82. številka.
V Trstu, v sredo 12. oktobra 1892.
Tečaj
„EDINOST"
:*haja dvakrat na teden, vsako iredo iti infaoto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
ta vse leto gl. fl. —; izven Avat. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—: , „ 4.50 „ ia četrt leta „ 1.50: „ „ '2.25 „ Posamične Številke «e dobivajo * pro-dajalnicah tobaka v TritU po & nov.,
▼ Gorici in v AJdovsĆtni po * nov. Na aaročbs "brez priložene naročnino •■ inravnlitvo n« ozira.
EDINOST
OglMl in os&snlla He račune vriuica v petitu ; za nailovs j črkami le plačuje prostor, kolikor bi f«
obsedlo navadnih vratic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice ■e račune po pogodbi.
Vsi dopisi se poBiljajo urednifttvu Piazu Caserma it. 2. Vsako piano mora biti frankov&no ker nefrankovana *e no spre-mjo. Krt^opisi se ne vračajo.
reklamacije in inserate pre■ niitvo F iazza Caserma it. S laman iju o proate poitnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva Primorsko^
y
• V •rflnoat ]• ■•£«.
Vabilo na narofcbo.
Ob začetku četrtega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, ćasi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravništvo.
Bodimo možje!
Vznesenim srcem in z neko ganljivo prijeteto spominjajo se naši stari nekdanjih časov. Kdo je ne pozna stereotipne fraze: nekdaj ni bilo tako, mi smo bili dru-gadni! Ta vsklik je kaj priljubljen na lim starčkom, kedar, proslavljajoč nekdanje „dobre* čase, hočejo obsojati sedanjost z vsemi njenimi novodobnimi navadami, us tanovami in običaji.
Le poslušajte ga starčka, kako vam toži o spri jenosti sedanjega rodu, čel, nek daj so bili drugačni „možje", ko je izdalo več, da sti se stranki, sklenivši pogodbo, podali roko, nego veljajo dandanes tiskani sakoni in podpisane pogodbe. Možka beseda je bila najsigurnejše jamstvo za točno iavršenje sklenjene, mnogokrat le ustmene pogodbe: ko sta si segla moža v roke, ni bilo misliti na prevaro. Dandanes ni več tako. Sklepajo se pismene pogodbe, navajajo ae pri vsaki točki razni §. §. našega ve
PODLISTEK. Jesensko pismo.
Zastonj bote u gibali, zakaj sem toliko časa molčal; a to me ne moti, da bi ne pisal Vam „jesenskega pisma" štev. II.
Zdaj je za nami: vremenska sopara, doba „kislih kumar" in „mrtva sezona* v naši „centrali", in za nami je srečno tudi deželnega zbora „preludij", ki bode „molčal* (deželni zbor namreč) do januvarja mescca novega leta. Le po predalih nafiih dveh dnevnikov nam bodo „hladili" v starom letu živce — odmevi akordov zadnje politične debate v redutni dvorani, katere bo vestno, če tudi ne baš harmonično „spremljal" ustavoverni basist — „der dumme Kerl von Laibach", alias „Laibacher Wo-clienblatt". „TagespoBt" mu bode seveda sekundirala s svojimi „jodlerjt", kar mi pa še omeniti ne bi bilo treba, da mi ni bilo za „uvod", ki mora biti popolen, kar pa „dio Verfassungsparthei in Krain" ni, a v naši „centrali" — še marsikaj dru-zega ne!
Hvaležni moramo biti torej „UBodi", ki nam je podarila novo deželno gledališče,
ljavnega in tiskanega zakona; izvežbanemn pravniku, sestavljajočemu pogodbo, je dolžnost, da t besedilu pogodbe misli na vse mogoče eventuvalnosti, da skrbno odpravi vse, kar bi utegnilo biti uzrok dvoumnemu tolmačenju, torej prepiru, pravdam, veliki škodi, torej nesreči »a obe s t r a n i. In vender, vender : nekdanja moška beseda" nekdanja „roka" je izdala več, nego izdajo vbo te natančno spisane in veliko previdnostjo sestavljene pogodbe. Nekdaj, ko so sklepali pogodbe ali le ustmeno, aH pa jih zapisavali le površno, ni bilo toliko pravd in prepirov, izvirajočih iz teh dogovorov, nego jih imamo dandanes, ko kumuje skoro slebarni pogodbi izvežban in skušen strokovnjak. To je žalosten znak sedanjemu času. In kje nam je iskati uzrokov tej žalostni prikazni P So-li vse pogodbe denašnjih dnij skrpane lehkomiftljeno, ali jim morda njih sesta-vitelj navlašč in satansko zlobnostjo podtakne kako točko, sestavljeno tako, da Be da tolmačiti na različne načine, da je le potem izvir prepirom mej obema strankama P Ne, od vsega tega ni nič. Razloček mej nekdaj in sedaj tiči v tem, da so se nekdaj pogodbe sklepale zgolj poštenimi in nikdar zavratnimi nameni, a dandanes postavi se čestokrat ime pod pogodbo se trdnim sklepom, prevariti ono stran, če le pojde. Iz kratka: nekdaj je vladalo svetu možtvo, nekdaj so bili naši možje res „možje"; dandanes pa prevladuje z 1 a volja in možje od sedaj so le redko-kedaj res „m o ž j e". Zato pa je bilo nekdaj drugače nego je dan-danes.
Take so tožbe naših „starih", koje nam je čuti dan na dan in pri VBeh mogočih prilikah. —
Mi seveda smo toli objektivni, da sodimo pravičneje ter se nikakor ne moremo brezpogojno pridružiti tem navdušenim slaviteljem nekdanjih „dobrih", in strogim Bodnikom sedanjih slabih čaBov, a vender nam je pripoznati, da je nekoliko jedra v teh lamentaoijah našega ljudstva. Pred vsem pa nam to umovanje priča, kako ve ljudstvo
to svetišče, namenjeno in posvečeno dramatični naši umetnosti. No, dočim se bode vršil zunaj tega hrama (vsaj Še par tednov če ne dlje) — Časnikarski dvoboj, z „je« klenim" orožjem pa raznimi sekundanti, — vse v prid slovenskega naroda, polovico pa vsakako iz ljubosumnosti do njega (1), — zajemali bodemo mi drugi svojo dušno hrano po dvakrat na teden v tem svetišču, kar bode pa primankovalo domačih, podpirali bodemo — mi Slovenci namreč, — še nemške predstave — in pa glumače. Teh je več, a imajo tudi svoje „baletne plesalke", katerih pa rai nimamo pri našem dramatičnem društvu, nego se pleše „balet" samo po — časniških predalih !... Ravnopravnost ljubimo mi Slovonci torej dovelj, in jo tudi izvršujemo napram našim Nemcem in nemškutai jem, duševno in materijalno, pa smo poleg tega tudi dobri verniki, ko vendar izvršujemo tako temeljite ljubezen do svojega bližnjega v dejanji in — v gotovini P Oe živimo torej skromno napram sebi, kaj za to, dramatično umetnost vemo mi Slovenoi ravno tako visoko ceniti, kakor naši Nemci in Irredentarji, ki pa n a h seveda — prav nizko cenijo, česar pa jim ne štejemoti
ceniti možtvo in značajnost, da že instiktivno smatra ti lastnosti kot prvi in neizogibni pogoj rednim in zdravim odno-šajem v človeški družbi.
