SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 4, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. SI lest* 0 lis15 id it] ePeS e it J» pl»» 10 A istafi" 0 if ieP 0 iK thr tof fVSTRALCI SO VZELI Koncem finschafen iJ.^ 3- okt. - Po-J»letalska baZa Finscha- Vncit2fVineji' kater° 30 f tako trmasto branili, je 5C;;str;lskih čet- ' enaj^L , Ja * v soboto Cut±P0ldne naskočila st«iank0. 6 ln zasedla po-- Avstralci „„ stsl^janko 7 ntPadli jaP°nsk0 .0 51 dveh strani hkrati. o1 Jai dPorici Končno niso ^čvzdrtati. Kar jih ni obležalo na bojišču, so zbežali v džunglo. Poročilo nič ne omeni, če so Avstralci jemali kaj ujetnikov. Finschafen je že tretja važna japonska postojanka na Novi Gvineji, ki je padla zaveznikom v roke od 12. septembra. Prva je bila Salamaua, druga Lae. Avstralska 9. divizija, ki je okupirala Finschafen, se je proslavila že v Egiptu pri E1 Ala-meinu. Ko je bila tukaj strta nemška sila, so šli Avstralci domov in so se začeli trenirati za boje v džungli. mladinskih krožkov Slovenske ženske zveze Je Ma včeraj zelo lep uspeh 'ceraj _ KstPOrP,°ldne bila v Nu wlr Ave" tekma v i'a!tli Ck^ S° Vprizorili 2veze °Zpkl Slovenske žen- x; !°,dila načelnica vseh k»*> asistira^Vak'. Uredni-Wre 111 ala Ji je Fran- ^jprei • Na v J* bila v avditoriju Je prav : vseh «vutioriju . J ^vzočih krožkov :f'ice št d;nski ^ožek po-14 K ' Potem krožki ' £ 2f. 32, 41, 4T in Je.^tadinski krožek ljubke va- je, za katere so žela naša dekletca velik aplavz. Nato so izvedli vsi krožki nekaj sijajnih vaj, nakar se je pričela tekma, v kateri so nastopili krožki 32, 47 in 49. Prvo nagrado je odnesel krožek 49 iz Euclida, na-čelnica Mary Ann Intihar, drugo 47 iz Garfield Heights, na-čelnica Mary Skuly in tretjo št. 32 iz Euclida, načelnica Hat-tie Gole. Razsodniki so bili armadni častniki: kapetan H. H. Stair, poročnik C. B. Marsh in štabni narednik Andrew Sarnicki. if> ^ j »m , r ,SlCsttorNov 5''C°::vrstenemški ,e Podina,. zacele rabiti e. p^e pri napadih ^ S^rce izstrelijo !VSrse razw l6m koncu la-'adii !? j1 *zu vijakov, «U CVi t„ iS?10 dneh '0,' da Je bil° V^ile J- 65- St- so se VS?* ojenko. % ,,haja z ame- -^r Niča kJe V hči fužine v/ V u v i/ i v? v m / iV ti< ¥ / g '7 Simončič iz Čestitke! Dijankinja je ustrelila policijskega uradnika London. — Radio iz Berlina je poročal, da so nemške oblasti prijele 22 letno nizozemsko dijakinjo Gertrude Van Lier. V zaporu je priznala, da je 3. septembra ustrelila policijskega pre-fekta Kerlena. Tudi pri nekem drugem atentatu je baje sodelovala. Kerlen je bil nizozemski častnik v pokoju, ki je po okupaciji stopil v nemško službo. -o- Italijanski ujetniki v Perry, O. Columbus, O. — Gotovo število italijanskih vojnih ujetnikov bodo nastanili v vojaškem taborišču Perry, O. Nekateri bodo delali na vojaških objektih, drugim bo pa dovoljeno iti na delo tudi drugam. Rusi ne dajejo važnosti zavzetju Neaplja Moskva. — Ruski narod je zvedel o zavzetju Neaplja po ameriških in angleških četah s kratkimi štirimi vrsticami na zadnjih straneh moskovskega ča sopisja. llI^JUJEJO NAŠE *kajev gorenjske ^at^un 35 družin niiu oT,80 Nemci le- Ve °koijr Pn K™«;,, ce ?,ri Kranju- in ' ie družin fitj^.'ili i. -Hh^čevanja.ker hoteli k o Hitler- jevo zastavo. Zbežali so v gozdove in žive kot "hostarji" v go šči, kjer čakajo prihoda osvo bodilnih čet. Nemci ne love teh fantov, ampak se znašajo nad njihovimi družinami in družinami sosedov. poroča SI na kazen za mikuža •Han-lVansko žko-fadr'Grego- HMet., avica Mikužu 0P?avljanja svetih obredov (a divinis su-spensus est), dokler se ne vrne in ne javi škofu.' "S tem je tudi z najvišjega cerkvenega mesta uradno obsojen duhovnik, čigar dejanja so zadnje čase vzbujala toliko pohujšanja in ogorčenja med ver nim slovenskim ljudstvom." NOVI GROBOVI John Milavec V petek ob štirih popoldne je umrl v Mestni bolnišnici John Milavec, samski, star okrog 52 let. Rojen je bil na Uncu pri Rakeku, po domače Milavčev. Tukaj ima sorodnike v Milav-čevi družini, kjer so si bili očetje bratje. Ima pa veliko po-znancev, ker je dolgo bival tukaj. Tekom prve svetovne vojne je služil v armadi. Pred več leti je delal v klobučarni, potem pa radi rahlega zdravja ni dosti delal. Včasih je kaj malega pomagal pri SND Pri društvu ni bil nobenem. Pričakuje se, da bodo priskočili njegovi prijatelji na pomoč, da bo dobil ranjki dostojen pogreb. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogrebnega,zavoda, kjer se doneski lahko izroče. Pokojnik je stanoval pri družini Andrej Modic, 1088 E. 78. St. deset let. Pred enim letom se je pa preselil k družini Gašper Mlakar, 915 E. 67. St. Obe družini sta obljubili nekaj pomagati za pogreb. Hermine Cendo V Maple Ridge bolnišnici je umrla Hermina Cendo, stara 72 let. Stanovala je na 6003 St. Clair Ave. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen. Dospeli na pogreb Iz Waukegana, 111., so dospeli na pogreb Nick Terčka: brat Peter in sorodnika Mr. in Mrs. August Stalcar. Ob naznanilu smrti Nick Terčka so bila pomotoma izpuščena imena sina Franka in hčere Mrs. Ane Ko-vačič. -o- Avtnih koles bo dovolj gazolina pa najbrže ne Washington. — Kakor stoje stvari sedaj, bo gazolina za civilno prebivalstvo vedno bolj primanjkovalo. Celo to je mogoče, da bo dovolj avtnih koles iz umetnega kavčuka, predno bo dovolj gazolina, da bi lastniki avtov lahko rabili ta kolesa. Ta problem grozi vsej deželi, ne samo nekaterim okrajem. Amerika producira 4,150,000 sodov olja na dan in za drugo eto ga obeta celo 4,400,000 sodov na dan. Toda vse to je še premalo, da bi ga bilo dovolj za armado in za civilno prebivalstvo. Ena pot, da bi se dobilo več gazolina, bi bila ta, da se im-portira več olja od drugod. Toda radi pomanjkanja oljnih ankov, je ta pot negotova. Ena pot bi bila tudi ta, ako bi se poskušalo najti nove vrelce. Tega se pa tudi ne obeta, ker so večji davki na dobiček in pa večji stroški pri vrtanju. Znanstveniki so preračunali, da ima Amerika 20 bilijonov sodov olja še v zemlji, kar bi bi lo v normalni rabi za 13 let. Seveda računajo, da bodo v tem času dobili nove vrelce. -o- Tajna policija je prijela Hessovo sestrično New York. — V okraju Jackson Heights je prijela tajna policija neko srednje staro žensko o kateri trdijo, da je sestrična Rudolfa Hessa, bivšega Hitlerjevega pajdaša. Policija je prijela tudi 41 drugih nemških dr žavljanov. ženska je sprva taji la, da bi bila v sorodstvu s Hess om. Priznala pa je, da je hči polkovnika v nemški armadi in da ima brata, ki služi pod Hitlerjem. Župan Lausche in klobuk Ko je župan Lausche v soboto obiskal postajo trgovske mornarice v Sheepshead Bay, N. Y. in $e tam razgo-varjal s clevelandskimi fanti, so mornarji prav zvedavo ogledovali županov klobuk, ki mu je sedel na glavi kot vrabičevo gnezdo. Klobuk namreč ni bil njegov. V zadnjem trenutku, ko je hitel na vlak, da se odpelje v Neiv York, se je spomnil, da je svoj klobuk pozabil doma. Ne da bi kaj