboječnost in poštenost izmed ljudi, iu so še na pobegu . ker per ljudeh prav iga keršanskiga podučenja svetiga posvarjenja iu strahu božjiga ni. Tudi naše šole nam niso v tej zapuše-nosti božji pomoglc. Povabimo zopet rajno bratovsino nazaj, ter jo lepo med nami oživimo. Prijetno in veselo je. ko bratje iu sestre v družbi žive. in za božjo čast. pa za izveličanje duš skerbijo. kar v bratovšiui keršanskiga nauka godi. I. Kaj jc bratorsina ker. nauka ? Keršanska družba, lloga prav spoznati skoz kersanske nauke, iu llogu lepo služiti skoz svete opravke. II. Kako .ve razde le bratje n\ .sestre kersan-skuja nauka ¥ 1. Ilraiovsina kerš. nauka ima dve množici, eno množico moških, eno ženskih vsak" starosti in * 1'»ie; K.tt-liUro Ki'4to\šine kn - n.mka. V LiuMj.mi 177tl vsaciga statut, kteri Hoga prav spo/.navali i i i.u zvesto služili zeli'. Vsaka množica ima tri ve rs te. M iS* per v a versta je malih dečkov, kleri se • !«• keršanskiga nauka učiti začno: — druga \i-N;: odra sen i h mladencev. kteri ze keršauski ahrv bolj popolnama znajo: - tretja versta priletnih m iz. ožen jenih in ncožcnjcuih. kteri >e v ki r-šanskim nauku poterditi. za hozjo čast iu zveličanje svoje in drugih skerbeti želijo. Kavno lako se razdeli množica ženskih v I r i v c r s t e : p c r v a versta jc m a lih d c k I i e c v : — drug a o d r ase n i li deklet ( devic ): - I r»-1 j a versta je keršanskih žensk, o/.ciijeiiih in ne-ozenjenili ženstev za izveličanje skcrbiiih. III. Ktbi rtada ( ciza ) bratovsino kers. nauka t I. Vso bratovsino imajo duhov sk i pastir, gospod fajmošter ( župnik ) alj njih namestnik . gospod kaplan v skcrbi, de bratov sina svoje oskerbnike in svoje duhovske opravila ima, de se bratje iu sestre zapišejo, kteri pristopijo in izbrišejo, kadar odstopijo: pa tudi de vsi svojo dolžnost lepo dopolnijo. .Množica moških ima bratovšine oskerb-nika. posteniga. modriga. bogabojcciga nioza. kleri \ se verste in tovaršije moških v svoji skcrbi ima. de se bandera bratovšine omislijo in čedno hranijo, dc se knjige (bnkviee) keršanskiga nauka kupijo, in razdrle, de se verstuiki in učeniki spodobno vedejo i. t. d. Kavno lako tudi mno/.iea ženskih oralov sme oskerbnico ima. pošteno, modro iu svetožcljno ženo. ktera za sestre keršanskiga nauka skcrbi. Jf. Vsaka versta ima svojiga verstnika ali verstnico, ki za svojo versto skcrbi, dc se to-varsi iu tovaršice čedno vedejo (zaderžej. 4. Vsaka tovaršija. ktera šteje nar maej po tri. nar več pa po dvajset bratov alj sester, ima svojiga uc en i k a. alj učcnico. ki za svojo jo-varsijo skcrbi. dc sc tovarši ali tovaršice prav pridno keršanskiga nauka ure. pa tudi čedno zaderzijo. 5. llol.ro je. ee ima vsaka soseska (okolica) svojiga učenika za tovarši jo bratov, in uceuico za tovaršijo sesti r. Po številu bratov in sester se V (Vtertik 7. Svečana. naredi ver alj manj tovaršij: in če jih jc malo, se \ee sosesk v eno tovaršijo združi. ti. Tovaršije naredijo duhovski pastir, in jim po svetovanji oskerhnikov hratovske verstnike in ueenike i/volijo. — V malih farah velja, ce se vpeljat i/, vsiga tega, kar je mogoče. /I*. Kako .ve začne hrutortina kerš. nauka* 1. Duhovski pastir izvolijo oskerbnika in oskerbaieo. jima bratovšino priporočivši. dc po-/.vesta v keršanskim nauku prav podučenih. sveto-željnih bratov in sester iz vsih sosesk in jih njim naznanita. 