V tem pogledu se pa že moramo brezpogojno pridružiti našim „starim", ker smo prepričani, da brez m o ž t v a , torej brez iskrenosti in poštenja, ni mogoče u-zorno življenje mej brati, niso mogoči mej sosedi odnošaji po božji volji in ni mogoče pravo soglasje v človeški družbi. Le tam, k j er sta doma glavna znaka mož-tva: iskrenost in značajnost, le tam je mogoče, da pridejo do veljave prava krščanska načela, veleča, ne stori svojemu bližnjemu, kar ne želiš samemu sebi! In kako vse drugače bi bilo na svetu, da je pov-sodi v veljavi to zlato načelo ! Koliko manj bi bilo krivice, koliko manj bogokletja in gnusnih prepirov! Mej možmi-značajniki, torej mej resničnimi „m o ž m i", so le red-kokedaj pravde, ker ni bilo zle volje pri sklepanji pogodbe ali kupčije, ker jima je bilo to v srcu, kar jima je bilo na jeziku. Brez zavratnih namenov — in teh ni pri resničnih „možeh" — ni prevare, po takem tudi pravde in prepirov.
Iz tega je jasno, koliko veljave ima pravo „možtvo" ki je izraženo v iskre nosti in poStenosti — torej v značajnosti. „Možtvo" je prava, trdna, solidna podlaga, na kojo jn postaviti človeško društvo. Lo na tej podlagi se mogo razvijati s.dravi blagodejni odnošaji mej nami; le na tej podlagi more vspevati srečna ekistenoija vseh.
Da, možtvo je [dragocenost; zato pa negujmo to plemenito cvetko vsi, ki imamo priliko v to : duhovščina, učiteljstvo, časnikarstvo in posamičniki, kader-koli se jim ponudi prilika, da morejo uplivati na svojega soseda. Možtvo je tudi posebno izrazit pojav svetih naukov Kristusove vere, kajti le „m o žM more izvrševati kardinalno načelo naše vero: Ljubite se mej seboj! Kajti, le kdor je „mož", torej le tisti, ki je pravičen svojemu bližnjemu, ga more resnično ljubiti. Kjer ni
pravice, ni ljubezni, in kjer ni ljubezni — ni sreče. Ako pa je možtvo podlaga pravici, in pravica podlaga ljubezni, je torej jasno, da možtvo je prva 'podlaga stalni sreči v družbi človeški. Bodimo torej možje, ako želimo srečo družbi človeški(
Potrebo značajev dokazali smo v tu navedenem, kolikor se dostaje zasebnega in društvenega življenja. A ta zakon velja v isti, ali morda še v večji meri z ozirom na narodno in politiško življenje. Za vspeŠni razvoj poslednjega so pa trdni značaji, to je „možje", conditio sine qua non.
Jako poučljiv je v tem pogledu nek izrek jednega najstrastnejših naših narodnih nasprotnikov tržaških. Poslednjemu se je očitalo pred par dnevi, da širje italijansko občinstvo tržaško ne odobruje silnega boja proti opravičenim zahtevam tržaških Slovencev. In veste, kaj je odgovoril?! „To vemo tudi mi, da večina naših italijanskih rojakov ni za pravo rabo proti slovanskemu navalu, zato pa moramo i t a 1 i j a n č i t i v a s S 1 o v e n o o , ker s 1 o v o n s k i o d p a d n i k n a m služi izborno (ker strastno) v tem boji.
Kar ne stori naft rojak, stori gotovo mož vašega naroda, ako se je postavil na nafio stran."
Zlate besede to. ker resnične. Bolje ui mogel označiti naš nasprotnik sramotne ulogo odpadništva, to je: brec-znaoajnosti in nemožtva. Povedal je jasno, koliko gorjft je žo nakopala neznačajnost na ubogi narod slovenski; povedal nam je brez ovinkov, da nasprotniki vedo ceniti upliv odpadništva — ki je naravna posledica [nepoštenja, neznačajnoeti in nemožtva — na politiško usodo vsega naroda, da poštevajo ta grdi madež na* roda naSega ter da ga postavljajo kot imenitno točko v svoje račune; povedal je, da le s pripomočjo te naše slabosti morejo doseći svoj namen : smrt na-rodnosti naše.
v zlo pri Bvoji odločno-ndrodni samozavesti ....
Novo deželno gledišče je krasen hram, prava palača, in s ponosom sme Kranjska dežela in ž njo mi Slovenci zreti nanj; pa tudi naša „centrala" sme biti ponosna, kakor tudi tisto Številce kranjskih naših političnih kurijozitet (Nemcev in tranafug) ki uživajo pod grofom Taaffejem vsega v obilici, in bodo, pred ko ne, tudi še na dalje uživali, — brez vsakoršnih ovir od naše strani ....
Ali doživimo v tem stoletji tudi palačo v podobi našega „Narodnega doma", Vam ne vem še povedati, ipak ima skoro prav hudomušni svet, trdeč, da pride poprej „Antekrist", na svet nego bode v Ljubljani „Narodni dom" stal, česar pa jaz ne morem verjeti, ker smatram vse jedno za može — tiste, ki imajo usodo „Narodnega doma" v rokah, in ne za — b . . e!
Žo iz tega vsega lahko izprevidite torej, da so nam v naši „centrali" dobro jrodi, zbok česar prav lahko pozabimo na marsikaj ; a jih je med nami, ki se jim še boljo godi, in zbok toga nain — „*ti-ari> nuJiijo", in to v.s j na ljubo
dunajski vladi, kateri na čelu stoji grof Taaffe, ki bi bil seveda že zdavnaj — odletel, ko bi ne znal „mešati" politične štrene, a mešal jo pa bode toliko časa, dokler jej ne pride do konca ; potem pa bode eledil „dos fortgfrettenden Minister-presidenten" — konec. In povom Vam : doživeli ga bodemo, čeprav je hudomušeu in Btar politik nekdaj dajal: Povem Vam —: vlada je.....! — Srečna „centrala", pa še srečnejši mi, ki živimo v njej, — a najsrečnejši Vi gospod urednik, ki ne živite — mod nami!
Ljubljanski pohajkovalec.
Dva leposlovna poskusa.
Spisal Slavoljub Dobrivcc.
(Dalje.) II.
Mnogo so je trudil Vicko proj, koje pregovoril Krivica, da so je odločil v klub. V soboto potem jo imel rešene dane nalogo seveda Šole polovico, a ista polovica sedela jo v obilni osebi gospoda Kriviča tued poslušalci za poskušnjo. In to jo tudi že nekaj.
S tem je povedano vse ; mi pa moramo izcrpiti nauk iz tega izpovedanja naših nasprotnikov. Ako oni trebajo slovenskih odpadnikov, moramo pa mi delati na to, da odpadnikov mej nami ne bo. V ta namen treba, da utrjujemo mej nami politiško poštenje, da si vzgojimo „može" v polnem pomenu te besede, da si vzgojimo narod značajev. A tega dela — vzgoje naroda — ni smeti naprtiti samo časnikarstvu in javnim funkdtjonar jem, ampak delo se more vršiti ođ osebe do osebe, to je, izvrševati ga mora vsak ■aveden narodnjak.