pomišljal, je župan France pograbil prvi klobuk, ki ga je videl na kljuki in hitel na postajo. Poleg tega, da je bil klobuk popolnoma iz forme, mu je bil še najmanj za dve meri premajhen. -o- Zavezniki so začeli popravljati Neapelj Župan Lausche je šel obiskat naše fante k trgovski mornarici Sheepshead Bay, N. Y. — 2. okt. — Clqvelandski župan Frank J. Lausche je danes pose. til to postajo, kjer se trenirajo fantje za trgovsko mornarico. Bil je z drugimi visokimi častniki navzoč pri paradi mornarjev. Mr. Lausche je izjavil, da tako slikovite in vzorne parade še ni videl. Mornarji so priredili tudi tekmo s čolni na jadra in zmagali so Clevelandčani, kar je župana še posebno razveselilo. Mr. Lausche je vsakemu posebej se-| gel v roke. ! Pred parado, katere se je ude-| ležilo 8,000 mornariških novin-; cev, je kapetan Beebe predstavil župana Lauscheta ter se mu za-! hvalil, ker je prišel obiskati to j postajo, župan Lausche je izre-m je kel trgovski mornarici priznanje naglo brez vsake -bolezni umrl za njeno usPešn0 delo v tej voj-pionir Frank Kenig, eden prvih ni- slovenskih naseljencev v Chica-' Ko so mornarji defilirali mimo gu. Star je bil okrog 80 let. clevelandskega župana, se jim je Thomas, W. Va, _ Dne 21. na obrazih videlo, da se jim mla- sept. je umrl Tone Osredkar, di mož dopade. star 58 let in doma iz Trijove pri 0 ^ Lukovici. Podlegel je raku v Po enem letu poročajo Ameriki je bil 40 let in tukaj za- Anrflpvi nfttftnlipili pušča ženo, dva sinova in hčer. | AIIglTOl U pULOpijeill Great Falls, Mont. — Pred Mjl S 500 potniki dnevi je tukaj naglo umrl Frank| Capetown. — Mornariške Hočevar, star 61 let in rojen v oblasti poročajo javnosti o eni Dobrem polju na Dolenjskem, j najVečjih tragedij na morju, o V Ameriki je bil okrog 45 let in; izgubi angleške potniške ladje Ceramic lanskega novembra. La- V mesto vozijo s truki živež, zdravila in druge potrebščine; zavezniške čete prodirajo naprej proti Rimu. iz RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Chicago Dne 23. tri zapušča ženo( dva sinova, ičere, osem vnukov in brata. Library, Pa. — Dne 17. sept. je bil Martin Osterman najden mrtev v svojem stanovanju. Doma je bil iz Šenčurja na Gorenjskem in v Chicagu zapušča brata. Waukegan, 111. — Josephine Podboj je bila uradno obveščena, da je bil njen sin Frank Cankar ranjen meseca junija v bojih za Sicilijo. Mladenič, star 26 et, je bil študent na univerzi Northwestern in strica Sama je začel služiti v juniju 1942. Scranton, Pa. — Feliks Vo-grin, sin Franka Vogrina in letalski kadet, je bil ubit 24. septembra na vežbališču 20 milj južno-vzhodno od Newport a, Ark., ko je letalo za vaje treščilo na tla. Star je bil 21 let. Joliet. — Dne 17. sept. se je ubil slovenski mladenič Edvard Bavdek, star 21 let, ko je med naglo vožnjo z avtom zavozil ob drevo pri cesti. Hotel je uiti policajem, ki so ga lovili zaradi hitre vožnje. Do 40,000 ubitih Rusov so našli v nekem rudniku blizu mesta Stalino London, 3. okt! — Aleksij Tolstoj je govoril po radiu v angleščini iz Moskve ter zahteval ma ščevanje za smrt 40,000 Rusov, katerih trupla so našli zgnetena v nekem rudniku blizu mesta Stalino. Te masne morije so izvršili naciji. Dalje je Tolstoj obdolžil Nem ce, da so v decembru 1941 masa krirali v Harkovu 24,000 Judov, med temi tudi otroke. V prodiranju proti Beli Rusiji naletijo Rusi na vedno večji odpor. V južni Rusiji so pričele ruske armade z močno ofenzivo v namenu, da počistijo polotok Krim Nemcev. d jo je najbrže torpedirala sovražna podmornica na Atlantiku, ko je bila na potu iz Anglije v Capetown. Oblasti so molčale o tem, ker niso vedele, kaj se je zgodilo s potniki. Ladja je imela na krovu okrog 500 potnikov. Nemci so poročali lanskega decembra, da so potopili Ceramic in da radi viharnega morja posadka ni mogla spustiti v morje rešilnih čolnov. Nemška podmornica, ki je ladjo torpedirala, je pobrala samo eno osebo s te ladje. Angleške oblasti niso od tega časa nič slišale o ladji ali potnikih. -o- Neapelj, 2. okt. — Z rekonstrukcijo Neaplja so pričeli ameriški in angleški inženirji danes, prej kot 12 ur potem, ko so prve zavezniške patrulje stopile v mesto. V ogromnih trukih dovažajo v mesto živež, zdravila in vodo. Zavezniška vojaška vlada je prišla v mesto za četami včeraj popoldne, odprla urade in začela takoj poslovati. Stroj za razdeljevanje potrebščin je bil naglo organiziran. Armadni inženirji so se takoj, ---—-- Ime ladje, ki je potopila japonske križarke, so zdaj objavili Washington. — Ameriška bojna ladja, ki je 14. novembra sklatila 32 japonskih letal in po. greznila tri japonske križarke, je bila U. S. S. South Dakota, poroča mornariško poveljstvo. Na. pad je izvršila ladja v Solomon-skem otočju. Ime ladje je mornariško poveljstvo držalo tajnim skoro eno leto, ker je to ena izmed novih ladij, ki ima posebne vrste orožje, česar Japonci niso smeli zvedeti. Harriman novi poslanik za Rusijo Washingto n.—Predsednik Roosevelt je imenoval ameriškim poslanikom za Rusijo Averell Harrimana. Star je 52 let in je dozdaj upravljal ameriški posojilni sklad v Londonu. Harriman je sin železniškega milijonarja E. H. Harrimana. Ogromen uspeh tretjega vojnega posojila Washington. — Zakladniški tajnik Morgenthau poroča, da so ljudje podpisali za 3. vojno posojilo mnogo nad zahtevano kvoto. Vlada je vprašala za 15 bilijonov dolarjev, podpisanega je bilo pa za $1,887,000,000 več, pa končne številke še niso znane. Važna izredna seja V sredo večer ob osmih ima društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ izredno sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Navzočnost vseh članov je potrebna. Važna seja Nocoj ob osmih bo seja društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ v s t a'r i šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment že od šestih naprej. polastili vseh razpoložljivih prevoznih sredstev, mobilizirali delovno silo ter začeli popravljati poškodovani vodni sistem. Iz pristanišč južno od Neaplja so na potu pošiljke živil in zdravil. Kolikor se je dalo dozdaj presoditi je škoda v Neaplju manj resna kot se je pa mislilo, da je. Ameriške in angleške čete zašle, dujejo Nemce in so neprestano v boju z nemškimi zadnjimi stražami, ki krijejo umik vojske. Nemci prepuščajo ozemlje le ped za pedjo severno od Neaplja. Očividno imajo Nemci namen zadrževati bojne sile generala Clarka toliko časa, da bodo pripravili novo obrambno linijo nekje na severu. Poročila zatrjujejo, da je bilo nekaj pomolov v pristanišču porušenih do tal, dokler je mnogo okrajev ostalo nedotaknjenih. Vsa poročila zatrjujejo, da so Italijani skoro ponoreli veselja ob prihodu ameriških in angleških čet. Ceste, ki vodijo v Neapelj, so bile natrpane naroda, ki, je radostno vzklikal rešiteljem. Kadar so se truki ustavili, so se Italijani zgrnili okrog njih in objemali Amerikance in Angleže. Z balkonov so deževale cvetlice in vsak Italijan je imel v roki steklenico