2. liratovski oskerbnik in oskerbnica svetujeta učenika iu učenice: ker jih sama ne poznata, po znancih izprašata, in duhovskiuiu pastirju priporočita, če jih sami ne pozn.jo. 3. Duhovski pastir jih ob pravim godu pokličejo. jim sveti namen, duhovski dohičik in eelo napravo bratovšine razumljivo povedo, in v družbo povabijo. De se šolarji in šolaree v to bratovšino pervi vzemejo. se zastopi. 4. Kar s«- jih v bratovšino zapisati da, jim bratovski katekizem dajo, iu naročijo tovaršev iu tuvarsie >voje soseske v bratovšino vabiti. .». Lčcniki in učenice nagovore po soseski mlade in stare po svojim stanu, ter jih v bratovšino povabijo, in jih duhov skimu pastirju pripeljajo. 6. Vsakimu bratu in sestri se bratovska svetinja. alj pa podoba da, kadar se v hratovske bukve zapiše. 7. Pervo nedeljo začetka se vsim hratam in sestram sveti namen bratovšine razloži, po tem sc v verste kolikor mogoče razdclc, vsaki tovarsii v cerkvi kraj za izpraševati, in za keršanski nauk poslušati odkaže. Do tem se dolžnosti povedo, ktere vsi vkup. in vsak posebej dopolniti imajo. N. Do perve mlado ali kvaterne nedelje se omislijo bandera za vsako versto posebej, ali če je fara mala. ali ubozni ljudje, tudi velja, de množica moških svoje, in množica ženskih svoje handero ima. Pervo ndado ali kvaterno nedeljo se izvolijo vcrstiiiki in verstnice. modri, dobro podučeni mla-denei alj možje, za ženske pa pametne dekleta ali žeio*. ki imajo na svojo versto gledati, in pri procesijah bandero pred njo nositi. ID. Kdor noče v hratovšini biti. se oglasi duhov skimu pastirju, de ga izbrišejo, in jim bratov -sko znamnje odrajta. Kdor razujzdano, pohujšljivo živ«, ni keršanskc bratovšine vredin, in sc izbriše, ako posvarjenjc ne pomaga. i konec -.Itili i Božja vladba v zgodovini ccliga sveta. i Dalje t 5. Boj zoper Mavre na Španskim. Kar so Mavri ali Saraceni na špansko pri-li rti I i. jc od mogočniga naroda zahodnih Gotov majhna, pa pogumna truma ostala. Nje vojvoda jc bil tačas knez Delajo. Ko je s svojo zv esto trumo velike oddele Saracenov nabil, je bil za kralja okli— can. V A s t urski h gorah je hilo njegov o in njegovih ljudi pribežališč. Že je Delajo Saracene tudi iz Galicije pregnal, kar se mu pogumni Okba, eden nar boljših arabskih vojvodov s svojo vojsko nasproti postavi. — Nikoli ni bil Delajo v hujši nevarnosti. kot ravno zdej. v boji z Okba-tam. -— Od nezmerniga števila Saracenov zmiram bolj v tesnobo gnan, se Pelajo s 300 možmi naposled na samoten hrib umakne. Stermc, od hrabrih sovražnikov zabranjenc gore si Saraceni s silo naleteti ne upajo: de bi pa vender svoj namen dosegli, jim živeža dopeljati ne dajo. Res je v kardelu od gor*" zavarovanim kmalo lakota in zmešnjava vstala. Veliko jih je pomerlo, drugi so se Saracenam vdali: nekej maliga jih je bilo, de so se srečno skozi sovražne straže zmuznili. Le trideset mož in deset žen, kteri so se od divjiga medli revno prcživili, je Pelaju še ostalo, in vender je vsimu žuganju, vsimu obetanju sovražnikov kljuboval. Delaju se je njegova pogumnost in stanovitnost kmalo dobro izšla. Na sporočilo, de je v sredi španskiga nepo-koj vstal, je Okha od napada na to majhno sovražno kardelo odstopil, in z vso svojo armado od ondot odrinil. Med tem, ko so Saraceni v raz-pertji med seboj divjali, je Delajo spet tropo vojakov nabral, sc večkrat v sovražni