Ustvarimo si narod značajev, ustvarimo si narod „mož" — ako smo dosegli to, dosegli smo najtrdnejšo in najpopolnejšo narodno organizacijo.
Le m o ž t v o je trdna obramba proti nasilatvu in skušnjavam ; le v značajnosti naroda dobimo jamstvo za narodni obstanek.
Iz govora dež. posl. gosp. Ivana Hribarja.
pri proračunski debati v V. seji dež. zbora kranjskega dne 28. septembra 1892.
(Konec).
Gespoda moja ! če govorim tu v deželnem zboru o poštah, imajo pri poštnem ravnateljstvu v Trstu navado, da se povprašujejo : Kdo pa je ta Hribar P Jaz bi prosil prečastitega gospoda deželnega predsednika, če bode kedaj imel priliko, poučiti jih, da je Hribar poslanec Ljubljanskega mesta in če on govori tukaj v visokem deželnem zboru o pošti in kaže na razne nedostatke pri tem uradu, da stori to kot poslanec slovenskega naroda in kot poslanec Ljubljanskega mesta, da inter-pretuje želje naroda svojega v zmislu programa, na čegar podlagi je bil poslan v to zbornico.
Gospoda moja, pri poštah pri nas se bodo, ako se ne odpravijo nedostatki in ako se nam bodo pošiljali uradniki, kateri niso vešči slovenščine, polagoma pojavile prave turške razmere. Nekaj tacega gotovo ni v interesu občinstva ; pa gotovo tudi ne v interesu pošte same. Dovoljeno mi bodi, da tu navedem samo jeden slučaj. Neka firma v Ljubljani je ta mesec poslala poštni mandat s slovenskim napisom v Škofji dvor pri Celovci. Ta poštni mandat pa pride dne 17. t. m. nazaj in sicer s sledečo opazko, katero bodem z dovoljenem častitega gospoda deželnega glavarja prečital : »Mit deilei Sachen lasse man uns in Hinkunft ungeschoren" — potem pride poštni pečat z napisom „Pischl-dorf in Karnthen 17. septembra 1892* in pa podpis poštarja: Wieaer. (Veselost in splošno začudenje).
Gospoda moja ! tu vidite, kaj se drz-
Kedaj mu bode čeloma mogoče rešiti dano nalogo, rekel je Vicko, da ne ve. Ne bode pa nikdar dolgo.
Pomagal mu je slučaj, ta neumljivi poslanec božji.
Kriviča je pregovoril samo z obljubo, da Dolniča nikakor ne sprejmejo. Kmalu potem se je Krivič nekega večera opravičil, da ga ne bode v klub vsaj dva tedna vspričo nujnih trgovskih opravil. Ko se pa vrne, napravi vsprejemni poskus in vse bode v redu.
Vicko to izvedši ubere jo drugi dan naravnost k Dolniču in tam tako govori kakor ondaj pri Kriviču, da namreč družba poslednjega ne mara. Uspeh je bil ta, da je bodoči večer sedel Dolnič med poslu-šalci za poskušnjo.
Štirinajst dni pozneje je sedel Vicko sam v svoji sobi in izdeloval, kakor navadno o prostih urah, svoje članke in član-čiče raznim časopisom. Leposlovni posel je v Slovencih tedaj prav tako malo vrgel kot danes.
Nekdo potrka, in v sobo stopi uikdo manjši kot Josip Krivič, kolikor ga je Bog dal. Vsak drugi tržan bi se bil v tem tre
nejo nekateri poštarji, Če dobivajo od slovenskih strank pošiljatve s slovenskimi napisi. Če poštna uprava ne bode odločno postopala proti taki zlorabi uradne oblasti, potem bode kmala prišlo tako daleč, da se ne bode več govorilo o uzornem našem poštnem uradu, temveč reklo se bode, da nazaduje tudi naša posta, kakor drugi uradi, kjer ne jemljejo v poštev faktičnih razmer temveč negujejo v prvi vrsti nemščino. —
Seveda moram pri tej priliki zopet' izpregovoriti nekoliko besedi o poštnem komisarji (Jorii.
Gospoda moja, malovažna je osoba poštnega komisarja Corkta, važna pa na čela, katera on pri nas izvaja. Znano je meni, da se je Cori pri neki priliki iz rekel v javnem lokalu: „Die Slovenen sind schon zu iibermutig geworden, man muss aie einmal gehorig zu Paaren trei-ben*. Gospoda moja, če poštni komisar take nazore razvija v javni gostilni, kako more tak uradnik nadzorovati poštarje v naši deželi, o katerih ve, da so z večine Slovenci ? Postopanje tega poštnega komisarja je res jako interesantno. Jaz bi lahko povedal samo nekaj, kar je pa tako, da bi vlada morala vmes poseči, ali stvar je tako delikatne naravi, da je danes vsaj tukaj nočem razpravljati. Ako pa bode poštni komisar Cork tudi še nadalje posloval, kakor je posloval dosedaj, potem mene nikaki oziri ne bodo več zadrževali, da ne bi tiste stvari, držeč se prislovice: „reci: bobu bob in popu pop", spravil v javnost tu v visoki zbornici.
Za danes hočem samo še nekaj omeniti glede tega čudnega poštnega komisarja. Nekaj posestnikov iz Dovjega — če se ne motim bilo jih je 26, ■— je vložilo neposredno pri ministerstvu pritožbo proti gospodu Cor&tu in ministerstvo zau-kazalo je poštni direkoiji v Trstu, naj stvar natančno preišče. In kaj je storila modra poštna direkcija v Trstu, kateri na čelu stoji velemodri ravnatelj PokornyP Dala je naročilo, naj vso zadevo pregleda in preišče — poštni komisar Coii (Klici v središči: »Čujte, čujte!") Kaj tacega, gospoda moja, je končno Še na Turškem (Dr. Tavčar: »V Bukovini!") komaj mogoče, da bi bil kdo, kakor Cor& v tem slučaji „iudex in causa propria". Pa tudi v drugem oziru postopa ta gospod tako, da ni na čast niti pošti niti njemu samemu. Nekemu poštarju, ki ga je bil prosil za slovenski pečat in katerega je imel na sumu, da je naroden, rekel je: »Ihnen iat Hribar mehr als die ganse Postdirection". Ali je to dostojno P Nekega drugega poštarja, katerega je imel tudi na sumu, da je narodnjak, strašil je, da bode tako agi-toval proti njemu, da ljudje ne bodo več pri njem kupovali mark, da bode torej pošta nemogoča.
notku prijel za glavo, da se je vender omajal osiveli samotar, le Vicku se ni zdelo kar nič čudno. Vedel je že skoro naprej, kaj hoče novodošli znanec. Saj je že do tedaj imel mnogo takih pohodov, in literarna tlaka je bila že tedaj v navadi kakor pozneje pri Levstiku in je še sedaj pri mnogih pisateljih.
Nekako boječe ga Krivič poprosi, da mu za juteršnji večer popravi leposlovni poskus. Se nobenega delca ni vsprejel Vicko tako radostno. Zadovoljno se je na-muzaval, popravljajo v njem razno slov-niške hibe, o drugih pri takem začetniku kot je bil Krivič mu še ni bilo mogoče govoriti.
Popisal je bil zgodbo prve ljubavi, menda svoje.