vina in ga nalival došlim zavezniškim četam. Na balkonih so se čudežno pojavile ameriške zastave, katere so imeli Italijani najbrže skrite, dokler so bili v mestu Nemci. Italijani so pripovedovali, da so zadnjih par dni Nemci na mestu ustrelili vsakega, ki se je prikazal na ulicah. Med pozdravr ljanjem se je slišalo grožnje 'Smrt Nemcem! Pobijte vse!" Maršala Rommel in Kesselring izvajata šolo, ki jo je pridobiia nemška vojska pri begu iz Egipta, Libije, Tripolitanije, Tunizije in Sicilije, in v redu umikata svoje čete proti severu od Neaplja. Dozdaj zavezniki še niso mogli ugotoviti, kje se bosta ustavila. --o-- V bolnišnici V Huron Rd. bolnišnico se je podala v svrho operacije Julija Zakrajšek, 6421 Varian Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi 410, 4. nadstropje. Na operacijo Anton Spilar iz 679 E. 159. St. se je podal v Cleveland kliniko na operacijo. Obiski začasno niso dovoljeni. Za gospodinje Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila Miss Josie Oražem, 6326 Carl Ave. Zdaj se nahaja doma še pod zdravniško oskrbo. _ Ob temu času si gospodinje že pripravljajo kislo zelje, ako so tako srečne, da morejo kupiti kaj glav. V starem kraju so pripravljali kislo zelje v kadih. Tukaj ga nekateri na isti način, samo da rabijo manjše posode, navadno lončene. Zelo pripraven je tudi sledeči način. Imejte zelnate glave 24 ur v gorkem prostoru, da se lep. še režejo. Zrežite ga na drobno in ga trdno stlačite v stelizirane posode za prezerviranje. En palec naj bo praznega na vrhu. Dodajte za vsak kvort po dve Čajni žlički soli. Ko tlačite zelje, bo i prišla voda skoro do vrha. Zaprite posodo .s pokrovom. Kadar zelje konča z vretjem, pokrove močno zaprite. Tako zelje je dobro za na mizo v šestih tednih. Ta metoda je pripravna zato, ker napravite zelja lahko v vsaki poljubni količini, en kvort ali več, dočim morate imeti za veliko posodo mnogo glav zelja, ki ga letos primanjkuje. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke U, V in W so dobre do 20 oktobra, X, W in Z do 20. novembra. MESO, sirovo maslo, sir itd — Rujave znamke C in D so ve-lajvne zdaj; E od 10. oktobra, F od 17. oktobra; vse so veljavne do 30. oktobra. SLADKOR — Znamka 14 iz knjige 1 je veljavna do 1. novembra; znamki 15 in in 16 za prezerviranje sta veljavni do 31. oktobra. ČEVLJI — znamka 18 iz knjige 1 je veljavna za nedoločen čas; znamka 1 iz knjige 3 bo veljavna od 1. novembra naprej. GAZOLIN — znamke 8. iz knjige A so veljavne do 21. novembra za 3 galone gazolina; B in C vsaka za dva galona. KOLESA — knjige A morajo dati pregledati avtna kolesa do 31. marca 1944; B do 31. oktobra, C do 30. novembra. KURIVNO OLJE — kupon 1 je zdaj v veljavi za 10 galon olja; v veljavi bo do 3. januarja. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally axcspt Sundays and Holidays naeoOnina: la, Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pottl, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta >3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta »4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.26 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.60, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: Dni ted States and Canada $6.50 per fear. Cleveland by mall $7.50 per year O. s. and Canada $360 tor 6 month*. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« D. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 month*. $2.00 far $ months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, und#r the Act of March 3d, 1878. No. 233 Mon., Oct. 4, 1943 Samo sila bo mogla vzdržati mir po tej vojni Iz zmage zaveznikov se bo izcimila oborožena zveza za vzdržanje miru po tej vojni. Tozadevne načrte pripravljajo že sedaj in sicer v takem ogromnem obsegu, kot še nikdar v zgodovini sveta. Organizirana bo svetovna policija, stra-tegične policijske stanice in policijsko omrežje, ki bo pa-truljiralo večino površine sveta. Ta svetovna policija bo imela popolnoma novo nalogo in sicer prisiliti napadalne narode z oboroženo silo k miru. Zedinjene države in Anglija imajo v načrtu zvezo narodov, ki bi, če potrebno, tudi s silo vzdrževala mir. Ameriški kongres se je že izjavil, da bi podpiral tako zvezo. Iz Rusije prihajajo poročila, da se tam tudi strinjajo s takim načrtom in načrt je našel podporo tudi pri malih narodih. Politika Zed. držav v to smer je popolnoma drugačna, kot je bila po prvi svetovni vojni, ko niso hotele pristopiti k Ligi narodov. K temu mnogo pomaga državni tajnik Cor-dell Hull. Zedinjene države pravijo, da bi morale imeti vse države, ki bodo v tej zvezi, enaka in učinkujoča sredstva, da sforsirajo mir. Ta svetovna policija bi začela delovati najprej v osvobojenih deželah in polagoma v vseh drugih deželah, kot bo enkrat dobljena ta vojna. i Ta svetovna zveza narodov bi bila zamišljena tako, da bi bilo v tej zvezi več manjših podružnic: na primer — ameriški koncil, evropski koncil, azijski koncil in morda tudi pa-cifični koncil. Zveza bi poslovala na podlagi posebnih pravil, po katerih bi se razsojevalo eventuelne spore in po katerih bi se smatral vsak oborožen napad kot mednarodni zločin. Postavljeno bi bilo posebno svetovno razsodišče, ki bi razsojevalo spore med posameznimi narodi ali deželami. V slučaju, da bi se ta ali ona dežela ne hotela pokoriti razsodbi tega sodišča, bi se jo primoralo k temu z orožjem. Orožje bi se rabilo tudi proti narodu, ki bi hotel napasti drugega. Svetovna policija bi imela ogromno delo z okupacijo in patruljiranjem sovražnih dežel. Te premagane dežele bi "bilo treba razorožiti takoj in to do podrobnosti. Sčasoma bi zmanjšalo število okupatorskih armad, če bi te dežele kazale, da bodo ostale mirne. Kot rečeno, bi imela ta zveza strategične postojanke, s katerih bi po morju in zraku patruljirala svojo okolico. Te strategične postojanke bi bile razpostavljene po svetu tako, da bi imela vsaka postojanka delokrog v obsegu 1,000 milj. Novi bombniki in brze bojne ladje bi z lahkoto patruljirale na tako razdaljo. Poleg tega bi bile pa tudi patrulje na kopnem. Tajna policija bi bila nastavljena v raznih deželah, ki bi poročala na glavni stan zveze vsako sumljivo gibanje v deželi. Zlasti bi taka policija pazila na to, če se poskuša začeti izdelovati orožje in municijo. Ta svetovna policija po vojni ne bo za Ameriko in Anglijo nič novega, ker to vršita že sedaj v okupirani Siciliji in Italiji. Rusija je bila pritegnjena v to že sedaj z organiziranjem Sredozemske komisije. Treba bo k temu pritegniti še druge narode in ako bo resna volja, ni nobenega izgleda za kako tretjo svetovno vojno. Ruskemu narodu ni absolutno ničesar znanega, kaj mislijo Amerikanci o Stalinovih načrtih. Za Ruse misli namreč samo Stalin. V Rusiji ni nikogar, ki bi si upal reči Stalinu, naj se jasneje izraža o svojih načrtih. To je zato, ker je v Rusiji diktatura in za ogromno Rusijo ima pravico misliti samo Stalin, torej en človek za