okraj zagnal, iu se malokdaj brez bogatiga plena (ropa) v svoje gore nazaj vernil. Devetnajst let je svojo, s silo orožja vstanov Ijeno deržavico vladal, in ko jc v letu 73H umeri, jo jc lahko z dobrini zaupanjem svojimu sinu Favila-tu izročil, kteri seje v boji zoper Saracene že skušeniga junaka skazal. Favila je bil po kratki, komej dveletni vladbi na lovu od medveda raztergan. Za njim je vladal Alfonzi, s primkam Katolški. Ta je Saracene iz cele Galicije pregnal, meje Asturije raztegnil, in si en del Navare podložili storil. V Lugi, glavnini mestu Galicije, je terdnjavo in škofji sedež napravil. Vse od Saracenov poderte cerkve in samostane je spet sozidati dal. in jim v ohranjenjc potrebne dohodke odločil, španski zgodovinci štejejo 34 od Alfonza Katolškiga nad Saraceni dobljenih zmag in več z bogatim plenam osrččenih napadov v sovražnim okraji. Do dev etnajstletni vladbi je Alfonz v letu 757 umeri, in svojiga sina F r o i 1 a naslednika zapustil. Da že pod tem kraljem so se pokazali hudi nasledki tistih napak, ktere so popolno oprostenje španske dežele toliko sto let opoverale. Zavid, raz-pertija. gospodov avnost so motile odsihmal edinost ali slogo kristjanov: hlapci so se puntali zoper svoje gospode, ti zoper svoje kneze: posamezni udje kraljeve družine so se sovražno drugi zoper druziga vzdigovali, in kmalo je dvojin bratomor mladoletni, o vidnim blagru božjim vstanovIjeni prestol (tron) oskrunil: v kratkim, verna pobožnost ni bila več podslomba deržave, in steni je zginila tudi moč svetiga nadušenja v boji zoper sovražnika. — Malimu kraljestvu Asturije nasproti pa poglejmo tačasno mogočnost Saracenov na Španskim. Njih kraljestvo je brez primere veliko dalje seglo: vse veči, poglavitniši in bogatejši mesta iu sela so imeli v svoji oblasti. Eden njih poglavarjev je vsako leto pri 70 milijonov goldinarjev iz španskiga dobival. Kdo bi si bil po človeško le misliti v stanu, de bi zoper toliko moč in oblast ubogi gorjanci obstati mogli ? V letu 791 je Alfonz, C i s t i imenovan, kraljevo vladarstvo nastopil. Dod tim modrim, boga-boječim vladarjem se je vse spet vnovič na boljši obernilo. O ropanji in pokončevanji so Saraceni skozi Galicijo proti meji Asturije udrihali, ker sc je kralj Alfonz branil, odločeno število devic v davk jim odrajtati. s kterim so sc. kakor pravijo, nekteri njegovih prednikov onečastili. Neprestrašen jih kraij s svojo majhno trumo na meji čaka, in jih precej o pervim napadu naseka. Odslej se spet dolga. neprcnčhana vojska med španskimi krist- jani in Saraeeni začne. Od silniga sovražnika včasih v tesnobo gnan Alfonz pri sosednjih keršanskib oblastih pomoči iše, ki jo je tudi večkrat iz Fran-eoskiga dobil. Tako je v vsih bitvah zmagal, večkrat s srečnim izidam v sovražne okrilje prilomil, in enkrat elo do Lisabone priril. Čuditi se je, s kakšnim majhnim, komej iz pet ali šest tavžent mož obstoječim, kardelam je Alfonz večkrat celo trumo iz 15 do 20 tavžent mož prijel, nabil in razkropil. Pa pod voditelstvam pobožniga v Hoga zau-pajočiga kralja je verno nadušenje vsaciga vojaka vpet v junaka spremenilo, in tako je dušna moč kristjanov nezmerno veči telesne moči sovražnikov vselej premagala. Namen oblastnih Saracenov jc bil, dc bi se iz Spanskiga celiga zahodniga deželstva polastili: takrat je pa že na tim bilo, de so se nasproti v zahodnim