Z raznimi pokloni in obveznimi obljubami je odšel Krivič, a kmalu za njim je prikimal Dolnič 8 svojim izdelkom. Čedalje bolj se je Vicko veselil na tihem, ker juteršnji večer je obetal mnogo zabave. Kako bo bosta gledala in jezila, da so ju speljali semkaj P Morda se celo sprijaznita, a kako, kje so uzroki P
(Dalje prih.)
Gospoda moja, to so vse fakta, o katerih imam dokaze v rokah. Imen ne bodem navajal, ali da je vse resnično, kar sem lani tukaj navajal, »pričuje najbolje to, da je komisar Cork — ki govori meni nič tebi nič o uradnih zadevah v javnih gostilnah in ki ni vedel, od kodi sem jaz dobil dotične podatke — šel letos nad nekatere poštarje in jih začel zmerjati, češ, da so mi jih oni dali. Ako jaz ne bi bil govoril resnice, bi Cork tega ne bil storil.
Toliko za danes. Prečastitega gospoda deželnega predsednika, o katerem sem prepričan, da ima srce za našo deželo, resno opominjam, da naj dokler še vodi krmilo deželne vlado, skrbi, da se take nesrečne stvari, kakor sem jih nekaj naštel, ne bodo več dogajale. Ako sem to dosegel z današnjim svojim govorom, potem sem dosegel kar sem želel.
DOPISI.
Iz Ljubljane. [Izv. dopis]. (O b č nji zbor Šent-Jakobske-Trnovske ženske podružnice sv. Cirila i n M e t o d a). — Dne 2. t. m. se je vršil v prostorih Virantove gostilne prvi občni zbor Šent-Jakobske-Trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, torej tretje te vrste v Ljubljani. Udeležba je bila jako mnogobrojna in bi se jih izve-stno še več vdeležilo tega zbora, ko bi bili prostori za to pripravniši.
Pozdravil je zbrane zborovaloe ^predsednik družbe sv. Cirila in Metoda, preč. gospod Tomo Zupan, priporočal je odboru marljivo delovanje in dokazoval, da je družba sv. Cirila in Metoda ustanovljena popolnoma na versko-na-rodni podlagi, omenjal je v dokaz temu knjižic, katere je izdala do sedaj ta družba. V teh knjižicah namreč se opisujejo delovanja raznih duhovnikov-pisa-teljev, kakor Vodnika, fikofa Ravnikarja in prvega slovenskega povest-nika, župnika Ciglerja, katera zadnja knjižica je ravnokar izšla. Pa tudi njene zavode izroča družba v take roke, ki vestno čuvajo, da se otroci na njih izgajajo na strogo katoliško-narodni podlagi; na priliko v Celji je izročen otroški vrtec redovnicam, in tudi v Mariboru bodo šolske sestre kmalu prevzele vrtec. Vod-Btvo družbe sv. Cirila in Metoda izroča vsaki, na novo ustanovljeni podružnici odlok: da naj bodo sporedi družbenih veselic vseskozi pošteni in brez ples ti. Družba pa deluje tudi v strogo avstrijskem duhu. Prva njena knjižica je bila ob štiridesetletnih cesarjevega vladanja cesar „Franc Josip" ; druga oče cesarske rodo-vine »Rudolf Habsburški", potem pa Bta izšla dva snopiča »J u n a k o v* t. j. popisani čini vojakov, srčnih duhovnikov in neustrašenih žena. O prvi se je izrazil c. kr. deželni šolski nadzornik Smolej, da je bila najbolja izmed vseh, kar jih je bilo ob tej priliki spisanih v naših pokrajinah, zadnje so pa našim vojaškim oblastim tako ugajale, da si jih je naročil polkovnik našega domačega pešpolka, gospod vitez Gariboldi več eksemplarov, da jih razdeli med vojake. Tudi ui dolgo, da se je nek visokodostojanstvenik izrazil, da še le sedaj sprevidi, kako eminentno pa-trijotično in velike važnosti je delovanje naše družbo posebno v Trstu, kjer preti vsak dau veča nevarnost od strani iredente naši državi. Domoljubna pa je naša družba že radi tega, ker je njen na men braniti slovenski narod in njegov ob stanek. Še črv se boji pogina, kako bi pa človek ne branil svojega obstanka sfe vsemi silami ? !
Ta govor je bil sprejet z velikim naudušenjem. Konstituiral so je potom stalni odbor novi podružnici in so bile izvoljene za predsednico gospa ŠubiČeva, za podpredsednico gospa Gutnikova, za tajnico gospodičina Minka Marolt, za nje namestnico gospodičina Ivana Kačar, za bla-
gajnico gospodičina Kadivec, in za nje namestnico gospodičina Ivana Praprotnik.
Gospa predsednica pozdravi nato zbrano občinstvo, ter poudarja, da vsak zaveden Slovenec pozna in ljubi družbo in ve njen blagi namen; vsakemu jo ona temeljni steber rikšega obstanka in bodočnosti. Iz poročil tajnico in blagajnice smo pa po-izvedeli, da ima podružnica v teku dva in pol mesečnega svojega obstanka eno pokroviteljico, namreč gospodičino Kadivčevo, sedem ustanovnic, 123 letnic, in 109 |pod-pornic, torej vseh skupaj 240 družbeni©.
S tem je bil končan oficijelni del zborovanja in začela je prosta zabava, med katero je razveseljevalo pevsko društvo „Ljubljana" navzoče občinstvo s prav lepim petjem in so se razigrali razni dobitki. Pri tem zboru je bilo navzočih več odličnih rodoljubov, med njimi celo nai veleslavrti rodoljub in učenjak gosp. dr. Gregor Krek, vseučiliščni profesor is Gradca; ali odkritosrčno rečeno, najbolj me je razveselila navzočnost častitih gospodov Tomo Zupana, Koblarja, Ž log ar j a in preč. gospoda župnika tr-novškega Ivana Vrhovnika. Zakaj* to veste sami. Gospod urednik, peccatur inter, et extra muros, je vskliknil gospod urednik Žitnik na letošnjem glavnem shodu družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni, ko je gospod Luka Svetec priporočal ▼ svojem govoru krščansko ljubezen med nami. Da peccatur inter et extra muros, o tem sem prepričan tudi jaz, in o tem ste bili prepričani tudi Vi takrat, ko sva se večkrat pomen<<ovala ter tožila o ostudnem bratskem boju, ki se pri iiah bije T v veliko škodo in nesrečo našega naroda; ali takih kozlov, kakoršne je vstrelil neki slovenski list v preteklem tednu, ko je iz gole strasti in osobne mržnjo tako grdo napadal zgoraj imenovane čestite gospode ter jih hotel šiloma prisiliti, da zapustč svoja mesta, katera so zavzeli na našem narodnem braniku in katera tako vestno izpolnujejo v čast božjo in srečo našega bogega naroda slovenskega, vstrelil ni že dolgo nobeden naših resuih listov. Kdor iz lastnega prepričanja v6, kako daleč zamore segati jstrast pri nekaterih ljudeh, ki bi morali učiti ter — ker exempla trahunt — tudi s izgledom kazati krščansko ljubezen, potem ve, kako jeklenega značaja, kake pripravnosti, bi rekel, do mučeništva je treba ljudem, ki se postavljajo tej strasti po robu. Se ve, da imajo zgoraj imenovani gospodje popolnoma mirno in čisto vest, imajo tudi globoko prepričanje, da je z delovanjem za družbo sv. Cirila in Metoda združeno tudi delovanje za krfičansko-ni-avsko i a -g o j o naiega naroda, ali kaj pomaga vse to, ko je strast v nasprotnem taboru zavzela glavno mesto, ter oslepila žalibog že premnoge. Pa vendar naj bodo prepričani, da stoji ž njimi Še prav lepo število odličnih duhovnikov, in da se bode število njihovo tem bolj vekialo, ko pojenja sčasoma upliv etrastij, ter zavzeme zopet mesto trezno in pametno mišljenje.