milijone. Amerikanci niso postavili v svojo ustavo "svobode govora" in "svobode pisave" samo zastran lepšega. Voditelji, ki so bili dorasli za kritiko, so ostali, a voditelji, ki niso trpeli kritike, so morali iti v pozabljenje. To bi si naj zapomnili tudi tisti naši mili rojaki, ki hodijo okrog takorekoč še v kratkih hlačah in ki ne puste sebi in svojim voditeljem nobene kritike. Ti ljudje imajo za vzor Rusijo, kjer je za vsako kritiko prisilno delo v sibirskih rudnikih, če ni kaj hujšega. Pameten človek bo take duševne revčke samo pomiloval in se ravnal po tem, kar nam dovoljuje ameriška ustava. Ljudje, ki si ne dovolijo kritike, še davno niso zreli za voditelje. Svet bo šel mimo njih in če potreba tudi preko njih, ker se s duševnimi zaostankarji se pač ne more ukvarjati. iz URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 West 26th Street, Chicago, Illinois goslaviji, zlasti pa v Sloveniji vse, kar so hoteli. Ne, gospodje! Ne gre za komunizem, ne gre za katoličan-stvo, ne gre za pravoslavje. Za svobodo gre in za resnično demokracijo. Za to gre, da postane v bodoči Jugoslaviji vsaka diktatura nemogoča. Za to gre, da bodo po vojni južnoslo-vanski narodi lahko svobodno izrekli svojo besedo in da se bo izvršila njihova volja. Za osvobodilno fronto je vprašanje: Ali se doseže taka svoboda, ali se vrnejo stari diktatorji, ki so vladali kakor fašisti in se pajdašili s Hitlerjem in Mussolinijem. To mora biti vprašanje tudi za nas. Kdor ga razume, bo našel pravi odgovor. Etbin Kristan. Kritika ni za majhne ljudi Ljudje, ki niso dorasli sodobju, ki nimajo širokega obzorja preudarnosti in ki vidijo le do konca svojega nosu, taki ljudje ne trpe blizu sebe ali proti sebi nobene kritike. Taki ljudje mislijo, da je njih delo tako popolno, da je nad vsako kritiko. Zato imajo tudi vedno pripravljeno poleno, s katerim lopnejo po.vsakem, ki se jim upa pogledati v obraz, ali ki si jih upa opozoriti, da ne delajo prav, da bi lahko delali boljše. Poglejmo samo v Anglijo, kjer je bil premier Churchill, največji državnik v zgodovini, v katerega zre s polnim zaupanjem vsa Anglija, tolikokrat kritiziran, najsi bo v časopisju ali v parlamentu. Neštetokrat je moral vstati v parlamentu, kjer je dokazoval kritikom, da ima on prav, ali pa je popustil, če je videl, da imajo kritiki prav. In prav to, da voditelji vedo, da so neprestano pod pa-znim očesom naroda, jim daje prave smernice pri njih delu za narod. Enako je tudi v Ameriki, kjer je časopisje in narod po svojih zastopnikih v kongresu neprestano na pažnji nad svojimi voditelji. To je demokracija in taka demokracija potem dela čudeže, kot vidimo, da jih dela v tej vojni v Ameriki in Angliji. Saj kaj bi pa bilo, lepo vas prosimo, ako bi bili naši voditelji nedosegljivi za vsako kritiko? Koliko časa bi ostala naša dežela demokratska, velika in silna, kot je ni druge dežele na svetu ? Da se boljše ne razumemo mi in Rusija in Anglija in Rusija, je glavni vzrok ta, ker ruski narod ne ve, kaj mislimo mi in mi ne vemo, kaj misli ruski narod. Ruski narod sme namreč vedeti samo to, kar mu dovoli vedeti vlada, ki si ne dovoljuje nobene kritike. Med Ameriko in Anglijo take zapreke ni. Angleški narod natančno ve naše misli, mi pa natančno vemo, kaj mislijo Angleži o nas. Važna prikazen s konvencije Hrvatske bratske zajednice Vsakdo ve, da je velika večina Hrvatov katoliška. Na konvenciji njihove Zajednice, ki je bila pravkar zaključena, se ni zgodilo nič, absolutno nič, kar bi dišalo po komunizmu. Zaradi tega je važno, da je ta konvencija poslala pozdrave ne le Mačku in Krnjeviču, ampak tudi dr ju. Ivanu Ribarju in Vladimir ju Nazoru, znanemu pesniku, katerega je Pavelič na vso silo skušal pridobiti zase. Oba pozdrava sta baš v sedanjem času, ko se sovražniki narodne svobode trudijo, da bi diskreditirali osvobodilni boj v domovini, značilna in vredna pažnje, tembolj, ker nimajo tisti, ki bi hoteli v bodoči Jugoslaviji ohraniti stari diktatorski režim, nobenega drugega orožja, kot da označujejo vsakega, ki se bori za svobodo in demokracijo, za komuniste. Priznati ogromne žrtve, katere doprinašajo tisti Slovenci, Hrvati in Srbi, ki se z orožjem v roki in z večno nevarnostjo za svoje življenje bore za osvoboditev, jim je 'smrten greh. In med nami so ljudje, ki ne vidijo, da je kričanje o komunizmu brez vsake podlage in le cenena izmišljotina, da bi stari reakcionarji lože v kalnem ribarili. Konvencija HBZ ni bila in ni mogla biti komunistična. Kako bi torej bilo mogoče, da pozdravlja Ivana Ribarja in Narodni antifašistični svet ter Nazor j a in hrvaški antifašistični svet, če bi bila komunistična? Kaj je konvencija rekla v teh pozdravih? Doktorju Ribarju to le: "Mi delegati šeste konvencije Hrvatske bratske zajednice, obdržavane v hotelu Shermanu, Chicago, 111., v imenu blizu sto tisoč svojih članov Vam pošiljamo tople pozdrave in po Vas vsem rodoljubom, ki se skupno bojujejo za osvoboditev svoje rodne grude izpod jarma osvo-jevalcev in domačih izdajalcev. "Kot Amerikanci hrvaškega porekla posebno pozdravljamo Narodno osvobodilno vojsko, v kateri se z brezprimernim junaštvom skupno bore—Hrvati, Srbi in Slovenci za svojo svobodo in za zmago Združenih narodov nad zverskimi fašisti. Najbolj obsojamo izdajalca Pav^liča in ostale sluge Hitlerja in se zavezujemo, da bomo moralno in materialno podprli borbo našega .hrvaškega in ■ostalih narodov Jugoslavije, tako da bodo čim prej priborili svojo svobodo in ustanovili skupno državo, v kateri bodo vsi narodi imeli enake pravice in enake dolžnosti. "Smrt fašizmu, svoboda narodu !" Pozdrav pesniku Nazoru se pa glasi: "Mi delegati (kakor v gornjem pozdravu) Vam pošiljamo tople pozdrave. "Junaška borba hrvaškega naroda za narodno svobodo in socialno pravičnost je začudila nas in ves svobodoljubni svet. Iskreno Vas prosimo, da izročite naše bratske pozdrave vsem članom Hrvaškega anti-fašističnega sveta narodne osvoboditve, glavnemu poveljstvu Osvobodilne vojske in vsem narodnim borcem, ki doprinašajo nepopisne žrtve za osvoboditev našega hrvaškega in ostalih narodov Jugoslavije. "Veselimo se ustanovitve Hrvaškega antifašističnega narodnega sveta, ker vidimo, da nam daje garancijo, da bodo" hrvaški in ostali narodi imeli polno svobodo in narodno enakopravnost v bodoči Jugoslaviji, katero si bodo osvobjeni na-rdi ustanovili v soglasju z Atlantskim čarterjem. "V tej sveti osvobodilni borbi smo z vami. Zavezujemo se, da vam bomo moralno in mate-rijalno pomagali do končne zmage. "Smrt fašizmu, svoboda narodu !" Hrvatje srtiejo vedeti, kdo se resnično bori za svobodo in enakopravnost. Zakaj ne bi mi smeli vedeti tega? Oni borcem lahko obljubujejo moralno in materijalno pomoč. Zakaj jih mi niti priznati ne bi smeli? * Na konvenciji je govoril tudi ban Šubašič. Upajmo, da vsaj njega ne bodo označili za komunista. Saj je bil član za-mejne vlade, kjer ga gotovo ne bi bili sprejeli kot komunista. Nemogoče je na