deželstvu od K aro I a Včlikiga že vojske naprav Ijale v zatiro saracenske oblasti na španskim. Karol, ki je ob času Alfonza Čistiga živel, je ravno v Paderbornu bil, ko arabski poslanci iz Spanskiga pridejo, ga varstva prosit, in se mu podvreči obljubijo. kakor hitro bi njegove zmagovavnc bandera unkraj Pirenejskiga gorja vihrale. Te lepe od samih sovražnikov kersanske vere mu na ponudbo dane priložnosti Karol Veliki v prid zahod-niga deželstva ni v nernar pustiti mogel. Prosijo-čim torej svoje varstvo obljubi, in sklene prihodno leto z vojsko na Špansko vdariti. Na ravnini pri Chassencuil, kraljevi grajšini na desnim bregu Lote je tedej Karol prihodno leto ??H svojo vojskno trumo zbral, in nato ž njo na Špansko odrinil. Svojo armado je na dvoje razdelil, tako de je ž njo od dveh krajev ob enim na špansko pritisnil. Med tem je sovražnikam od občh strani več mest odvzel, in Saracene, ki so se ga bili lotili, natolkel in v veliko zgubo pripravil. Nato ste se obe trumi pri mestu Saragosa spet združile. V kratkim sc je Karol tudi tega mesta polastil, in tako jc velik tlel dežele od Pirenejskiga gorja do reke Ebro, torej vsa Navara, Katalonija in skor pol Aragonije v njegovo oblast prišlo. Več Karol za zdej ni hotel, morebiti tudi ni mogel opraviti. Več saracenskih gospodov je Karolu podložnih postalo, in s tem se je oblast Mavrov ali Saracenov proti oblasti zahodniga deželstva že zlo razbila. — (Dalje sledi » Nolska novica. 0<1 Savi ne. Kavno zvem. dc so naš prev zvišeni knezoškof od ministra uka dopis prejeli. v kterim se ji m na znanje da. de se je sklenilo, izmed trojnih pred-položenih abecednih bukvic (krajnskih, teržaških in „ma-Jija Blažeta'*) v začetne narodne šole „maliga Blažeta" z nekimi malimi premembami vpeljati. Kakor nam je rslovenska čbela" povedala, je od teh bukvic v prav kratkim času /.e 4000 iztisov prodanih, kar nam priča, de se bo minister uka z uradno vpeljavo te knjižice v šolo učitelam po ccli Slovenii le perkupil. — Ker so naš p. n. knezoškof, ki iz lastne večletne skušnje slovensko ljudstvo in njc°:a razne potrebe v mestih , terjrih m na kmetih dobro poznajo, ministru uka razložili, de so na Slovenskim dvojne sorte šole razločiti: čisto slovenske, v kterih nemšino učiti bi bilo nepotrebno in prazno delo , in spet druge , v kterih je učencatn vednost nemškiga jezika koristna in potrebna, postavim v mestih, tergih, poleg velikih cest itd.. Jim je minister uka željo izrekel, naj bi zato skerbeli, de bi se tudi za take šole slovensko-ncniškc abecedne bukvice zložile. Črno so tedaj svoje misli, kako naj bi bila ta knjižica osnovana, popisali , in ravno tistimu pridnimu in za-stopnimu učitelu, kteri je rmaliffa Blažcta*' spisal, to delo naročili, ki sc ga bo tudi že te dni pridno lotil. - -Ker Jim je pa bilo od ministra uka prcgledanje vsih slovenskih knjig za narodne šole sploh naročeno . — kar svitlo kaze . de misli vlada v zastopnosti z episko-patam per šolstvu ravnati. — tudi niso zamudili, z lastno roko nekterim bolj slovečim učitelam v škofii dopisati, in tudi njih svet zvediti, ktere od dozdaj navadnih šolskih bukev se jim perpravne zdijo, ktere pa ne. kaj bi bilo prenarediti. kaj zbrisati, kaj dostaviti itd. Ta gotovo vesela novica priča jasno, de naš epi-skopat sploh šolske reči med malenkosti nc šteje, kakor jc to tudi v pastirskim listu iz Dunaja