Obnova. Južne Svbife
.’<> spomladanskem potresu razdejani kraji so 1 državno poitiofjo lopet pod streho — 2000 novih hiš zgrajenih
Skoplje, 19. novembra. Teritorijalno obsežni potres, ki je letoSnjo pomlad na široko opustošil Južno Srbijo, ki je že sama na sebi po terenu in gospodarski razdelitvi bolj siromašen ko bogat predel Jugoslavije, nam je vsem še v dobrem spominu. Na tisoče družin je ob tej priliki izgubilo svoje domove. Narod v teh krajih je obubožan iu na zelo nizki stopnji medsebojne socijalne pomoči. Zato je bilo pričakovati, da bo obnovitvena dela vzela v svoje roke država. To se je Uidi zgodilo. In to solidno in v zelo kratkem času.
Neposredno po samem potresu je v veliki in pohvalni meri oživelo zanimanje za prizadete v južnosrbskih krajih. Privatna inicija-tiva je bila v samem začetku izredno živa in je tudi materijalno, še bolj pa moralno pripomogla, da je do obnovitvenih del tako kmalu prišlo. Vendar se je treba zavedati, da je bil potres eden največjih v zadnjih stoletjih na Balkanskem polotoku in da so bile posledice katastrofalne. Škoda, ki jo je potres prizadel, je bila tolika, da je privatna inicijativa z dobrodelnimi dajatvami v nobenem slučaju ni mogla pokriti.
Nj. Vel. kralj Aleksander je takoj po katastrofi odpotoval z nekaterimi predstavniki vlade v razdejane kraje in uvidel težak položaj naroda. Na licu mesta je z denarnimi darovi pomagal kjer in kolikor je mogel Ko se je vrnil, se je takoj začelo z organizirano obnovitveno akcijo. Osnovan je bil poseben državni odbor, katerega naloga je bila, da do bližnje zime da obupanemu prebivalstvu vsaj prvo pomoč. Za delegata je bil imenovan beograjski podžupan dr. M. Stojadinovič, ki je vzel v roke vso skrb in ki je pred par dnevi, ko je bilo delo na restavraciji v glavnih potezah dovršeno, prispel v prestolnico.
Po potresu porušeni kraji imajo danes popolnoma novo lice. Delo vlade je doseglo popoln uspeh. Večinoma so obnovljeni na istem mestu, kjer so se preje nahajala. V nekaj slučajih pa se je tudi v tem oziru izvršila izpro-memba. Takoj po potresu so začeli priporočati posamezni arhitekti, ki dobro poznajo terenske razmere južnosrbskih vasi in njihovo nezdravo lego, da bi se posamezno vasi obnovile na drugem, bolj zdravem in priprav-nejšern terenu. Vendar so kljub tem na prvi pogled praktičnim, vendar teže izvedljivim predlogom, merodajni krogi kmalu uvideli, da je prva potreba prizadetih družin in naselbin, da dobe najosnovnejše: lastno streho. Izjemo so bile le redke in le v nekaj slučajih je pri-Slo do stvarne menjave terena. To pa radi tega, ker bi sicer logično moralo priti do novega katastra in novih stroškov.
Nasprotno pa so korekcije v malem izvajane dosledno in povsod. Stari način gradnje hiš, ki ni bil ne praktičen ne estetski, je zavržen. Nova poslopja so grajena po načrtu in s premislekom. Mesta in vasi so dobila široke ulice in bolj simetrično lice. Posebej mnogo pozornosti se je polagalo na graditev javnih zgradb, ki so, če je bilo le mogoče, osredotočene na enem mestu. Sem spadajo v prvi vrsti cerkve, Šolska poslopja, občinske zgradbe, razne pro-svetno-kulturne institucije, domovi itd. Hiše so grajene po posebnih regulacijskih načrtih. Na večjih trgih v posameznih mestih so postavljeni javni vodnjaki, ki estetično zelo dobro vplivajo. Starinsko grajena in do konca nehi-gijenska naselja so izginila in povsod se je do mogočih meja gledalo na praktično stran graditev in predvsem na javno higijeno.
Posamezna mesta bi človek, ki je preje obšel te kraje, po obnovitvi komaj poznal. Tako je Demir Kapija, ki se je preje nahajala drugod, dobila čisto nov obraz. Obnovljeno mesto je zgrajeno na terenu prejšnje vasi z imenom Banje in po najnovejših regulacijskih načrtih. Delo je vodil sam dr. Stojadinovič, ki je izdelal detajlni regulacijski načrt. Po mnenjih nekaterih bo Demir Kapija radi svojega naglega, pa solidnega razvoja v kratkem postala sedež sreza, da bo še bolj napredovala.
Podobno so innogo pridobila tudi nekatera druga večja središča, predvsem Valandovo, ki je bilo s potresom do tal porušeno in najtra-gičneje prizadeto od vseh južnosrbskih našel bin. Prav tako je tudi s Piravo, ki je bila prav tako občutno prizadeta.
Posebej hvaležno je prebivalstvo teh krajev jugoslovanski vojski. Čete, ki so bile zaposlene na terenu, je z vnemo in znanjem vodil podpolkovnik Stevan Živadinovih. Delo je začelo v mesecu aprilu in je trajalo do zadnjih dni. V samem začetku je primanjkovalo potrebnih kvalificiranih delavcev, posebej zidarjev in mizarjev. Gradbeni materijal, ki ga je v teh krajih tako težko dobiti, je bil po veliki večini zastonj dovažan iz drugih delov država. Organizirana so bila večja skladišča gradbene ga materijala, v prvi vrsti v mestih Miletkovo in Udovo, odkoder so ga potem v manjših potrebnih količinah odpošiljali v posamezne va si. Vojno ministrstvo se je posebej dobro iz-kazalo. Znano je, da je Južna Srbija v prometnih sredstvih zelo na slabem. Železnic je malo. Dobrih cest tudi še ni. Z vojaSkimi tovornimi avtomobili je bila premagana tudi ta težava.