tem mestu objaviti ves njegov govor, toda ker je bil v vladi, je imel naj-ooljšo priliko zvedeti, kaj ^e res godi v stari domovini. In na podlagi tega znanja je govoril o boju Narodne osvobodilne fronte ter dejal: "Ta boj postajna krepke j ši od dne do dne, ker je naroden. Oslabiti ga ne morejo tendenci j ozne ali hudobne obtožbe zakadi komunizma pred velikimi zavezniki, kakor ga niso mogle in ga ne bodo strle številne so-/ražne divizije. Do danes je zaznamovanih pet osiščnih ofenziv proti tej osvobodilni fronti. Danes je dejstvo, da niso uspele. Danes je dejstvo, da je v zadnji ofenzivi sodelovalo pet nemških divizij, težko pa je dognati, koliko je bilo italijanskih. Te ofenzive so se pa končale z rezultatom, da je namesto poraza osvobodilna fronta danes v največjem zamahu osvoboditve Hrvaške, kakor tudi cele Jugoslavije. "Priznanje temu boju daje glavni stan angleško-ameriške vojske na bližnjem vzhodu, ki je dne 22. julija 1943 ne le priznal, temveč tudi ustanovil zve ze s poveljstvom osvobodilne vojske (to se pravi, s Titom)^ * Šubašičev govor je bil zanimiv tudi v drugih ozirih. Toda gornji izčrpek je za nas važen zaradi tega, ker postavlja na laž obrekovanja Osvobodilne vojske, brez katere bi bili osvo jevalci že davno dosegli v Ju G. Adamiču sedem prijaznih točk 1. Če "oglašam" Vašo knjigo s tem, da sem izrazil javno svo je mnenje o* Vašem spisu v "Harper's Magazinu," me vest nič ne peče. Saj Vam nisem prav nevoščljiv za tiste groše, ki jih boste zanjo dobili. In je videti, da boste potrebovali mnogo denarja za svojega od vetnika. Ni pa lepo, da ste hva ležnost, ki Vam je vstajala ^ srcu do mene, tako kruto v sebi zatrli. 2. Pred sodišče me tirajte na vsak način! Jaz sicer nimam nikogar, ki bi ga mogel imenovati "moj odvetnik." Zagovarjal se bom sam. In če Vašemu odvetniku ne bom kos, poj dem pač namesto Vas kašo pihat Toliko bom pa gotovo tudi v tem slučaju dosegel, da boste vprihodnje vse bolje premislili, preden boste šli pisat o Sloveniji in slovenskih zadevah. Za ta uspeh je vredno sedeti v špehkamri. 3. Tisto "pismo," ki iz njega citirate, sem Vam pisal kot poskus odgovora na eno Vaših javnih vprašanj, ki ste jih bili dali v časopise v zvezi s svojo nameravano knjigo. Šlo je za to, da bi se skušali razložiti verski boji in silna trenja med posameznimi veroizpovedmi v Jugoslaviji po njenem vojaškem porazu. Posredno pa tudi, za kaj človek iz Jugoslavije tako lahko izgubi vero, ko stopi iz domače vasi v veliki svet. Da sem se odzval Vašemu javnemu pozivu je dokaz, da sem ime takrat še vse drugačno mnenje o Vas ko danes. Ni pa lepo, da niste sami povedali, kako je bi lo prišlo do mojega pisma. 4. Citirano mesto "iz mojega pisma nima prav nobene zveze s tem, kar je med nama radi "Harper's Magazina." Ce niste mogli kaj drugega najti zoper mene, mi ni treba niti prsta dvigniti, da zadržim Vašo pali co. 5. Glava Vašega članičiča na moj naslov je zanič. Ce bi ne imel tolikega strahu pred Va šim odvetnikom, bi rekel, da je zapeljiva. Tako pa samo re-čem: preozka je! Pisal sem o vseh Jugoslovanih (kar se tiče vere), ne le o Slovencih in tudi ne le o katoličanih. Že samo s tem ste sami odbili vso ostrino puščici, ki ste jo naperili zoper mene. Sploh človek ne ve, kaj ste hoteli — dokazati. 6. Ker so po Vašem mnenju v mojih mislih "očividno vključeni tudi oni (slovenski katoličani) v Združenih državah,' dovolite, da se z Vašim mne njem ne strinjam. Vsakdo lahko vidi na zgledu iz Greemsfyy da sem imel v mislih bivše slo venske katoličane, ki so z Va mi vred radi slabe vzgoje doma v tujem svetu Cerkvi in ver obrnili hrbet. Nisem pa imel v mislih tistih, ki so obema zve-sti ostali. Isto velja o drugih Jugoslovanih. 7. Father Trunk je zapisal "Očka so rekli: Glavo na vrat, fant!" To jaz tu ponovim — na Vaš naslov! P. Bernard Ambrožič OFM, l.r. vodilni slovenski duhovnik. iiiiiiiiiimiiiiu če verjamete aT pa ne »iniiiiiinnun» Ko se je naš France javil pri meni k raportu ter na dolgo in široko obrazložil uspeh svoje od¥etn> politične misije pri Kushlanu, sem ves velikim zadoščenjem^ m z knil: "Izpolnjeno je se mi je odvalil tak k«* bi mi bil gotovo zme< na nogi, če bi ne bil P^v odskočil. i" OdslS kamen.' ičksi^ Slovenski vojak piše Naše uredništvo je prejelo sledeče zanimivo pismo, pisano v lepi slovenščini. "Cenjeni prijatelji: "Gotovo se vam bo čudno videlo, kdo sem jaz, ki vam pišem. Naj vam najprej povem, da sem brat pokojnega urednika 'Glasa,' katerega sem kakor tudi 'Ameriško Domovino' vedno z veseljem čital od mladega. Tudi tukaj v Ft. Benning, Georgia, jo dobivam in vedno z veseljem prečitam. Sem radoveden, kaj se godi med Slovenci na St. Clair Ave. Saj je Vaš časopis prijatelj naše slovenske naselbine. Vsa čast Ameriški Domovini. "Tukaj se vežbam za parašu-tarja in to je ena prihodnjih najmogočnejših sil ameriške armade. Pred par leti so bili prašutarji zelo redki in skoraj nepoznani. Njih število pa se je že veliko pomnožilo in se bo še bolj. Za _to delo pa mora biti človek čvrst in aktiven in vsak vojak ni sposoben za to. Nad 32, let starosti tudi ne vzamejo nobenega. Tudi jaz sem že 32 let star, pa še vedno držim korak s ta mladimi fanti, ki jih je največ tukaj v starosti od 18 do 24 let starosti. "Prihodnji teden, to je v pondeljek 27. septembra, bomo prvič odskočili iz letečega letala. Naredili bomo po en odskok na dan in to bo trajalo ves teden in koncem tedna pa bo tudi naše vežbanje končano. Povedati pa moram tudi to, da k parašutarskemu oddelku ni noben prisiljen, ampak je vsak pristopil prostovoljno. Druga če je bilo tu pri nas ob sobotah precej veselja in vpitja v ba rakah, a nocoj, ko to pišem (v soboto 25. sept.) je pa vse tiho, ker skoraj vsak premišlja, kaj se bo zgodilo v pondeljek pri prvem skoku. Nesreče do sedaj ie ni bilo nobene odkar sem jaz tukaj in se tudi skoraj ne more zgoditi razven, če si jo človek sam naredi. Danes tudi mislim na Mr. in Mrs. Louis Rozman, 366 E. 76 St., ki so moji starši, saj v tem času itak vsak vedno le na tiste misli, katere ljubi. "Ostajam Vaš prijatelj, "Joseph Rozman." Po očetovsko sem PaŠ\ mizi, pa se j tvai Naj bi dala to ftJ,je skupaj m W & _J>, . - ,, tre*1' / ne li marjas v ce > Lahko se Igjg*^ 11 r6Cl iiše P°lpVl svoje boljše P , v ., li, češ, da m°raJ.„i bi ferenco- v hotel 0 lt -Vprašal me je, m.,'j i 111 prosil, da bi lzvoščka in četrt 'ni bil že pri njem )]0tf%.Reie,r imel svoje IS"4a bi tem .Kfc1 P ^rni in ga mi je gle-:sA1al^e'da jih proda-oseb aj navodil radi Prihod Zadev> ki so se C/^jev, osta- i^^tu meni; ter odšeL Wan•• Se Vrne v dveh i9' 4 e* m h°tela Za J, J1 vstopnico za S za rUbljev" ^odičnf t Vst°Pila ne- la Poved a??110 je Pa Nec S1! kaJ želi, je iVi "] c ec Pri telef onu. Grem 1?» S? finega gu-i^Jetam !°blm odgovor.-; vPrašal f0sPod Gliščinski Hi. lJe dalje tisti glas. A , ..