Mladi brijač
Lanske jeseni pride v priprosto krtmo nek tujee z veliko brado. Prej, nego si reSe prinesti jedi in pijače. povpraša kremarja, je-li tukaj blizu k»k brijafi, ker bi se dal rad obriti. KrSmar mu odgovori, da brijač stanuje precej tikoma njegovc krfime. po katerega na tujčevo prošnjo tndi takdj poSlje.
Ko brijač pride, reče niu tujee: nProsim vas, da bi me obrili, ali to vam povein, pazite se dobro. k«r sein zel>5 občutljiv, da me 110 vrežete. Ako rae ne vrežete, plačam vani cekin, ako rae pa le količkaj vrežete, tak6j vas prebodem z nožem." Tnjec je res iinel pri sebi velik, zh16 oster nož, in brija€ si je lehko misljI, da ae tujec n.* sali.
Ves prestaSen otide brijaC a krčine, ter ne reče niti beei'dice. Dom6v priSedSi, pošlje svojega pomočniku v krfimo k tujemn človeku.
Tujec tudi temu ravno tako pov6. Tudi ta se prestra^i. otide, in pošlje brijaSkega učenua k njemu.
Ko sliši brijaški u^enec, da dobi cekin, zeli5 se razveseli tega ia se tak6j pripravi za svoje delo. ,,Za eekin si lehko kupim celo obleko," misli si mladi bnjaček. ,.a pazil se bodem, da tujca ne vrežem. Ako ga pa vrežem, nu potlej tudi znara. kaj mi je storiti . . ."
Mladi brijaf pride \ krtrao. Tnjec mn to isto povč, kar je poveiial po-prejšnima, ali brijaški deček se za vse to nič ne zmeni; vzame britev in zaftne tujca briti na vse strani, kakor da bi delal za kako navadno desetieo.
Ko tujec vstaDe in se v ogledalo pogleda, reče mlademu brijažu: wTi si pa res mojster v svojpiu delu. Povedi ait, odkod ti je tolika pogumnost? Kajti po pravici ti poveiu. ako bt me bil le količkaj vreza), jaz bj te bll res prebodel s svojini ostrim nožem."
SmijoiS se, odgovori mu pogumuibrijaSek: »Gospod, znabiti da ste dru-gača zel6 moder filovek, ali dopustitp, da vam po pravici povcm, da sem jaz vendar še modrejSi od vas. Kako ste Ie misliti mogli na t«. da bi vi menp prebodli? Jaz sem priSeJ k vam tn začel seiu vas briti 3 trdnim namenom, ako
184
vas 1e kolKTkaj vrežem, da vam v tistem trenotku prarežem vrat in pobegnem. Moje Svljenje ni bilo tedaj v yaših rok&h, 'Amp&k kakor vidile vsled uaSih nepre-miSljenih hesedi, bilo je le vaše žirljenje v m oj i h rukai. Tc, kar ste vi n»meravali storiti 2 menoj abogiin brijafem tsled svoje nenmno lnh&rije, t« li bil storil j&z z vami, da si reSim svoje življenje."
Ko tujec vse to sliii, obledi kakor smrt. Vzame mošnjo i denaiji in bogato obdari IjrijaSkcga ufcoca. rekoC: nBil sem že večkrat v nevarnosti svojega življenja. ali v tolikej nevarnosti TendM Se nikoli kakor d»nea."
Ves zaniisljen otide tujec iz vasf.
Mss pa la pOTest nči, k&ko preiuiiljcni moramo biti, kadu kaj goTorimo.
D. V.