V samem začetku so tedensko zgradili le do 20 domov. Pozneje pa je delo zelo naglo na-
predovalo in je bilo dnevno zgrajenih po 7 do 10 hiš, pozneje pa celo po 20. Do danes je postavljenih približno 2000 poslopij! Vporabljan
je najmodernejši gradbeni materijal, opeka in cement. V kamenu se je zidalo manj. Gradbeni odbor je podprl tudi produkcijske potrebe, ki so zavisne od letnega časa. Tako so v krajih, kjer uspeva sviloprejka, najprej zgrajena v to svrho potrebna poslopja, tako da prebivalstvo tudi v poljskem delu ni vidno zaostalo radi elementarne katastrofe.
Na novo zgrajene so te vasi in mesta: Valandovo, Gradac, Udovo, Grčište, Karadjordje-vo, Demir Kapija, Kovanci, Miletkovo, Konjsko, Mirovče, Pirava, Petrovo, Karadjordjevac, Mrzenci, Davidovo, Crničani, Rabrovo, Negov-ci, Marvinci, Predejci in Čestovo. Tujci, ki so zadnje mesece potovali skozi Južno Srbijo, so začudenjem opazovali njen napredek.
Razen tega je zgrajenih več cest in polov, pr. od Miletkova čez Semenin v Konjska
in od Brijeva do Negoraca. Preje so namreč ti kraji imeli skrajno nezadovoljujoča komunikacijska sredstva in je do novih graditev ce3t prišlo že iz razloga, ker na drugi način niti gradbenega materijala mnogokrat ni bilo mogoče z lahkoto spraviti na potreben kraj. Tudi med Gabrovom in Petrovom je zgrajena dobra avtomobilska cesta.
Narod Južne Srbije je dober in delaven in je docela v duhu jugoslovanske državne zamisli, da mu je bilo tako izdatno pomagano v veliki sili. Obenem pa je prebivalstvu na indirekten način podan primer, kako naj v bodoče skrbi za higijenske in praktične domove. Uverjen sem, da se bo prebivalstvo prizadetih krajev izkazalo hvaležnega vsem, ki so mu ob tej priliki pomgali in da posebej ne pozabi na dobroto in veliko skrb Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki se je nasproti Mromaš-nemu in zapuščenemu narodu tako velikodušnega izkazal.
Naš novi obrtni zakon, ki ščiti obrtovanje kot noben tuj obrtni zakon
Poročilo tajnika dr. J. Pretnaria o določbah obrtnega zakona glede začetka in izvrševanja obrtov
Novi obrtni zakon je plod 12-letnega intenzivnega dela, pri katerem Je s konkretnimi predlogi ln z zbiranjem gradiva pomagala tudi naša zbornica. Zakon sicer ni povsem tak, ka-koršnega se ga Je zahtevalo, vendar nudi legalnemu obrtovanju zaščito, kakršne v večjem obsegu ne nudi niti eden obrtni zakon tujih držav.
Novosti obrtnega zakona
Vsa tvarina je sistematično predelana ter omogoča dober pregled. Od starih predpisov je v mnogih ozirih različna. Opozoriti hočem na najvažnejše nove predpise, ki se razlikujejo od dosedanjih.
Novi obrtni zakon našteva kakor stari takoj v začetku obrtna opravila. Novost je, da vidimo med poljedelskimi opravili, ki so izvzeta, tudi cvetličarstvo, kar Je občutno zadelo naš vrtnarski obrt, kateremu preostaja samo delokrog glede Izdelovanja vencev. Med izvzetimi obrtnimi opravili naletimo na zrakoplovni promet. Izvzeta so pridobitna opravila v vojaških zavodih in delavnicah, v javnih humanitarnih, vzgojevalnih in popravljevalnih zavodih, v zavodih za izvršitev zaporne kazni in v zavodih za izvršitev varnostnih odredb, ako se ne dela po naročilu in za javno prodajo.
Obrtna opravila po obrtnem zakonu so razdeljena v dve glavni skupini: na obrte za katere je potrebno pooblastilo »dosedanji obrtni list) in na obrte, za katere je potrebno dovoljenje (do sedaj koncesija). Izdajajo jih tudi v bodoče obrtna oblastva. Navedeni skupini obsegata rokodelske obrte, t. j. produkcijske in rokodelske postrežne obrte, za katerih nastop je potreben dokaz usposobljenosti, trgovske ln industrijske (tovarniške) obrte.
Splošni pogoji za nastop obrtov
so v glavnem enaki dosedanjim. Važnejše novosti so:
Inozemci morajo za izvrševanje obrta v naši državi dobiti dovoljenje bana. Izjema je, ako gre za delniške družbe, zadruge ln družbe z omejeno zavezo. Te morajo Imeti dovoljenje ministra trgovine in industrije. Družabništvo teh družb z domačimi podjetji je podvrženo dovoljenju bana.
Delniške družbe, družbe z omejeno zavezo in gospodarske zadruge ne morejo rokodelskih obrtov niti Izvrševati, niti ustanavljati, produktivne zadruge pa le, ako so vsi člani Izključno samo obrtniki. Potrošne (konzumne) zadruge, ,kl so Izvzete od določb obrtnega reda, smejo izvrševati rokodelska opravila samo za svoje člane, ako imajo usposobljenega poslovodjo, pod pogojem, da izda ban posebno dovoljenje z ozirom na javne Interese. Izjema velja tudi za državo ln samoupravna telesa. Javna trgovska družba sme izvrševati rokodelske obrte le, če Je eden družabnikov usposobljen; za prijavo takega družabnika je določen rok enega meseca.
Za nadaljevanje obrta po smrti obrtnika na račun vdove ali nedoraslih otrok in vnukov določi minister obrte, pri katerih mora imeti vdova poslovodjo. Tako nadaljevanje obrta Je treba prijaviti v roku treh mesecev. Za kon-kurznega upravitelja je določen rok enega meseca za prijavo nadaljevanja obrta. Obrt sme nadaljevati žena kaznjenca za časa njegovega zapora, ali mož obsojene žene za časa njenega zapora, ako ima obrt ona.