„, - ker je odšel. tfi jaf "i tU A / A, A Jaz Sa nadomestu- ^ite^važno sporoči- ■ ti! m°reni, 'e kai l'ce ga jaz zasto- gwKuerpvane pred- Prepovedana jo Ka]Je Prepovedal- Suber nator." "Iti ostali tli m Progra- >0^° ničesar. Imam da je igra sem V tele" ter f. % J ' clJe nazai t' K' 4 AS^^z V Zadevi ro- egjj "Lu.uiica|w"»i Kuspuuum. v I n*figie nePven2ij0nata inibil°- čakam° nekaj časa in po-& i & k Ulcra •• deklet, ki vPrašujemo, ako nima morda „»*! Nu.^ „„ Jlne. Mnorlo K; vlak zsmiidn fowl ^ H 'Shajale v"v"la o tem P". Je nazaj. yZa. °We'Jhda ga doide. CCakala ng0sPodični, ■ » "Bodite brez skrbi. Naš pen-zijonat je tajen in moja dekleta so že vajena opreznosti." Ko je odšla, je takoj spet zazvonil telefon. Bil je nek ženski glas. "Prosim za ložo za jutrajšno predstavo." "Oprostite, je ne morem dati." "Mora biti. Zapišite si, jaz dam zanjo 100 rubljev." "Ne morem." "Zakaj ne?" "General gubernator je predstavo prepovedal." "Zakaj ?" "Ne vem." "Oprostite." "Prosim," sem rekel in zaprl telefon. Med tem se je vrnil služabnik in povedal, da nikjer ni mogel najti Gliščinskega. Telefon je pa neprenehoma zvonil in ljudje so prihajali drug za drugim. Ta je hotel vstopnice v gledišče, drugi je ponujal kako uslugo ali dar za sprejem romarjev. Ne vem, kako da se je stvar tako hitro raznesla. Ker je sedaj cela stvar postala jako negotova, sem zamogel dajati samo pogojne odgovore in navodila. Telefoniral sem grofici in ji sporočil, kaj se je zgodilo. Odgovorila mi je, da je treba takoj poiskati Gliščinskega, da stopi zopet v potrebni stik z vlado, ako se da še kaj rešiti, oziroma preprečiti, da se ne bo prepovedovalo dalje točka za točko. Varšava ima jako izvrstno urejene telefone in telefonska mreža je jako gosta. Skoraj vsaka boljša rodbina ima v svojem stanovanju telefon. Začel sem torej iskati gospoda Gliščinskega s pomočjo telefona. Telefoniral sem njegovim prijateljem in v razne prostore, kjer bi utegnil biti. Tako sem telfoniral vedno dalje in ga slednjič res nekje iztaknil. Ko sem mu povedal po telefonu, kaj se je zgodilo, je takoj zaprl telefon in potem se ni nič več oglasil. Pozneje sem zvedel, da je takoj prijel za klobuk in tekel k ruskim uradom. Šele 6b eni po polnoči sva se dobila. Bil sem ves utrujen, on pa tudi. Pripovedoval mi je, kako je hodil okrog raznih uradov in uradnih oseb. Predstava je sicer brezpogojno prepovedana, ostalo se mu je pa posrečilo rešiti. Vsaj za sedaj ne preti nobena nevarnost. To pa ne izključuje, da je treba skrajne previdnosti. Spremil me je do mojega stanovanja in potem sva se poslovila: "Na svidenje jutri zjutraj ob petih na kolodvoru." Noč je bila hladna in deževna. Proti jutru se je nekoliko prevedrilo, toda oblaki so viseli na nebu, od časa do časa je nekoliko pršelo in hlad je bil občuten. Pridem na kolodvor in tam najdem že Gliščinskega s še KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 9.—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 10.—Ženski odsek SDD ples v- SDD na Waterloo Rd. 10.—Circle No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND. 16.—23rd Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND. 17.—Ženski odsek SDD ples v SDD na Waterloo Rd. 17.—Jugoslovanski pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND. 23.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND. 24.—Dramski zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. 24.—JPO/SS št. 35 v Collin-woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne. 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Pevski zbor Zvon koncert v SND na 80. cesti. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND. NOVEMBER 6.—Lodge Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND. 7.—Glasbena matica. Opera in ples v avditoriju SND. 13.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples. 14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Mladinski zbor SDD koncert in ples v SDD na Waterloo Rd. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. MALI OGLASI želi dobiti stanovanje Želim dobiti stanovanje 4 ali 5 sob s kopalnico. V družini sta dva otroka. Kdor ima kaj primernega ,naj pokliče EX 0084. (233) Sobo išče Samski moški želi dobiti čedno opremljeno sobo v kraju od 65. do 79. ceste, med St. Clair in Superior. Sem pošten plačnik. Kdor ima kaj .primernega, naj pokliče EN 5109. (233) Pohištvo naprodaj Proda se peč na plin, miza in 4 stoli, vse v dobrem stanju. Zglasite se po 3:30 popoldne na 6724 Bonna Ave. (233) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819. (256) Stanovanje se odda Oddajo se 3 sobe in kopalnica, klet za pranje in podstrešje za sušiti perilo; dobi se tudi garaža. Pripravno za dve osebi. Vprašajte na 1139 Norwood Rd. (235) DELO DOBIJO Ženske za čiščenje naše moderne kafeterijske kuhinje Visoka plača od ure in bonus Dobe uniformo in hrano Thompson Aircraft Products Co. 23555 Euclid Ave. ELEKTRIKAR MILLWRIGHTS POMAGAČI STOCK CHASERS TEŽAKI Visoka plača od ure in overtime MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152. St. (235) KOVAŠKI POMAGAČI BRUSAČI 0DP0ŠILJAČI PACKERJI POMAGAČI PRI OGNJU P0LIŠERJI MODELOV Važna aktivnost Plača od ure. Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St. (235) Snažilke Državljanke Visoka plača od ure. > i f f n • Chicago Pneumatic Tool Co. 1241 E. 49. St. lttihŽetlsket!,m.Predstojnica|enim gospodom. Vlaka se ni Mogle bi I vlak zamude. Med tem so se je- lce romari- j) JW<> bi Glišč ze z g0. in sedaj > >k, ančnej simi po- Predsia!0 mi poroči-To V gledišču V 0.4 »A zaznav i Še Ve ak' da mor »t , Deti^te nali Pa cel° /''vCNdu prc!sim> ju- /i N >o rUonajski, kolod- le od raznih strani prikazovati znane postave. Bili so ljudje ki bi imeli prevzeti romarje in jih spremljati po mestu. Priše je vsak zase, da ne bi vzbujali preveč pozornosti. Saj bi bi mogoč celo slučaj, da bi na ko lodvoru aretirali celo krdelo naročenih spremljevalcev sku Paj, romarjem pa ne pustili ni ti izstopiti iz vlaka >3 K1 ■ /f S?' T rJi. Toda 0Seb sku-V > Preveč po-116 Preveliko g0- Največji top, ki ga je kdaj imela in izstrelila 8. britska armada, je zaplenjeni italijanski top 305 mm kalibra, s katerim so zavezniki obstreljavali obalo Italije iz Sicilije. Slika nam kaže ta top v nočni akciji pri obstreljevanju Caianije. Umikajoče se osiške armade so po raznih potih in ob obali zakopale v zemljo zemske mine, ki bi eksplodirale, kakor hitro bi nanje stopil kateri izmed zavezniških vojakov ali zavozil nanje zavezniški avto ali tank. Na sliki vidimo posebno trenirane naše vojake pri iskanju takih min na obali pri Reggio Calabria v Italiji. DELO DOBIJO DEKLETA ki bi se trenirala za PUNCH PRESS OPERATORICE Druge potrebujemo za splošna tovarniška dela. Garantirana plača na uro v času, ko ;e vadite dela, na podlagi dela od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St. (235) DELAVCI V SKLADIŠČU TEŽAKI dobra plača od ure 100% vojno delo Državljanstvo ni zahtevano EATON MFG. C0. 