izgovoril, temuč de mu šole zlo zlo per sercu leže. To novico smo večidel zato povedali, naj bi dopisatelii II. od Drave v 5. listu „Sloveiiijeu t. I. v tolažbo bila. ki pravi, ;.de je episkopat sarn kriv, dc nadzorništvo čez šole zgubi**. Naš episkopat sploh je dober, iu tudi s šolami dobro misli; de pa semtertje rslabc organe" per vodstva šol ima, to njemu gotovo ravno tako težko de, kakor nam; pa to je nevolja. ki se ne bo nikoli odpraviti dala. dokler bo svet stal, bodi že nadzorništvo šol per episko-palu ali pa per svetni vladi. I.aliko bo še ;nsp. II. v čakal . de ako bomo ravno tudi vsakih pet stopinj daleč eniga „Schulrath-au imeli, nain ne bojo ne vsi „Seli«l-rath-iu. ne vse njih naredbe po volji. Kolikor slav. toliko misel! Iu naj bo s- D- prepričan . de ako Li mene ali njejra za kakiga „Schuldistriktsaufseher-ja"'. ali Di«»-eesanschulen-Oberaufseher-ja" ali tudi za ,.1'ntcrriebis-ministra" postavili, in bi midva še tako dobro mislila, bi imeli ljudje še vender zmiram veliko, i u morebiti i ud i pn pravici, nad nujnimi »uredbami grajali. Popolnosti nt nobene pod solneam ! Vsa nasa popolnost v tem obstoji, dc z resnično voljo po popolnosti hrepenim« . Zalo jez prav im : rde episkopat ne bo sam kriv. t e bo nadzornici v u čez šole zs:ubilu. - lle me pa nc bo kilo po nedolžnim med ..starokopitncžeu ali riiemšktitarjeu štel, odkrito povem. de v zgorej omenjenim listu .Slovenije" stoječa „kurendaa tudi meni v vsim ni bila po volji. De jc morebiti treba bilo, nektere učitele njih dolžnosti opomnili, kteri so nemšino morebiti bolj odrivali, kakor je treba bilo. ni ravno nemogoče, če pomislimo, de zdaj v t asih živimo, ko vse po ekst rent i h hodi in skorej nikogar sretl ceste ne najdemo. Ce se pa učitelam iiemšina posebno ..vvegen eigeneii VorthcilJ perporoča, ni modro; ker se te besede tako tolmačiti utegnejo, kakor dc lo sc od zgorej doli egoizem učil. Pervošimo tudi mi vsimuti-telam prav dober in obilen zaslužek. vender pa šola n i zavolj u č i t e I a , ampak u č i t e I zavolj s o I c. Tudi ni res, de bi potrebnih slovenskih šolskih bukev ne imeli, za potrebo jih že imamo, akoravno še boljših perčakujemo , in te besede le kažejo , de rnadzorništvo" slovensko slovstvo le malo pozna . akoravno l»i se smelo po pravici perčakovati. de bi mu bile vse knjižice, ki narodne šole zadevajo, znane. Kar je graje vredno, jc in ostane graje vredno, naj že pride od Ponciuza ali od Pilatuža. — K—. Razgled po kerManskim »vetu. Kako turški cesar papeža časti. ■— Sultan ali turški cesar je poslal sv. Očetu v Porliči sto in petdeset tavžent frankov dnarja v dar, in pa na z na nje veselja , dc so prckucovavne zmote v Himu premagane iu odklonjene. Preiiašavcc tega lepila podarila je bil Car-jigraški (Konštantinopclski) patrijarh katoliških Armeti-eov Monsignor llassoun. S vaje. Svajcarska brezbožna vlada je katolškim duhovnarn v Vatskim kantonu zapovedala neki oklic a prižnic brati, ki je bil z vsakterimi zmotami uakvašcit. Duhovni |»-» tega p<» -v«»ji vesti ni>o »meli in niso hotli storiti; zavoljo tega jim je kalvin.