Tudi poslovodje morejo v načelu Izvrševati obrti. Rokodelske obrti, za katere je predpisan dokaz usposobljenosti, se smejo Izvrševati po poslovodji le v Izjemnih primerih, ki so v za konu izrecno določeni (vdova, osebe z omejeno premoženjsko sposobnostjo itd.).
Posebni pogoji za izvrševanje posameznih vrst obrta
1. Trgovski obrti. Doba učnega razmerja ln pomočniškega službovanja za trgovske obrti, ki so vezani na dokaz usposobljenosti, je skrajšana za eno leto ln velja dveletna učna in dveletna pomočniška doba. Srednja šola nadomesti uspo-sobljenostno dobo, dovršltev nižje srednje šole, alt njej enake strokovne šole pa vso prakso razen enega leta pomočništva. Petletni rok, predpisan pri nastopu trgovskega obrta za rokodelce ln obrtnike, ki izvršujejo opravilo, za katero ni potreben dokaz usposobljenosti, je skrajšan na tri leta.
2. Rokodelske obrti. Stari obrtni red jih Je naštel 56, novi pa 88. So to: keramiki, slikarji, porcelanska obrt, galvanlzerjl ln galvanoplastl-kl, izdelovalci karoserij, parketarjl, vozovni ta-petnikl in ličarji, tkalci ln predilcl, krojači ženskih oblek ln perila, copatarji, opankarji, kosmetlkl, izdelovalci kosmetlčnib predmetov ln dišav, mlinarji, orijentalski slaščičarji, Izdelovalci predmetov Iz cementa ln umetnega kamna, tlskamarjl, podkovskl kovači, puškarji ln
KOLINSKA TVORNICA CIKORIJI LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA
KJE
OLINSKA KAVA!
izdelovalci strelnega orožja, izdelovalci mineralnih vod, izdelovalci municije ln eksplozivnih sredstev, izdelovalci pirotehničnih predmetov, vodni in kanalizacijski Inštalaterji, Inštalaterji parne, vodne ali zračne kurjave, inštalaterji električnih Instalacij vseh vrst za razsvetljavo, pogon ln slično, njihovih delov, Instalacij aparatov za merjenje električnega toka ln električnih vodovodov, zidarji, tesarji, kamnoseki, vod-njakarjl ln dimnikarji. Vrtnarski obrt je izpadel ter je uvrščen kot proizvodnja vencev lz navadnega cvetja, med modiste in izdelovalce umetnega cvetja. Fotografski obrt je razširjen tudi na poicrajinsko fotografijo.
Dokaz usposobljenosti za te obrte je urejen tako, da se zahteva za nastop izpričevalo o uspešno prestanem pomočniškem izpitu In mojstrski preizkušnji. Prvi se more opraviti šele po dve- do štlri-letnl učni dobi ln dovršeni obrtni nadaljevalni šoli, drugi pa po dovršeni najmanj triletni pomočniški službi. Ako je zajamčen strokovni pouk, je dopuščeno učno razmerje ln pomočniško službovanje v tovarniških delavnicah. Za nekatere ženske obrte more trgovinski minister odrediti olajšave glede dobe zaposlenosti, dotlčne osebe pa morajo položiti mojstrski izpit. Prehod od enega na drugi soroden obrt je mogoč, ako dotlčnlk prestane mojstrski Izpit.
3. Industrijski (tovarniški) obrti. Zakon označuje za Industrijsko obrt ono podjetje, ki Izdeluje, predeluje, dodeljuje ali obdeluje proizvode v delavnicah, ali na stalnem obratovall-šču na način delitve dela in z zaposlitvijo večjega števila delavcev, toda delo redovno vrši z uporabo motorne sile ter proizvaja proizvode za zalogo ali po naročilu v večjem obsegu.
Za nastop industrijskih obrtov veljajo splošni pogoji, dokaz o uspsobljenostl ni potreben.
4. Gradbeni obrti obsegajo vse vrste izvršitve gradbenih del. Gradbeni upravičenci so tudi in-ženjerji gradbene in arhitektonske stroke, vendar smejo pooblaščeni Inženjerjl in arhitekti izvrševati gradbena dela šele po prijavi pristojni obrtni oblasti, ko so dobili pooblastilo (Obrtni list), stavbenik (graditelj) more postati samo absolvent tehniške visoke ali tehniške srednje šole z določeno prakso in z graditeljskim izpitom. Gradbene obrte morejo izvrševati tudi pravne osebe, ako imajo usposobljenega poslovodjo. Novi zakrni pozna tudi graditelje talnih zgradb. Dokaz usposobljenosti je poostren, obseg obrtnih pravic gradbenih obrtov pa je skrčen. Izrecno se določa, da sme upravičeni gradbeni obrtnik izvrešvatl tudi vse projekte za zgradbe, katere je upravičen Izvrševati.
5. Elektrotehnične obrti se po novem dele v elektrotehnično ln elektrolnstalatersko. Pogoji za nastop so mnogo strožji, poleg prakse za elektrotehnični obrt je potrebna dovršltev elek-tro-strojne visoke ali srednje tehniške šole, za elektrolnstalaterski obrt pa dovršltev tehniške srednje ali delovodske šole ali pa 9-letna učna In pomočniška praksa. Delokrog je opredeljen ln je znatno omejen. Monopol elektraren na električni tok je onemogočen. Uvedena je obveznost obratovanja ln oddaja toka v okvirju kapacitete podjetja. Predvidena je tudi možnost eks-propriadje za napeljavo vodov.
6. Obrti, za katere Je potrebno dovoljenje.
Sedanji zakon pozna le 14 koncesljonlranih obrtov (preje 34). Med temi so n. pr. tiskarski obrt, gradbeni obrt, napeljava plinskih, vodovodnih Instalacij, podkovstvo, pogrebni zavodi, Izdelovanje sodavice. Na novo so uvrščeni med koncesljonlrane obrte bančni, menjalntčnl in zavarovalni posli, prodaialnice vrednostnih papirjev, podjetja za prirejanje premičninsklh družb, zavodi, pri katerih se prirejajo stave, novinarske agencije, biroji za zastopanje pred upravnimi oblastmi, pomorske in rečne agenture, kinematografi, podjetja za straženje in zaklepanje stanovanj In poslovnih prostorov ter Javne klavnice. Zakon veže na dovoljenje tudi tovarne špirita, destilacije mineralnega olja, piva, kvasa, proizvodnjo Igralnih kart in domin. Poleg teh pa tudi tovarniška podjetja, ki so po vrsti In kapaciteti posebne važnosti za zaščito ln obrambo države. Seznam teh podjetij bo izdelal minister trgovine in industrije.