Različne vesti.
Politiške vesti. Deželni predsednik Kranjski, b a r o n W i n k 1 e r Šel je v pokoj. Tem povodom mu jo presvetli cesar podelil veliki križ Fran Josipovega reda. Voditeljem deželne vlade Kranjske je imenovan dosedanji namestništveni svetovalec v Gradcu, baron Hein. Baron Hein je sin bivšega pravosoduega ministra Schmerlinga ter pristaš nemško-liberalne stranke. — Predvčaranjim sti ni vršili dve dopolnilni volitvi za državni zbor: v notranjem mestu Dunajskem in v Boškoviču na Moravskem. Na Dunaju jo izvoljen »demokrat" dr. Krona wettor, v Boškovič pa Mladočeh dr. T a u č e k.— Nemški cesar je včeraj došol na Dunaj. Grofa Taaff-a je odlikoval posobno po-delivši mu insignije reda črnega orla. Ko-
lik razloček mej nekdaj in aedaj ! Kako lepo se to strinja: odlikovanje Taaff-a po nemškem cesarji in imenovanje barona Hoina načelnikom vojvodine Kranjske. No, sedaj je, tako menimo, položaj jasen. — Predsednik južne železnice utegne postati baron Reinelt.
Sijajna manifestacija! Še je zdrav narod naš v svojem jedru : ni mu še zamrl Čut hvaležnosti, čut do resnice in pravice. Kar so zagrešili poBamičniki, popravil je v nedeljo na energičen in slovesen način povodom sijajnega banketa na čast Luki Svetcu in v zadoščenje plemeniti naši družbi sv. Cirila in Metoda. V nedeljo so se zbrali v središču našem odpo-slaniki z vseh strani domovine naše slovenske, da protestujejo — ne proti katoliškemu shodu, kakor se je trdilo te dni it lahko umljivih razlogov —, ampak proti herostratskemu početju onih posamičnikov, ki so zlorabljali katoliški shod ali za svoje posebne namene, ali pa na uslugo tisti ledeno-mrzli sapi, ki piše sedaj po našem politiškem pozorišču, preteč, zadušiti se to jedino, na kar se moremo opirati pri svoji revščini: n&rodne značaje. A hvala Bogu vsemogočnemu in pravičnemu : Svetčev banket nam jo dokazal, da bo še mej nami narodni značaji.
V	tem zmislu se radujemo na nedeljski manifestaciji, kateie so se udeležili na odločen način tudi tržaški Slovenci.
Toliko za danes, a v prihodnji številki hočemo se baviti podrobneje s pojavi pri banketu Svetčevem.
Dvojna mera. Znani iahonski list ,11 Cittadinou spravil se je minolo soboto na čč. duhovščino v okolici ter v nekem uprav razbojttem članku napadal g, župnika v Rojanu dolžee ga, da je neko nedeljo pretil onim slovenskim starišem, ki svojo deco pošiljajo v italijanske razrede rojanske iole ali v laški otroški vrt na Greti, da ne bode pustil zadnjo k sv. zakramentoma birme in obhajila ter da je vsled tega mnogo slovenskih stsrišev svoje otroke vzelo iz laških razredov ter jih vpisalo v slovenske. V dotiČnem članku, nazovljenim „E sempro provocazione" udarja zajedno po vsej častiti duhovščini v okolici, koja po njega nimenju deluje za slovansko stvar celo v cerkvi ter zlorabi svoj mandat. Z nekako emfazo kliče na pomoč dotična oblastva poživljajoč je, da temu stanju naredč konec. OČividno hujska s tem inano sodrgo, (mestne pobaline), da uprizorijo na galeriji mestne zbornice kak škandal, dočim že znani Iahonski kampijon skrbi za vredno uprizorjenje kacega protesta proti tako vnebovpijočemu grehu slovenskega duhovna.
V	„Cittadinu" navadno ne čitamo druzega nego grdo sumničenje in obrekovanje ter uverjeo.i smo, da tudi . zgoraj navedeno sloni zgolj na lažnjivih nogah. Vendar pa nas je minoli ponedeljek zbol v oči članek v istem listu, kjer opisuje „slovesno* odpretje šole »Lege nazionale" v sv. Kolombanu pri Miljah. V tem članku pisatelj v nebo kuje župnika v Miljah, koji je na dan otvoritve imenovane laške šole (v čeloma slovenskem kraju) starišem priporočal, naj svojo deco pridno vanjo posiljaja izrekši upanje, da bodo otroci pridno zahajali osobito k krščanskemu nauku, ki ga bode on delil po dvakrat na teden. Ako toraj katoliak duhovnik priporoča slovenskim starišem, da svoje otroke pošiljajo v slovenske šole — to je v očeh liberalnih Luhov največje hudodelstvo, hujskanje in zloraba duhovske oblasti l Pač pa se jim vidi pošteno in pravično, ako na ljubo sovražni Lege nazionale katolišk duhovnik priporoča slovenskim starišem laske šoie! To je logično in katoliško le v očeh zaslepljenih laikih liboraluhov.
„Lega nazionale" se je ustanovila, kakor je že znano čitateljem, ua uprav istih pravilih, radi katerih je bila raz-puščona rnnjka „Pro patria". Isto šolsko društvo začelo se je širiti v zgubo in škodo naši narodnosti, kajti njega delovanje so
razširja sploh po krajih, kjer ni za laško narodnost nikake nevarnosti, pač pa preti nam Slovencem neizmerna du&evna škoda. Ne samo podružnice in družbe skladajo za to velelahonsko družbo, temveč glavna in največja podpora so jej razne občine, koje se nehajajo v rokah zagrizenih Lahov. NajinatnejŠa pomoč pa prihaja tej raznarodevalni družbi od tržaškega magistrata. Mestni zbor pri vsaki priliki joče in javka, da so se mu po odpravi proste luke dohodki zmanjšali ter kliče vlado na pomoč, da pomore oslabelim trgovskim razmeram v Trstu. Vsako priliko uporabi ta gospoda, da poviša občinske doklade ter zmirom silnejše pritiska na ubozega davkoplačevalca, ki je z dokladami preobložen, da je groza. Uprav v zadnji aeji so gospodje navalili na okolico ter povišali jej doklado na hišni davek. A vse te doklade ne morejo zamašiti zevajočega žrela mestne blagajne. Gospodi na magistratu ne zadostuje še nepotizem in pro-tekcijonizem svojih ljubljencev, ne zadostuje jim, da so že vse urade in luknje prenapolnili s svojimi kreaturami — niso jim zadosti brezpotrebne laške šole v okolici ; tudi ne podpore, koje dovoljuje ono-stranskim posameznim učencem ali družbam — v zadnji seji mestnega odbora so dovolili še „Legi nazionali* 1200 gld., koje naj "razdeli mej one učenee-pripray nike, ki obiskujejo laško učiteljišče v Tri-dentu! Ako se oglasi okoličanski dijak-pripravnik Lza majhno podporo, odrečejo mu jo zato, ker obiskuje koperako ali goriško učiteljišče; za laško družbo pa ima magistrat polne roke denarja ter ga ne straši več niti odprava prosto luke, uiti pojemanje trgovine. Ali še več.