65th & Central Ave. (233) ženske 18 do 60 za delo v mlekarni tudi Žene in dekleta za zavij alke sirovega masla Dobra plača od ure Stalno delo Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. (234) Državljanstvo ni zahtevano nič dela v nedeljo Zavijalke Lepa prilika tudi po vojni Prijetne delovne razmere DELO DOBIJO ŽENSKE STROJNE OPERATORICE m učenke za Drill Press Gisholt Punch Press Screw Machine Milling Machine Warner-Swasey 2 A Lo Swinglathe Engine Lathe Plača od ure in overtime The Cleveland Tractor Company 19300 Euclid Ave. (233) Za pomoč v pralnici 45 ur na teden Prijetne delovne razmere Zglasite se v 8. nadstropju Employment Office The Halle Bros. Co. 1228 Euclid Ave. (236) Ako želite DELATI PO VOJNI kakor sedaj? Delo dobite v HOTELU STATLER Mi bomo trenirali neizkušene moške v začetku dela. kot: BUSMEN ELEVATOR OPERATORJE HOUSEMEN POMOČNIKE V KUHINJI ČISTILCE V LOBBY ZA POMOČ V PRALNICI Za ženske imamo: DELO V KUHINJI ČISTILNA DELA Zglasite se v ozadju hotela na E. 12. St. vhod za služabništvo med 9 zjutraj in 5 »opoldne (235) OSKRBNICE Pcln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 6513 Guthrie Ave., blizu W. 65. St. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdai zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. i The Ohio Bell Telephone Co Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62i/£>c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (234) STROJNI OPERATORJI za Drill Press Gisholt Punch Press Screw Machine Milling Machine Warner-Swasey 2 A Lo Swinglathe Engine Lathe Plača od ure in overtime The Cleveland J Xl Tractor Company 19300 Euclid Ave. (233) 700 Prospect Ave., Soba 901 (238) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Popravljalci modelov $91 na teden, plača od ure Inšpektorji $53 in več na teden plača od ure Pomagači $50 na teden, plača od ure nočno delo Spot velder ji $70 do $100 na teden, od kosa. Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. Palomita Zgodovinski roman Drugi, ki je prišel za tem takoj v pretres in kateremu se je pripisovalo — da omenim to kar mimogrede — skoraj enako važnost, pa je bila, Veličanstvo, premestitev Vaše vlade in s to vred seveda tudi najvišjega poveljstva armade in sedanje deželne stolice v drugo, vsekakor dosti varnejše in iz vsakega ozira neprimerno pripravne j še mesto našega cesarstva. Vsi tu zbrani generali in z njimi vred tudi pretežna večina ostalih izvedencev vojnega ministrstva, ki so se udeležili današjega posvetovanja v vojnem uradu, smo si bili skoraj soglasni v mnenju, da je sedanje naše glavno mesto docela neprimerno, preveč odprto in prenevarno za obrambo v sicer zelo oddaljenem, a vendar ne povsem nemožnem slučaju sovražnikovega prebližanja in napada, kakor tudi iz kopice vsakovrstnih vzrokov, ki pa jih ne bom sedaj podrobneje našteval, silno nepripravno za izvedbo in uresničenje načrtov, ki so jih naznačili v podrobnem za uspešno nadaljevanje boja s sovražnikom tam zbrani zboro-valci. Kot sem že dejal, se mi ne zdi potrebno niti ne umestno, da bi se spuščal zdaj v podrobnosti glede omenjenih načrtov, pripomnil pa bi rad vendar vsaj toliko, da je bilo tedaj sklenjeno, predložiti na našem nocojšnjem skupnem zborovanju mesto Queretaro kot začasno prestolico našega cesarstva, ki odgovarja neprimerno bolj raznim zahtevam vojaške strategije kot pa naše sedanje glavno mesto, in kamor naj bi se torej premestila, Veličanstvo, čim prej mogoče Vaša visoka vlada z vsemi njenimi oddelki in področji, ki jej pripadajo. Mesto samo je bilo močno utrjeno že za časa mojega bivanja na severu, sedaj pa delajo z mrzlično naglico tudi na utrdbah obdajajoče ga okolice; v prihodnjih dveh ali treh tednih bodo vsa dela do kraja dovršena, medtem pa se lahko pripravi in uredi tu vse potrebno, da bo potem šla selitev toliko hitreje in glajše izpod rok. — Kakor hitro bodo stvari tam vse v redu, tedaj pa čemo nana-gla zbrati vso našo razpoložljivo silo, jo po potrebi novim prilikam odgovarjajoče preustro-jiti, potem pa udariti iznenada s kruto silo po sovražniku, ga v hitrici obkrožiti, mu odrezati tudi vsako najmanjšo priliko za izmik ter ga tako prisiliti na veliko, odločilno bitko, kateri se nikakor ne bo mogel izogniti. Njen izid — o tem je malo ali pa nič dvoma — ne more biti drugačen kot naša popolna zmaga, za kar nam, Veličanstvo, najbolje jamči poleg številnih drugih sila ugodnih okolnosti že naša pretežna pripravljenost in izvežbanost v te vrste vojskovanju, naša številčna premoč, kakovost in količina našega orožja in strel ji-va, končno pa še izredno dobro bojno razpoloženje našega moštva. Ko bo tako uničeno glavno jedro njihovega odpora, se bomo potem z lahkoto lo- WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialista Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 tili preostalih manjših, razpršenih ostankov liberalne armade kakor tudi raznih drugih neodvisnih, med seboj že tako in tako vedno sprtih razbojniških tolp, ki bi še ostale, dokler ne stremo zadnje glave ostudnemu vstaškemu zmaju, ki ogroža že toliko let našo ljubljeno, prelepo in bogato, četudi dandanes tako žalostno opusto-šeno domovino." Dasi je resnica, da ni užival Miramon nikoli slovesa kaj posebno nadarjenega javnega govornika, mu je vendar ob tej priliki tekla beseda nenavadno gladko in neprisiljeno, lahka razburjenost in rdečica, ki sta zalili proti koncu govora njegova že po naravi temna, zdaj pa vrhu tega še posebej od solnca zagorela lica, pa sta potrjevali še toliko zanesljiveje, da je govoril v resnici iz srca in svojega pravega notranjega prepričanja. Neposredno za njim se je dvignil na noge vojni minister general Murphy, vendar le za kratek hip in pa samo s tem namenom, da je potrdil sam osebno, da so bila razna izvajanja kakor tudi vsi številčni in drugi podatki njegovega prednika v besedi povsem pravilni, pa da se zato z njimi strinja v celoti ne samo on sam ter z njim vred seveda celoten štab vojaških izvedencev v njegovem uradu, ampak istotako tudi pretežna večina drugih generalov, ki so došli šele pred kratkim naravnost iz raznih bojnih front v glavno mesto in ki so prisostvovali tisto jutro vojnemu posvetovanju, o katerem je general Miramon ravnokar 'govoril. Ker se ni hotel priglasiti nihče več od navzočih vojaških poveljnikov s besedi in se je smatrala s pojasnilom vojnega ministra vojaška stran zadeve za pričujoči slučaj dovolj izčrpa-nim, je prišlo sedaj takoj ha vrsto poročilo finančnega ministra, ki se ni smatralo v danih okolščinah prav nič manj važnim in vrednim upoštevanja kakor pa pravkar podana mnenja in nasveti generalov. Enako kakor malo prej vojaško, tako je sedaj slikalo tudi finančno poročilo začasni položaj imperija v kar najbolj rožnatih in svetlih barvah. Po podatkih finančnega ministra bi se ne nahajalo v cesarski zakladnici tačas nič manj kot enajst milijonov pesov v gotovini; ko bodo došle še vse zakasnele pošiljke iz San Luisa, Zacatecasa, Jalisca ter še nekaterih drugih davčnih okoli šev, ki so še vedno pod