Dovoljenje za izvrševanje koncesljonlranih obrtov morajo imeti tudi zadruge, ki so pri svojem poslovanju omejene za svoje člane ter so zato Izvzete od določil obrtnega zakona. Za večje število koncesljonlranih obrtov Je predpisana položitev kavcije. Podjetja, ki so za' vezana javnemu polaganju računov morejo biti oproščena kavcije, ako njihova osnovna In vplačana glavnica znaša več kakor 5 milijonov Din. Zvarovalne posle smejo vršiti samo delniške družbe in gospodarske zadruge. Vrednostne pa-
pirje na odplačilo smejo Izdajati samo delniške kreditne ustanove, občinske in banovinske ter regulativne hranilnice ln protokolirana bančna podjetja, ki obstoje najmanj pet let. Dovoljenja za zastavljalnice se v prvi vrsti dajejo občinam. Dovoljenja za potovalne pisarne ln agencije se Izdajajo prvenstveno tujskopro-metnlm ln humanitarnim društvom ln ustanovam. Od gostilničarske obrti pozna zakon hotel, restavracijo, prenočišče, gostilnico, kavarno, pension, buffet, ljudsko kuhinjo ln krčmo. Pojem krajevne ln osebne pravice Izpade. Zakon pozna samo dovoljenje za Izvrševanje gostilničarskega obrta, ki je vezano na osebo ln pa točilno pravico. Pri podeljevanju dovoljenja se zaslišujejo pristojne gostilničarske zadruge glede krajevne potrebe. Določbe glede točenja lastnega pridelka so omejene in more ban odrediti, da smejo pridelek točiti siromašni vinogradniki v kraju, kjer je vino pridelano.
Pričetek in prenehanje obrtovanja
Po novem zakonu izdajajo obrtno pravico obrtna oblastva. Obrtna oblast I. stopnje je v večini primerov sresko odnosno mestno načelstvo. Za nekatere obrte, ki so koncesijoniranl ln so z ozirom na Javne Interese posebno važni, izdaja dovoljenje ban, v redkih primerih trgovinski minister. Pri prijavah obrtov, ki so vezani na dokaz usposobljenosti, mora prijavitelj prošnji priložiti izjavo Zbornice, da so usposobljenostna dokazila v redu. Zbornica mora podati -to izjavo v 10 dneh, sicer se obrtna oblast na zbornično izjavo ne ozira več. Za rešitev obrtne oblasti je določen obvezni 15-dnevnl rok pri pooblastilih, pri dovoljenjih pa 30 dni. Za dovoljenje bana In ministra je določen rok 60 dni. Proti izdaji pooblastila Ima Zbornica pravico pritožbe v roku 14 dni. Pritožba ima odložilno moč.
Postopanje pri izdaji odobritev za delavnice in poslovne prostore Je skrajšano. Za rešitev so določeni roki, ki bodo postopanje znatno pospešili.
Pravica za Izvrševanje obrta preneha v primeru smrti, ako se obrt ne nadaljuje na račun vdove odnosno otrok, z oddajo, z odvzemom, s končno razprodajo v primeru, da se obrt ne začne v roku enega leta, ali če se za to dobo prekine obratovanje.
Pridobljene pravice ostanejo v veljavi tudi potem, ko stopi v veljavo novi obrtni zakon. To velja za lastnike obrtov, kakor tudi za njihove zakupnike.
Pri revmatizma v glavi, ledjih, plečih,
živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz .Tosefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno ▼ srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
gledališče
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer Nedelja, 22. novembra ob 15. uri: Princeska in pastirček. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto.
Torek, 24. novembra: Vest. Red D.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 22. novembra ob 15. url: Viktorija ln njen huzar. Izven. Znižane cene. — Ob 20. url: Koštana. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Nedelja, 22. novembra ob 2015: Preiskava.
Repertoar narodnega gledališča v Mariboru
Začetek ob 20. url.
Nedelja, 22. novembra ob 15. url: »Zemlja smehljaja«, — Ob 20. url: »Slkba vest«. Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto.
Torek, 24. novembra: »Ptičar«. Ab. K.
Akademija Ljubljanskega Sokola
Kot vsako leto, priredi matično društvo Ljubljanski Sokol tudi letos svojo telovadno akademijo 30. t. m., na predvečer praznika »Zjedi-njenja«. Izredno zanimanje, ki so ga vsakokrat vzbudili res vzorni nastopi, Je napotilo društveno upravo, da prenese letošnjo akademijo v veliko dvorano »Uniona«, ker so dosedanji prostori v telovadnici Narodnega doma postali znatno pretesni in neprimerni.
Dosedanjo akademijo in letošnje vsestranske skrbne priprave Jamčijo, da bo letošnja akademija prekosila vse prejšnje. Ljubljanski Sokol, kot matično društvo jugoslovanskega Sokolstva se v polni meri zaveda svoje naloge, dajati vsem bratskim društvom smernice, vzgled in pobudo, saj razpolaga naže najstarejše dru-
štvo s prvovrstnim materijalom. Naš sokolski prvak, priznan strokovnjak v mednarodnem telovadnem svetu ln najodličnejši telovadni skladatelj, brat dr. Viktor Murnik nas bo iznenadil z novo sestavo prostih vaj po Mendelsohnovl »Scherzi«. Ta njegova najnovejša telovadna skladba Je zopet mojstrsko delo za sebe. Vsaka nota ima svoj gib, muzika in telovadba sta nerazdružljiva celota. 2e na ameterdarmskl olimpijadi smo videli učinek njegovih kompozicij »Jugoslovanske epopeje«. Takrat sicer niso uživale odkritega priznanja sodnikov, pač pa absolutno priznanje vseh drugih telovadnih strokovnjakov in navdušene publike. Ze pri naslednji mednarodni telovadni tekmi pa se je pokazal pri sestavah vrhunšklh telovadcev vseh narodov močan vpliv dr. Murnika. Počasi ali sigurno se uveljavljajo načela br. dr. „ Murnika, da je ritmika neobhodno potrebna ne samo pri orodni telovadbi, marveč tudi pri prostih vajah.