(Konec prih.) Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v rodoljubni hiši Pavlovič gld-1.20, a Drea podaril 36 nvč. — Odborniki „Delalskega podpornega družtva" nabrali med seb< j gld. 17.1.
Za svetolvansko podružnico sv. Cirila in Metoda nabralo se je v nedeljo dne 9. t. m. na Vrdeli pod prosto streho med priprostimi 2 gld. 14 kr. Dal Bože obilo posnemalcev. — O priliki praznovanja ponedeljka dne 3. t. m. se je nabralo v Li-pioi 2 gld. 63 kr. Ia sicer so darovali sledeči gg. : Čufar I. 30 kr. Puhler A. 20 kr. Bari. načel, straže pri c. k. strelišču v Bazovici 30 kr. Stopa A. krčmar v Lip. 50 kr. tfalesan I. 20 kr. Kolmanič 10 kr. Skibin I. 10 kr. Zagor A. 10 kr. Cufar A. 10 kr, Škerjanc V. 10 kr. Ćufar I. 10 kr. Krismančič 10 kr. Cesnik 10 kr. Med drugimi rodoljubi 33 kr.
Za družbe sv. Cirila in Metoda novi otroSki vrt na Greti darovala sta g. dri. in dež. poslanec Ivan vit. Nabergoj in g. Vekoslav Gorjup, posestnik in trgovec na Prošeku, podobi preav. cesarja in cesarice. Srčna hvala vrlima gospodoma, a drugim veljakom okoličanskim, kateri so bili tudi pismeno naprošeni podpirati ta zavod, omeniti je, naj ne zabijo tvrdnjave naše !
Iz Podgrada se nam piše: Pri včerajšnji skupščini naše podružnice družbe sv. Cirila in Metoda prijavil je g. podpredsednik, da ima podružnica že tretjega pokrovitelja, č. g. župnika Dragutina Miklavčiča iz Žminja in da sta se ravuokar eglasila 2 nova ustanovnika č. gg. župnika Rebolj iz Trušk in Mar kič iz Galca. Zbor sprejel je to naznanilo z navdušenjem in pozdravil tu novo pristopivše letnike. V novi odbor izvolili so se dosedanji odborniki, izjemši blagajnika, kateri se je odpovedal.
Sprejela se je potem soglasno sledeča resolucija:
„Prva in edina istrska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda z veseljem pozdravlja ustanovitev jako potrebne take hrvatske družbe za Istro, ki bode imela z našo enak namen. S prepričanjem, da bo-deti obe družbi ena poleg drugo delovali v oni bratski slugi, v kakoršni uspešno delujejo sploh Slovenci in Hrvati Istro, izjavlja denasnja skupščina, da ostaja Pod-
grajska podružnica tudi nadalje kot pod-1 družnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, katera dobro organizo-vana in uzorno upravljana družba tako lepo deluje v obrambo naše narodnosti in že sijajne uspehe beleži."
Odklonil se je predlog, da bi se podružnica izjavila s posebnim sklopom proti napadom na družbo, ker je že z resolucijo odobreno dosedanje delovanje družbe.
S tem bilo je skleneno zborovanje in sledila je prosta, prijateljska zabava. — Vodstvu odpošlje se 50 gld.
Občni zbor „Slovanskega pevskega društva* je v nedeljo ob 3. uri popoldne. Vspored : 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Poročilo arhivarja; 5. Volitev novega odbora. 6. Posamezni nasveti in interpelacije. Mnogobrojne udeležbe prosi
ODBOR.
Iz Rojana se nam piše: „Magistrat ne dopušča," ali kaj ne dopušča? Odgovor; Laški šolski razred pri nas je bil v nevarnosti da pogori, pogori popolnem, ker smo Rojančani stali kakor skala proti vsem prigovarjanjem, da bi vpisali svojo deoo v laSko šolo. Že smo bili gotovi, da ostane naša laška učiteljica brez posla. Ko jim je pa manjkal še jeden sam otrok, letali so okolo, da se popolni potrebno število. Med Rojančani seveda ni bilo nade, zato so se obrnili do nekega vlakovodje južne železnico in ta se je res uda! ter vpisal svojo hčerko v laški razred. Na tak način se polnijo italijanski razredi po okolici. Polnijo se pa zato, ker zahteva tako naš magistrat, ker ne dopušča, da bi se otroci poučevali po jedino pravem peda-gogiškem načelu: na podlagi materinega jezika. Kjer ni take podlage, iola ni do« brota, ampak novarnost. Kajti kjer nedostaje te podlage, je v toli le dresura; to pa ne zadoSča: glavni uamen šoli je plemeniti srca ter vzgajati ljudi po božji podobi. In dokler ne dobimo takih šol, mučila nas bode skrb : kaj bo iz tebe, ubogi tržaški Slovenec! V slabo urejeni šoli tiči vedno nevarnost in te nevarnosti se zavedamo vsi mi Rojančani.
V prvi vrsti pa zahtevamo, da učitelj imej pred očmi pravi, sveti cilj šole — vzgojo krepkega, moralnega naroda —, ne pa politiške aspiracije. Učitelju bodi mero-davno jedino to, kar zahtevajo pedago-giška načela, nikdar pa to, kar kdo „dopušča", ali ne „dopušča". Šolski nadzorniki, kje ste P !
Iz Spodnje okolice se nam piše: Večkrat je bilo že omenjeno v „Edinosti" o veliki važnosti novega otroškega vrta „Družbe sv. Cirila in Metoda" na Greti ter so se vspodbujali domači veljaki-rodoljubi podpirati to najnovejšo tvrdnjavo našo. Evo Vam pa danes dokaze važnosti tega zavoda. Med otročiči, obisku-joČimi ta vrt, nahajajo bo i nekateri, kateri so obiBkovali pred italijanski otročji vrt na Greti. Med temi je neka čvrsta rudečelična deklica, hči slovenskih starišev
—	katera ne zna izpregovoriti besedice v svojem materinem jeziku — toliko se je že raznarodila v italijanskem — nam tujem zavodu ! — No, koncem šolskega leta znala bode ta deklica že moliti, peti in govoriti v milem rodnem svojem jeziku! Enake dokaze, oziroma slučaje, imeli smo tudi že v našem otroškem vrtu v Rojanu.
—	Iz navedenega je pač dovelj jasno, koliko nedolžnih otročičev rešijo naši zavodi iz tujega žrela v prid materi Slavi!