-ka \ la la skoz nekaj • asa božjo službo opravljati prepovedala. Naši duhovni, «le bi se hujšima preganjanja na cerkev ne navalili . so se temu povelju podvergli. Ali rti-tim . ki Boga ljubijo, vse reči k dobrim u služijo" ; — zdaj >e le je ljudstvo pokazalo, kako terdno -e derži svoje katolške vere, in kako ljuba mu jc božja siu/.ha. I/, nekterih krajev so goreči verni hodili v druge sosedne kantone k maši. in ni*o porajlali ne na hudo vreme, ne na veliko dalečino. -- Drugi >o se shajali v domače cerkve, in ker mašnik ni smel bozje >luzbe opravljati, je ž njimi molil šolski iii tiiik . jim je bral kratke pridige, na koncu pa jim jc na glas prerekaval molitev za odvernjenje sov raštva »vete cerkve. - Po dokončani ti pobožnosti so mnogi do vc-eera \ cerk\i ostali in molili. Zvečer se jc zopet cela občina v cerkvi zbrala, večerne molit\c skupej opravit. Tako je ta neker-an-ka prepoved le k temu služila, de se udarni verni zbudili, goreči pa >e bolj vneli. Ako kdo praša, kje je dan današnji naj veri zarnhljeno-t in divjacn»st . sr mu sme odgovoriti. de na Svajcarskim. Ondi tje bc shaja naj hujši derhal. izver-žik iii smrt družili dežela; ljudje, kteri so po enkrat ali pa se po u-ikrat glavo zapadli, imajo ondi svoje peklensko ogujiše. de bi svet zopet k puntu podpihali. ter pahnili \ brezno nesreče iu pogube. Vse kar je še po-šteniga. dobrima in krišan-kiga, * strašnim serdam preganjajo, iu le hudobii gredo na roko. Izgled med drugim naj bo to: I smiljciiice ali usmiljene sestre . ki iz zgolj ljubezni po bolnišnicah v neizrečenim trudu bolni-kam strežejo. in tako Ijiibcznjivo z njimi delajo, de nobeni Htrrzeji ne tako , - - le dobrotne sestre so ti divjaki i/, dežele izgnali. Blczo samo za t ». ker se boje, de bi lepiga zaderžanja v deželi ne zasejale. Kako zlo so le usmiljene strežnice bolnikov drugod obrajtane. liani tudi lo kaže. de jih celo Arabci v Afriki, ki so turške vere. kakor svetnice taste. K r a n r o z o v s k o. Naučili peeavuik ( minister j je v mestu \ a p o I e o n V a n d e e na visokih šolali postavil I uda modrijaii-ikisra profesorja. Vandejri. gorljivi katol-canie . >» pri -vojim škofu potožili, kteri je prepovedal, de -e v Vamlej-ikih ^oiali ne k temu pravijo: ..l.ep zgled serčnosti, -kter» franc-e/.ovski škofje vestno svobodo svojih vernih branijo .'-* Iz Pariza. V letu ls|s kmal» po puntu se jc v Parizu zbudilo tovarstvo z imenam ..1) c I o r o d o \ i n e\ ktero si je namen /.volilo, ..pečati se za uboge rodovine in jim i/, dušne in idc-ne rcv>ine pomagati". l*o deset »cel« i/, razlirnih stanov stopi \ družbo, ktera se peča zgolj le za eno samo odloicno rodov ino. in ji i»c popolnama pomagati. Angleško. Londonski katolški so zložili 17.0(Hi goldinarjev za novo cerkev, ki so jo namenili zidati. II kom u miiiuliga leta >lc bile dve ccrkv i sv.Patru iia in sv. \vgu-tina v trm mestu posvercnc. kteri >•» katolrauje so/.idali ^ami i/, svojiga brez vse pomoči od v lade. Ogcrsko. Ostrigoiiski nadškof .lan. Kr. Scitov-ki ic na dan e nazaj v Ameriko podal. Bo prišel spet čez Ljubljano in po poti sko/. Avstrijo iii Nemčijo okrog sebe zbral tiste mašnike. v kterih bo gnada božja obudila sercnost domačijo zavoljo Kristusa in zveličanja «1 u- zapustiti. S to blago družbo misijonarjev se bo kar nar hitreji mogoče v Ameriko prepeljal. Predvčeranjiiii zvečer ob šestih je umeri v 52. letu svoje starosti gosp. profesor Luka Marti nak: naj Im vsim njegovim pnjatlam in nekdajuim ucencam . kterih jc veliko v škofii. v pobožin spomin perporočen. Odgovorni vrednik iu založnik: Janez kr. Pm/acar. \atiskar: Jožef Hlaznik v Ljubljani.