oblast jo cesarskih čet, bo narasla omenjena svota baje na tri in dvajset milijonov; ko pa bodo osvojile vladne čete še ono veliko ozemlje na severu do meje, potem pa se bo zvišala ta svota na clih tri in trideset milijonov pesov, kar naj bi več kot zado-stovako tako vsem začasnim kakor tudi bodočim potrebam cesarske vlade. Za temi se je oglasilo še več drugih, a že manj važnih poročevalcev k besedi in dasi niso bili nekateri izmed njih niti od daleč ne tako navdušeni, niti ne zaslepljeni kot pa so bili prejšnji, je navsezadnje vendarle zmagal med zborovalci duh čezmernega, dasi nikakor ne docela opravičljivega optimizma ter odločenosti, nadaljevati tudi še vnaprej po dosedanji poti, ne ozirajo se na razne potežkoče, ki bi sicer trenutno še lahko kalile zaupanje v bodočnost. Cesar Maksimilijan je sledil z največji mzanimanj.em posameznim razpravam in tehtal sam pri sebi skoraj z isto pozornostjo in nepristranostjo one, ki so se zdele ugodne, kakor tudi one, ki so bile po svojih zaključkih očitno nasprotne nadaljevanju njegovega vladanja. Slab vojnik, kakor je že od nekdaj bil, vrhu tega pa še toliko slabši narodni gospodar, na drugi strani pa seve predo-brodušen in le prelahko zaupljiv, četudi na drug način zopet skrajno občutljiv in ponosen, pa vendar tako lahko zavedi j iv za one, ki so prav razumeli njegovo notranjost in znali ubrati ob pravem času tej odgovarjajoče strune, je omahnil znova, sedaj že najmanj tretjič, kdo ve, morda desetič, dvajsetič na drugo stran pod pritiskom, to se razume, vseh onih obilih ugodnih in zgovornih, zanj vsekakor docela verjetnih in mero-dajnih mnenj, številk in izvedenskih podatkov, ki so govorili tako jasno in odločno v prilog nadaljevanja njegovega vla-darstva. Revež ni kajpada niti od daleč slutil skrbno sprede-ne, a še dosti previdneje prikrite mreže drznih premih laži ali pa vsaj naravnost nezaslišnih pretiravanj, ki so jih vsebovala več vede in hote kot pa obratno predložena poročila, saj je namreč dandanes obče priznano dejstvo, da ni štela cesarska armada tisti čas še niti ne polovico naznačenega števila mož, ki so bili poleg tega vsi razcapani ter skrajno nezanesljivi, brez najmanjše vojaške discipline, še toliko manj pa volje ali navdušenja za cesarsko stvar, medtem ko ni bilo v vseh vladnih shrambah, kakor so jasno dokazale poznejše ugotovitve, niti ne enega samega celotnega milijona pesov v gotovini proti kakim šestdesetim milijonom dolga v notranjih posojilih in zunanjih obveznicah cesarske vlade. Bilo pa je, kot že prej rečeno, povsod okoli njega vse preveč zahrbtnih spletkarij, osebnega koristolovstva in tihega strahu pred temno bodočnostjo, da bi mogel siromak dognati tudi le približno pravi in Iptiniti, do kraja klavrni, celo iieč, naravnost obupni položaj, V kakršnem se je nahajala v reBnici vprav ta čas njegova vlada. Ko je bilo končno še podanih nekaj krajših, manj pomembnih pojasnil glede diplomatskih odnošajev cesarske vlade z raznimi večjimi zunanjimi vla-darstvi, kakor tudi prečitanih več vdanostnih brzojavk oziroma opravičil, ker se radi vsakovrstnih zadržkov nekateri povabljenci niso mogli udeležiti sami današnjega 'zborovanja, se je začelo to nagibati naglo k svojemu koncu. Kratko pred zaključkom je še menil predsednik senor Lares, da bi bilo po njegovih mislih pametno, če bi se glasovalo o poglavitnem vprašanju današnjega razgovora tajno, ker bi se na ta način nihče ne čutil prisiljenega glasovati proti svojemu prepričanju iz ozirov, ki so vsem pač lahko razumljivi, s čimer se je brez oporeka takoj strinjala tudi vsa ostala skupščina. Razdali so torej hitro glasovnice, kmalu nato pa, ko se je namreč zdelo, da so popisane, jih zopet pobrali; ožji odbor treh članov, ki so jih med tem izbrali, je potem pregledal in zložil vse oddane glasovnice pazljivo na mizo, vse trdilne na en, a vse nikajne na drugi kupček, nakar so oboje skrbno prešteli ; toda šen pred pričetkom štetja glasovnic pa je bilo že kar ob samem pogledu na oba kupa vsakemu takoj jasno, da se vnema ogromna Večina tu zbranih zastopnikov konservativne vlade, armade in deloma duhovništva še vedno za neiz-premenjeno nadaljevanje mehiške monarhije z Maksimilijanom na čelu, s tem vred pa seveda tudi za neizprosen boj proti republiki in proti vsemu, kar bi imelo s to le količkaj opravka. Cesar sam pa se je le predrage volje vdal brez odlašanja ali pa sploh pomišljanja njihovi zapeljivi, ne dosti manj kakor soglasni volji in s tem seve nanovo podrl svoj lastni "trdni" popoldanski sklep! Krepke j ši duh zvijačnega patra Fischerja je na ta način ponovno prevladal docela nevidno in nečutno nad cesarjem, pa čeprav se je držal on sam ves ta večer previdno v ozadju. XX. Nepričakovan obisk. Nekako sredi meseca februarja 1. 1867 se je preselil cesar Maksimilijan z nekaterimi oddelki svoje vlade zares v mesto Queretaro (izg. Keretaro), prestolico mehiške države enakega imena, ležečo kakih dve sto kilometrov severozapadno od sedanjega glavnega mesta, I kakor so mu bili svetovali nje-igovi najboljši generali in naj- zaupnejši državni ter osebni svetovalci. Svoje dotedanje glavno mesto pa je bil izročil začasno v varstvo ministrskemu svetu, na čigar čelu je ostal tudi sedaj še vedno senor Lares; oblast političnega prefecta (župana) mesta je poveril cesar svojemu sicer zvestemu, toda med domačini nič kaj posebno priljubljenemu generalu 0'-Horanu, medtem ko je izročil generalu Taveri poveljstvo nad mestno ter okoliško posadko, ki je tedaj štela približno pet tisoč mož. Ob istem Času je tudi imenoval cesar generala Leonarda i t v ' . it/lm: Maroueza za šefa svoj' nega"štaba, medtem ko) žal on sam neposredno poveljstvo nad arm^. devetih tisoč moz voj* ga je spremilo v po in važno mesto ru daljeno sto deset :: črti glavnega mesta Men' jtalotudiše vnaprej P®" - ^ stvom generala None ^ j tam načeloval Posad%: ! joči ob tem času kakih soč pet sto mož. . (Dalje prihodnjih * * • * * * • * » » » » » » » In Loyal Support of our fighting men. we have pledged ourselves to remind every American to buy more War Stamps & Bonds *Nom » » » iomc (OOOl ; i : c s o Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV iv li I O o VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini i O o [OBOI 30D01 o j O ,; m ■ i oč1,1 ji Oko, ki vidi ponoči. - S takimi vem^ >»'1 na straži naši vojaki na obrežju Nove l^vi • » A bi sč slučajno od kje pokazalo kako japonsK t čm žarki tega žarometa zaslede letalo protizračne baterije pogodijo tarčo tudi V° —7—:-T----------------bofl^L ^ Kakor izgleda bo zasedanje poslanske* y burno, če pomislimo koliko udrihanja je s ' res0l^^ ših konvencijah, kadar se sprejema kaJcS7ie $et Ž sliki je Speaker Sam Reyburn, ki Prevze! nreVec y katerimi bo meril poslance, če se bodo M ŽENINI IN NEV Naša slovenska unijska tišina vam tiska krasim vabila po jako zmerni ceni. dite k nam in si izberite vzor papirja in črk. ~ Ameriška Domovin^y 6117 St Clair Ave.