Iz Trsta se nam piše: V nedeljo, dne 18. m. m. sem prisustvoval pevskemu večeru ali prav za prav pogovoru Barkov-ljanskih pevcev, sklicanem po predsedniku „Adrije", gospodu Dragotinu Marte-lancu, v prostorno dvorano krčme gospoda Starca v Barkovljah. Šlo je namreč za združenje „AdrijaŠev" s cerkvenimi pevci in narobe. Tega pogovora se je udeležilo do 40 pevcev ter nekuj druzih tamošnjih rodoljubnih domačinov. Vso se je vršilo v uzornem redu ; glavni predlog, za združitev
cerkvenih pevcev z „Adrijaši", vsprejel se je z vsemi, izvzemši jeden sam glas. —• I)o onega dne mi niso bilo tamošnje razmere popolnoma znane. Tedaj sem pa izvedel, da je bilo zudi ločenja cerkvenega od narodnega petja tam hudo sovraštvo, ne samo med pevci, temveč tudi mej vaščani. — Sedaj, ko se je dosegel lep mir, gledati je. da se ta ohrani, kar bi priporočal tamošnjim veljakom, osobito pa č. g. župniku, ker on ima prvo besedo, kar se tiče cerkvenega petja. To je menda tudi upati, kajti nečuveno bi bilo, ako bi se kdo protivil združenju, s katerim se je dosegel v imenovani vasi toliko želeni mir! —
Pevci, v tako velikem broju zbrani, sprevideli so gotovo pri tem pogovoru korist združenja, kar so pokazali z svojim navdušenjem. Pesni „Ilej Slovani" in „Himna Adrije" peli sti se stoje in razo-glavo. Želeč, da bi med Adrijaši vedno vladala enaka sloga, kliče jim ; „Živili t"
.... ov.
Pevsko društvo „Hajdrih* na Prošeku ima v nedeljo dne 16. t. m. svoj redni občni zbor ob 4. uri pop. v društeni dvorani.
Iz Pomjana smo prejeli nastopno pismo, koje so odposlali pomjanski volilci poslancu dru. Laginji:
Visokospoštovani gospod poslanec!
Kakor Vam bo gotovo znano, so bile rapoložene volilne pole za nove občinske volitve v občini pomjanski; tu smo mi vsi gojili trdno nado da se razpišejo volitve in določijo dnevi v teku tega meseca, — temveč, ker zakoniti rok za ugovarjanja je pretekel žo dne 2. oktobra.
Ali kaj so je zgodilo! Naš komisar Petris so je izrszil v pričo več oseb, — med katerim navedemo tukaj nastopne; R»cman Ivan iz Pucovelj, Juri Peroša in Juri Klaj iz Pomjana — sledeče: da ne bo v občini Pomjanski pred volitev, dokler se ne združijo vsi v eno stranko — katera naj je po njegovem menenju seveda italijanska —; tudi če bi tudi vlada dovolila tiste, in eventualno ako bi imela zmagati hrvatska stranka, da se bode ie skrbelo, da pred svrŠitvijo volitev nastane zmešnjava ter se tako prepreči zmaga narodne slovenske stranke.
Tudi se je pobahal naš vsemožni, da se ne boji nikacih tožeb, češ, naj le toii kdor hoče, vsaj je „governo" na njegovi strani in njegov prijatelj.
To so fakta, velespoštovani gospod poslanec, na katera Vas opozarjamo v imenu večine voliloev, s prošnjo da blagovolite z vso nujnostjo zastaviti svoj po-slaniški upliv na merodajuem mestu v ta namen, da preprečite opisane nakane naših nasprotnikov. Prosimo Vas, da Btorite vse odločne korake, da zmaga vender enkrat čista in jasna pravica, ker samo in le te želimo !
Z odločnim spoštovanjem Vam udani volilci: Sledi 7 podpisov. Prodajalnlco jestvin „Rojanakega posojilnega in konsumnega društva" priporočamo najtoplejšo slovevskim kupoval-cem v mestu in deželi. Te dni je izšel cenik, ki se dobiva brezplačno v proda-jalnioi v ulici Belvedere štv. 3. — Svoji k svojim !
„Slovanski Svet". 19. št. tega lista ima naslednjo vsebino: Zunanja politika in Slovani. — Staročeški predlog o deželnih jezikih. — O kritiki dra. Mahniča. — Iz krčevinskih potoČnic (Elegija). — Ruako pravopisje za učeče se. — Našim možem. — Iz deželnih zborov. — Ruske drobtinice. — Dopisi. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost.
Na znanje. Udom „Delalskega podp. društva", kateri so plačali še le do 37. tedna, se naznanja, da so že zastali za 4 tedne, ker so od 9. okt. do 15. okt. šteje 41. teden.
75.000 gld. je glavni dobitek 50 novčne loterijo. Žrebanje 15. oktobra.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča ae najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
Prodajalnica in zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega druitva", ▼pisane zadruge z omejenim porosivom v ulici Belvedere St. ^J., bogato naložena k jedilnim bla- ' goni razne vrste in po nizkih cenah ae priporoča . kupovalcem v Trotu in iz dežele.	7--104 j
Anrirpi Kalan {evliarTu,1(!i ,caserma.i
nilul CJ rvaian, priporoča se najtopleje. slovenskemu občinstvu. NajelegantnejSe ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
ripcrn' v	a * * r ra	"baja-
UCooU Hgfi tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Ivan llmnlf črevljarski mojster, Via Ro-lw«>l 11111131%, magna St. 6. priporoma se slavnemu občinstvu y vsa v njega stroko st ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra poBtrežba — nizke cene.
lolfnh hn07 tapetar via Stadion it. 10
JaKUU JallCd. na dvorišču priporoča ae »lavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, kakor zof», madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni.
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrento in ; Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa snojo bogato zalogo kolonijal- , nega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl. i
M orni Pnlio iganjarija in tobakarna v l\aiui uUlJd, Ulici Via Arcata, nasproti hiš« Cacia, prodaja donače žganje vsake vrste in siropove pijače, „pasarete" in sifone.
Gostilna „Alla Vittoria"
Pstra Muschsks. v ulici Sorgsnts (Via Torrente st. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Vekoslav Moder, ^F
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, sla&čic. čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Gl.
Antnn Pn^lrai na T0&lu ulice °he8*
Mil lUII rublldj , in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — p« prodaja vse navadno potrebne nemSko-slovensk* poštne tiskanice.	Cl
Anton Lampo,
v • c c li i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh j vseh vrst, moko, rii, sočivje, fino moravško maslo ' itd.	Cl. .1
111 On Ifonnhpl nasproti velike vojai-
Ivall IVallUUOI, nic»t priporoča svojo
zalogo e mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na dsbslo v množinah od S kil. naprej po najnliji eni.
Cnetilna ^tftlra" "t»ro znana pod ime-UUSlIllld „OlUKd , nom „Belladonna', poleg kavarn« „Fabrii", priporoča ae Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, iatotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. i
B. Modic in Grebene, nsVt.u,«*
ia Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in i. duhovščino na Bvojo zalogo porcelanskega, steklenega. lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Tiskarna „Dolenc" «,"££>.«21
della Uaaerma št. S, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo .Kmetijsko berilo" za naduljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 a poštnino vred.	Cl.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Vla Torrente št. 15. (poleg obokov Cliiozza najosrednija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do ur popolunoČi. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih conah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104-10	p. Favero,
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104—24 TRST	12-12
Corso, Piazza della Legna it., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (ia tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
ia najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-»ko žveplo za žvepljanje trt.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24—19	franko 1
Prečastiti duhovščini
se vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz Čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon> štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, Itd. Itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Na željo pošljem ilustrovane cenika franko.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (G6rz).