Akademija bo revija priprav za tekmo za prvenstvo Slovanske Sokolske Zveze v Pragi leta 1932. Pri akademiji nastopijo preizkušeni borci z mednarodnih tekem in olimpijad ln sicer bratje Derganc, Sumi, Antosiewicz, 2illč, Gregorka, Forte, oba Zupančiča, Varšek ln nekaj članov mlajše generacije, ki v nobenem slučaju nočejo zaostati za svojimi starejšimi. Društvo je v zadnjih letih odlično napredovalo. Prehodno darilo meč Nj. Vel. kralja si je že dvakrat priborilo.
Pa tudi naraščaj, članice in deca s svojimi vajami pokazali sadove vztrajnega ln sistematičnega dela v telovadnici.
Pri akademiji zapoje ga. Pavla Lovšetova nekaj pesmic, godba Sokola I Tabor pa bo poživljala razpoloženje pri akademiji. Vabimo vse prijatelje Ljubljanskega Sokola k čim večji Udeležbi. Zdravo I
Prošnja Slovencev izseljencev iz Buenos Airesa za knjige
Slovenska Matica je prejela ta-le dopis:
Znano Vam je, da se je število Slovencev iz-aelilo v Argentino in v Južno Ameriko sploh.
Ker pa smo Sovenci po naravi družabni ljudje, smo si pred dvema letoma ustanovili »Slovensko prosvetno društvo«, Buenos Aires, v katerem naj bi se shajali, izobraževali in zabavali tu v daljni tujini.
Ker pa smo raztreseni po celi Južni Ameriki in ni bilo mogoče spraviti vseh Slovencev pod okrilje enega samega društva, sino ustanovili zraven tega še pet drugih društev pod istim imenom in z enakimi pravili, katera so »združiti vse Jugoslovane ter si medsebojno pomagati na socialnem in gospodarskem področju.«
Ostala društva se nahajajo: Slov. Pros. društvo Buenos Aires, S. P. D. 3 Cordoba, S. P. D. Triglav Rosario, S. P. D. San Paolo (Brasil) in
S.	P. D. Montevideo (Uruguay).
Vsa ta društva se pa vedno obračajo na nas, kot prvo društvo v glavnetn mestu Južne Amerike, ki začasno zastopamo zvezo, naj bi jim pomagali s knjigami, notaivii in dramskim materijalom.
Ker so pa naša sredstva radi velike brezposelnosti neznatna, jim žal niti z najpotrebnejšim ne moremo pomagati. Zato se s tem obračamo do Vas s prošnjo, da nam pomagate s knjigami ali notami ter po možnosti igrami.
Ker vemo, da Vam je na srcu naša nemila usoda ter da čutite z nami, ki se moramo v daljni tujini boriti za košček kruha, ker so naša sredstva radi velike brezposelnosti zelo omejena, upamo, da boste iz Vaše rodoljubnosti pripomogli k čim lepšemu razvoju naših društev ter ugodili naši prošnji, za kar se Vam že v naprej zahvaljujemo.
Slovenska Matica bo darovala nekaj svojih knjig, od vsake po več izvodov. Knjige naj se izroče ali pošljejo na Slovensko Matico na Kongresnem trgu St. 7 v Ljubljani, ki bo preskrbela odpremo vseh knjig v Buenos Aires
Jz Dravslze banovine
d Na udanostno brzojavko o priliki otvoritve nove šole v Lescah je prejel župan Ivo Ažman to pismo: »Predsedniku šolskega odbora v Lescah I Nj. Vel. kralj je blagovolil odrediti, da izjavim njegovo zahvalo za izraze udanosti, izrečene o priliki otvoritve nove šole v Lescah. Minister dvora: B. Jeftič.« — Nadalje je prejel g. Ažman še to pismo: »Gospod predsednik ministrskega sveta je prejel pozdravno brzojavko, ki ste jo poslali o priliki otvoritve nove šole v Lescah pri Bledu in odredil, da vam izjavim njegovo zahvalo. Šef kabineta predsednika ministrskega sveta.«
d Kontraktualni ln honorarni uradniki ter dnevničarji so zavezani zavarovanju po ZZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je v konkretnem primeru ugotovil, da neki javen zavod ni prijavil v zavarovanje svojega honorarnega uradnika, sklicujoč se na določbo § 173. zakona o uradnikih. Ta določba ne prihaja v poštev pri honorarnih in kontraktualnih uradnikih ter dnevničarjih, ki so po zakonu o zavarovanju delavcev zavezani zavarovanju. Uradi naj v vseh nejasnih primerih zahtevajo pojasnila pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, da ne bodo trpeli škode in da zavarovanci ne bodo imeli neprijetnosti glede priznanja podpor. — OUZD.
d Darovi za Belb krajino in druge pasivne pokrajine. Rdeči križ je prejel: Sresko načelstvo Logatec 123825 Din, Kraj odbor R. kr. Ribnica 100 Din, kraj. odbor R. kr. Šoštanj 1000 dinarjev, šola Sv. Lenart 5 Din, šola Puščava 25 Din, šola Svetinje 4650 Din, šola Javorje 106 Din, šola Blagovica 270 Din, Sresko načelstvo Novo mesto 66550 Din, neimenovani 20 dinarjev, neimenovani 35 Din. Iskrena hvala!
d Opozorilo avtomobilistom! Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, poroča: Po obvestilih obmejnih kontrolnih organov je na Ljubelju danes okoli 10 cm snega. Prehod čez Ljubelj je mogoč samo z dobrim motorjem in z verigami. Na avstrijski strani je sneg odkidan. Pod-korensko sedlo in Jezerski vrh 5 do 8 cm snega, prehod mogoč.
d Umrla je v Gorici 18. t. m. gospa Olga Černe, vdova pred leti na lovu tragično ponesrečenega sodnega predstojnika Filipa Černeta v Komnu na Krasu. Pokojnica je bila iz znane narodne trgovske Kuštrinove rodbine. Zapušča 2 nedoletna otroka. Blag ji spomin!
d Novi odbor Zveze slušateljev. Na zadnji 3. redni skupščini ZSAU 14. novembra t'. 1. je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik Wilfan Joža abs. jur. stud. phil., podpredsednik Prezelj Marjan stud. tehn., tajnik I. Medvešček Marjan stud. jur., tajnik II. Vogelnik Adolt cand. jur., blagajnik I. Bajuk Božidar abs. phil., blagajnik II. Milčinski Breda cand. phil., gospodar Venigerholc B. stud. tehn., zapisnikar Tepež B. cand. tehn., načel, ak. urada dela Mihelič Stane cand. phil., načel. ak. podpor, fonda Kolman Ludvik cand. jur., načel. ak. prop. informac. odseka Kraigher Uroš cand. phil., načelnik ods. za počit, kolonije Kulovec Tomaž stud. med.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
Že v 24 urah
barva, plesira In kemično snažl obleke, klobuke Itd.
škrobi in svetlollka srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga ln lika do-
685
mače perilo
tovarna J os. Reich.
flobavice
moške triko Din 12-—
moške usnjene Din 68-—
damske glace Din 4C’— Vam nudi trgovina
CIRIL AHLIN
Miklošičeva št. 14,
Poljanska št. 5, Celovška št. 56
d Kri zaradi dekleta. Oba sta Janeza, oba iz Dobrave pri Zalogu — nič čudnega, da sta postala velika prijatelja. Prijateljstvo pa mnogokrat preneha, če pride vmes kako dekle. To sta morala skusiti tudi naša prijatelja. Pred dnevi sta šla pod noč vasovat. Dekleta pa so bila tiste noči sila nesprejemljiva za sladke besede obeh Janezov. Janez št. I. se je kmalu naveličal pohajkovanja in je pozval prijatelja, da gresta domov. Prijateljski poziv pa je imel čudne posledice. Janez št. II. je bil tako razjarjen, da je podrl svojega prijatelja na tla, potegnil nož in ga ranil po životu in nogah. Tako vsaj je v ljubljanski bolnišnici, kamor ho ga prepeljali, pripovedoval uradnikom. Mogoče se je zadeva zgodila malo drugače, na vsak način je zgodba precej fantastična.
b Martinovanje v Splitu. Dne 14. t. m. so martinovali splitski Slovenci pod okriljem nedavno ustanovljene Ciril-Metodove podružnice. Izvrstno aranžirani večer je privabil množico gostov, za katere je bila prostorna dvorana restavracije Kovačevič skoraj pretesna. Poleg raznih zabavnih točk ter licitacije Martinove gosi je nastopil tudi mali društveni zbor z nekaterimi našimi pesmimi, katere so gosti toplo sprejeli. Brez dvoma bodo postale podobne prireditve živo osredje slovenske družabnosti v Splitu, katerih - gmotni uspeh bo podprl plemenite društvene smotre.
TELOVADNA AKADEMIJA Ljubljanskega Sokola
80. XI.
UNION
ob 20. uri
jEjvihljcma
■ Opozarjamo na akademijo v proslavo stoletnice rojstva Franca Levstika, ki jo prirede gojenci drž. moškega učiteljišča s sodelovanjem gojenk ženskega učiteljišča jutri ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice.
■ Alpinski film »Durmitor«. V prvih dneh meseca decembra (najbrž 2. in 3. decembra) bomo videli v Ljubljani v kinu »Dvor« veleza-nimiv drugi jugoslovanski alpinski film iz malo ali nič poznanega planinskega sveta Črnogorskega (Durmitor, Bioč, Maglič, Prutaš, Bobotov kuk), opevanega v srbskih pesmih. Film je last Planinskega društva »Sljeme« v Zagrebu ter ga bo predvajalo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani.
■ Smučarski klub »Ljubljana« naznanja, da priredi 2. decembra t. 1. ob 20. v dvorani delavske zbornice predavanje »O smučarstvu«. Predava Ante Gnidovec s 100 slikami.
■ Primorske rojake in prijatelje vabimo na družabni večer prosvetnih društev »Tabora« in »Zore«, ki se vrši danes ob 18. v salonu pri »Levu«. Sodelujejo pevski zbor, mandoli-nističen zbor in solisti. Na programu so razni kupleti, recitacije, šaljiva pošta itd. Vstopnina je prosta.
■ Miklavžev večer Ljubljanskega Sokola bo v soboto dne 5. decembra v telovadnici Narodnega doma (Vhod iz Bleiweisove ceste). Popoldne ob 4. za otroke. Ob pol 9. zvečer za odrasle s plesom.
Koks za kovače in centralne kurjave
iz angle&kegr oremogo
75 Din za IOO kg
52?	Iranko otlnorno nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
Za splošno ključavničarstvo se priporoča Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5.
■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči.	1896
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
V najkrajšem času izide
Obrtni zakon
v avtoriziranem slovenskem prevodu. Cena broš. Din 20— vez. Din 25—, s poštnino Din 3'— več. Naroča se v tiskarni »Merkur«, Ljubljana, Gregorjeva 23
Gelfe
* Ustanovni občni zbor društva »Trgovski kolegij« v Celju. Pripravljalni odbor društva »Trgovski kolegij« v Celju sklicuje za 28. november svoj ustanovni občni zbor, ki se bo vršil ob 11. dopoldne v klubovi sobi hotela »Union« v Celju.
* Danes vsi na mladinski koncert. Dopoldne ob 11. priredi mladinski pevs.ki zbor iz Trbovelj matinejo za svoje tovariše iz celjskih šol. Popoldne pa bo ob 16.30 v veliki dvorani Ljudske posojilnice velik koncert. Prispevajte za počitniško kolonijo revnih rudarskih otrok iz Trbovelj s tem, da posetite ta koncert.