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko 1
iz St. Petra
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria St. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat ■a dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Anton Godnig,
Josip Kocjančič,
via Nnova nasproti lekarne Zanetti-a priporoča svojo veliko zalogo kave, olja, riža,sladkorja in raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno 1 aizke, požtrežba je vestna in nagla. 24—24 I
Via Barriera vec- ,
,	,	, cliia St 19, j
trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, rižem in ; aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. '
Pivarna Lavrenčič nasproti lekarne
Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naroČila pod 28 litrov se ne sprejmejo. Častitim gostom so priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica.	11 =25
ll/on Prolnn P"PoroSa svoji trgovin IVall rl Biuy v via del Bohco št. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Pia/./.ti Barriera vecchia) in v ulici Molln a vento Št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kuvo, riž in razne vrste domače in vnanje pridolke. C.
Hflftin lfP7P Pift"a Oiovanni, št. 1. IfloFIIII l\l fcOi trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Riunione Adriatica di Sicurta
24—19	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica In rsserva društva dne 31. deosmhra 1890.
Gravnica društva	gld. 4,000.000-—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.806 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910-22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200.000*— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786-21 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.578-86 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250,000- —
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljstva : Vla \Taldirlvo, !>■*. 9 (v lastnoj hiši)
VINSKIM KUPCEM IN GOSTILNIČARJEM
se priporoča podpisani najiskrenoje, zagotavljajoč vestno poslovanje pri vsaki vinski kupčiji. Prosi torej, da se vinski trgovci, gostilničarji in kupci zaupljivo obrnejo nanj.
Giuseppe De Colle
patentovani in zapriseženi vinski mešetar v
8—4
Višnjanu (Visignano) v Istri.
Drogerija
Artoro Fazzini y Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izber mineralnih vodA. zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; ruileče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinilnata belilo po 82 novč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kito. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitega krepila od Kwizde (Korneuburger Viehnfilirpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 28—50
najboljšo je s čajem iz tavientrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 6 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 73—100
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Po&tne pošiljat ve izvršujejo ee neutegoma.
ooooooooooo
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letu 1769. TRST,
Tla Hlborfco br 13.
Razprodaje sledečo posebnosti: Glasovite in prave flaštro iz Brešije, železo-Malossi. Navadno ribje olje; isto olje z jodom in železom. Eliksir Cocca, okrep-ljači in prebavljajoči. Eliksir China proti mrz ioi. Anatarinsko vodo za usta. Obče poznano vodo katrama in vbrizgavanja Katrama. Zmes proti tajnim boleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino Chino okrepljajoče želodec kakor Maršala. Prašek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel n rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislice kneza Esterhazjja. NB. Pogodbe za tukajšnje dežele se vspre-jemajo po ugajajoči pogodbi ali po ^j^^pov/etju.	14—27 _
oooooooouoo 00000000008
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemljs denarne vlog« v bankovcih od 50 noč. do vsacega znesku vsak dun v tednu razun praznikov, in to o<l 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pu od 10 — 12 ure dop. Obreetl
na knjižice.... .....36ft
Plačnjfc vsak dan od 9—12. ureopolndne. Zneske do 100 nld. precej, zneske preko 100 do 1000 cld m«>rti s*, odpovedati 3 dni, zn.«ske preko lOOO gld. pa f> dni) prej Eskomptuje ru.-nji.-e domicilirane na t.rža3-
kem trgu po . . ^ . ... 3'/,0', PoBOjuje na »iržiivn« papirje avstro-o(jrske
do 1000 gl.l. po........5°l0
višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ,...,... 4'/»7» Daje denar proti vknjiSetiju na posestvu v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST. 23. Aprile 1892	19-24
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio • Valute.
a) Accetta versmnenti in Conto corrente, abbonando
PER BANCONOTE: PER NAPOLEONI:
3 9/o c. preav di 5 g ni 2 °/oc- preav.di 20 g.n 37»°/o i« i, M „ Ž1/, n „ „ ,, 40 „ 3'/j n a 4 mesi fisso	2'/t „ „ „ „ 3 meai
Sulle lettere di veraamento attualmente in circolazione con dodioi giorni di preavviso il nnovo tasso d1 interesso entra in vigore col 7 Maggio a. o.
In banco girs abbuonando il 2 '/t°/n inte-resse aauuo sino a qualunque somma ; preleva-zioni sino a flor. 20,000 — avista verso chfcque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei vorsamenti in apposito libretto.
Conteggia por tutti i versamenti fatti sin* alle 5 pom. la valuta del medenitno giorno.
Assume pei propri correntiati V iucaaso di conti di piazza, di cambiali per Trietse, Vienna, Dudapest ed altri prineipali cittft; rilancia lov ansegni per quexte piazze, ed accorda oro la facoltA di domieiliare effetti presno la sua kanuu franca d' ogni spesa per essi.
Procnra pei propri clienti informazioni nuli' Interno e buII' Estero verso il solo rimbora« delle spese postali.
b)	S1 incarica dali' aqnisto e della vendita di effetti publici, valute e divise nonehi del in-ca880 (Vasm tpii, cambiali e coupous, verso ms-dica provvigione.
c)	Sconta cambiali dirette e domiciliate a condizioni correnti.
d)	Rilancia asaegnl ed apre creditl su tutte le piazze deli' Interno e deli' Estero a mo-diche condizioni.
e)	Sovvenziona effetti e valute.
i) Aocorda ai pTopri eommittenti la facoltA di depositare effetti di qualBiasi specio o ne cura gratis 1' incasso dei coupons alla soa-denza.
^)Vende le obbligazioni communali 4 '/j deli* Prima Cassa patriotica di risparmio di Dudapest, le lettere di pegno 4'/, o le obligazioni comunali 4'/, con premio del 10"/,, della Bane* commerciale ungherese di Budapest, le obbligazioni oomunali 4'/, o lo obbligazioni 4*/» con 10% di premio della Banca ip^tecari* ungherese di Budapest, lo lettere di pegn* 4V,7„ della Banca oentrale austriaca di or* dito fondiario, i lotti 3°/u l.a o 2.a emissions deli' Istituto di credito fondiario nustriaco, (Boden credit) lu obligazioni 4°/0 con lotteri* (vincita principale fior. 50.000) della Banca otecaria ungherese di Budapest, le lettere i pegno 4% dollo Štabi limento provincial* otecario deli' Austria inferiore al cors* i giornata.	10—12
Trieste li 25 Aprile 1892.
t
Si'
»
I I
i »
i I
I
>
4 »
4
JL
CABLO FIRELLI
mej narodni agent in špediter
Trst, Via Arsenal št. 2.	26-32
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje
T
5 »
i I
i »
i

Velika 50 novčna loterya.
Glavni dobitek
13
95.000
g o I d £ n a r j e v
Ovmnl/A rvA RA Vn nr>innnnna • Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schififmann, Igu. Neumann, k)!"IK.C JJU UU M. pilpUlUtd. Marco Nigris, Mandel & Co., Danieie Levi & Comp., II Mercurio.

Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenr v Trstu.