* Predavanje o naši mornarici. Jutri zvečer ob 20. bo v risalnici deške meščanske šole zanimivo predavanje o »Razvoju naše trgovinske in vojne mornarice«. Predaval bo znani publicist in predavatelj g. Rudolf Črnič ob številnih skioptičnih slikah.
* Prvi smučarji. V četrtek je zapadel prvi sneg na Tovstem vrhu in na Celjski koči, v petek pa je že odšlo nekaj neustrašenih celjskih smučarjev tja. Smučali so ves dan. Snega je zapadlo C cm.
* Izguba. Dne 19. t. m. je šofer avtobusa, ki vozi iz Celja v Sv. Peter pod Sv. Gorami, z avtomobila izgubil velik kos usnja, vreden 1300 Din. Najditelj naj odda usnje na mestni policiji ali naj ji javi svoj naslov.
* Nezgode. 3letni sinček železničarja v Zidanem mostu Pavel Ruleto se je igral s tovariši ob nekem plotu. Nenadoma pa se je plot podrl in padel na otroka, ki si je pri tein zlomil levo roko. — 151etni Albert Rebernak iz Kovinarske ulice št. 5 v Gaberju je v petek zvečer stopil na nako pločevino in se nevarno ranil na levi nogi. — 411etnega delavca Matevža Mestinška iz Bezgovice pri Zibiki je v petek neki posestnik v prepiru vrgel e tako silo na tla, da si je Mestinšek zlomil levo roko. — Vsi ponesrečenci ee zdravijo v celjski javni bolnici.
* Aretacija. 20. t. m. je policija aretirala 38-letnega rudarja Malijo Levca iz Blagovice pri Kamniku. Ker je bil ta dan petek in je na ta dan beračenje dovoljeno, se je tudi Levec po-služil te ugodnosti in beračil po celjskih trgovinah. Zvečer pa je vse zapil in razgrajal po mestu.
Maribor
m Slava 45. pehotnega polka. Jutri v ponedeljek ob 10.30 bo v svoji vojašnici v Melju slavil tukajšnji 45. pehotni polk svojo slavo v »pomin na osvobojenje Maribora 1. 1918. K proslavi se vabijo vsi patrijoti, posebno še zastopniki nacijonalnih in patrijotičnih organizacij.
m Poziv hišnim posestnikom. Mesino načelstvo mariborsko poziva hišne peseslnike. n: hove namestnike (hišne upravitelje) in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu izpraznijo in zaprejo vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave in jih tako obvarujejo poškodb zaradi mraza. Glede hišnih vodovodnih inštalacij je iz istega razloga ob nastopu mraza paziti na to, da bodo okna na hodnikih, v klo-setih in kletnih prostorih zaprta. Jaški z vodomeri se morajo vedno držati v snažnem stanju.
m Znaki gospodarske krize. Gospodarski položaj Maribora ee je posilabšal po nesrečnem plebiscitu na Koroškem in pred leti po uki-njenju samoupravne oblasti in velikega županstva, ostalo pa je opravila sedaj še splošna gospodarska kriza, kii se zaradi navedenega v Mariboru čuti še veliko bolj kakor drugod po naši domovini. Za presojo krize so pa najvidnejši znaki stečaji In poravnave. Skoraj vsak dan napove katero trgovsko ali drugo slično podjetje konkurz ali poravnavo. Kmalu bo v Mariboru malo podjetij, ki še niso bila v poravnavi. Pri tem izguoijajo interesenti velike vsj-■te kapitala in prizadeto je vsaj posredno tudi ostalo meščanstvo. Ker kupna moč uradništva, kmetov in delavcev še vedno pada, tudi ni v doglednem času upati na izboljšanje splošnega položaja. Nekoliko bodo pa splošno krizo vendar omilile velike investicije mestne občine in ostalih ustanov prihodnje leto. ko se bo v Mariboru gradilo novih stavb in drugih naprav za skoraj 40 milijonov dinarjev. Priskočiti bi pa morala na pomoč tudi država z novimi -investicijami.
Odvetniško pisarna
dr. Kukovca Vekoslava se je preselila h Aleksandrove ceste 19 v Mariboru v
SODNO ULICO št. 9
I. vrata desno v pritličju palače OUZD nasproti sodnije
m Maribor in državni investicijski program. Kakor je naše časopisje te dni poročalo, j«
vlada izdelala velik investicijski načrt za orni-Ijenje brezposelnosti in gospodarske krize, po katerem bi se porabile za javna dela mednarodnega pomena skoraj 4 milijarde dinarjev posojila Društva narodov. Po objavljenem načrtu bi se gradile v prvi vrsti nove železnice in avtomobilske ceste, ki so že nujno potrebne. Nikjer pa nismo v tem načrtu našli piojekta avtomobilske ceste, ki bi vezala Avstrijo preko Maribora in Ljubljane z Rakekom in Italijo, dasi bi taka cesta bila najv-^čjega pomena za vso srednjo Evropo. Prav tako bi pa bila potrebna tudi nova železniška zveza Maribora preko Savinjske doline z Gorenjsko, katero bi bilo treba zgraditi samo še v odseku od Šmartnega ob Paki do Kamnika, odnosno Kranja, kar je že davna želja in potreba. Obračamo se zato na naše gospode poslance s prošnjo, da se v Beogradu zavzamejo tud za ta dva projekta, ki sta za Maribor in mariborsko okrožje ogromnega pomena.
m Predavanje »Svobode«. Delavska prosvetna organizacija »Svoboda« se seli v novo palačo OUZD, kjer bo imela odslej tudi svoja predavanja. Prvo bo v sredo, dne 25. t. m. zvečer predavanje dr. Tume iz Ljubljane.
m Rezervnim častnikom in bojevnikom. Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor v Mariboru obvešča svoje člane, .da praznuje v ponedeljek 23. t. m. tukajšnji 45. pehotni polk svojo krstno slavo ob 10'30 na dvorišču vojašnice na Meljski cesti. Člani združenja se udeleže slave korporativno in prisostvujejo tudi zabavi vojakov popoldne. Prijatelji dobrodošli!
m Kaj bo danes v gledališču? Danes, v nedeljo, 22. t. m. bosta v gledališču dve predstavi: Prvič v sezoni se bo uprizorila kot popoldanska predstava Lebarjeva privlačna opereta »Zemja smehljaja«. Vse dosedanje uprizoritve tega nad vse melodijoznega dela so bile razprodane, kar priča o njegovi priljubljenosti in dobri izvedbi. Na to predstavo opozarjamo zlasti izvenmariborsko občinstvo in občinstvo, ki sicer med tednom ne more v gledališče. — Zvečer ob 20. uri se bo ponovila kmečka komedija »Slaba vest«, igra izredno zabavne vsebine, katere dejanje se godi v našem domačem prleškem okolju in so vpletene kot pevske točke domače narodne pesmi. Abonma D.
m Pred nakupom ruma, slivovke, brinjevca, droženke, brandyja (konjaka), likerjev, špirita itd. obrnite se na tovarno Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul. 9, tel. 25-80.	2280
m Lutkovno gledališče. V lutkovnem gledališču Sokola v Narodnem domu se bo danes popoldne ob 15. uri ponovila pravljična igra »Prii>*'~t in Lilijana«, m Konec zadnjega madjarskega lista v Murski Soboti. Te dni je v Murski Soboti nehal izhajati še zadnji v madjarščini pisani prekmurski tednik »Mura Videk«, _ ker je število njegovih naročnikov in ljudi, ki čitajo madjar-ski, v zadnjem desetletju padlo na premajhno število, da bi se list mogel obdržati.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst..
m Sedemstoletniea svete Elizabete. Danec ob
16‘30 bo priredila Krščansko ženska zvez« v dvorani Zadružne gospodarske banke proslavo 700-letnice sv. Elizabete. Na sporedu so go-. »or, deklamacije in igra.
Stran 5 a  *
50-letni jubilej dela vzornega nameščenca
Trbovlje, 22. novembra.
Danes, 22. novembra t. 1. »lavi v krogu svoje družine eden najetarejših rudniških nameščencev g. Medvejšok Leopold BOletaico svojega službovanja pri trboveljskem rudniku.
je društvo nabavilo reševalni avtomobil. Ker je teritorij, na katerem deluje društvo, zelo obsežen, si je društvo nabavilo še drug kombiniran avtomobil, ki služi v slučaju požara za prevoz moštva, sicer pa se uporablja za prevoz bolnikov. Da bi društvo tem bolje vršilo svojo samaritansko službo, je priredilo poseben tečaj o prvi pomoči pri nezgodah. Tečaj je vzorno vodil društveni zdravnik dr. Banm-garten.
Društvo pa skrbi tudi za naraščaj in danes ima 18 navdušenih mladih gasilcev, ki bodo brez dvoma postali vredni potomci naših starih gasilskih korenin.
A tudi za socijalno pomoč svojih članov skrbi društvo. Vsi gasilci so zavarovani pri »Samopomoči« JGZ v Ljubljani. Poleg tega so zavarovani proti nezgodi pri zavarovalnici »Cro-atia« v Zagrebu. Za vse člane plačuje društvo zavarovalnino.
Gnako zasluži tudi kulturno delo rudniških gasilcev vso pohvalo. Društvo ima lasten pevski in tamburaški odsek ter šramel-sekstet, Nadalje ima društvo dobro urejeno knjižnico. Na vseh poljih je tako doseglo društvo velike uspehe in k njegovi lepi 50-letnici rudniškim gasilcem tudi naše najiskrenejše čestitke!
Jubilant izhaja iz stare ugledne trooveljiske rodbine Pustov. Njegov stari oče Ivan Pust je bil zaposlen pri trboveljskem rudniku od postanka, t. j. od leta 1837 do leta 1882, torej tudi okrog 50 let. Lelo dni kaaneje, t. j. leta 1881, pa je vstopil v službo rudnika Trbovlje njegov vnuk — današnji jubilant g. Medvejšek, ki je bil takrat star komaj 16 let. Po 8 letih pridnega dela v delavnici rudnika, kjer je bil zaposlen kol strojni ključavničar, so ga njegovi predstojniki po izvrženem izpitu spoznali sposobnega za vodstvo parnih lokomotiv, kajti ravno takrat je pričel rudnik uvajaiti na rudniških ozkotirnih železnicah obrat z lokomotivami, ki so nadomestile dotakratni obrat s konja. — Kot strojevodja se je jubilant izkazal kot odličen strokovnjak, kar najbolje dokazuje dejstvo, da je leta 1885 zaprosil zanj takratni ravnatelj zagorskega rudnika Vrisnik, da mu izvežba^ njegove ključavničarje za strojevodje. Ko ee je čez nekaj mesecev vrnil nazaj v Trbovlje, ga je tehniško vodstvo delavnic uporabljalo za vsa važnejša špeoijalna dela pri strojnih napravah, ker je jubilant kazal v tej stroki izredno nadarjenost in usposobljenost, četudi so ee nanj stavile še tako težke naloge. — Zato je bil leta 1895 pozvan v rudnik Huda jama pri Laškem, katerega je voda popolnoma zalila. Z veščo roko se je lotil dela ter je poverjeno mu nalogo, da izčrpa s sesalkami iz zalitih rovov vode, kljub smrtnim nevarnostim, katerim se je izpostavljal, rešil v največje zadovoljstvo svojih predstojnikov v razmeroma kratkem času, tako da ee je lahko pričelo v rovih zopet obratovati.
Po 20 letih vestnega in vzornega delovanja kot »trojni ključavničar in strojevodja je bil leta 1900 imenovan za paznika pri nakladanju premoga na separaciji, katere službo je z enako vestnostjo vršil do leta 1912, ko je bil imenovan za paznika v elektrarni, kjer še danes službuje.
Menda je naš jubilant edini med nameščenci družbe, ki more s ponosom naglašati, da je služil 8 rudniškim ravnateljem, in sicer ravnatelju Herdenu, Terpetitzu,' Friedlu (Vrisniku v Zagorju), Tentschertu, Draschu, ing. Heinrichu in sedanjemu ravnatelju in,^. Pauer-ju, in kakor kaže, bo služil tudi še 9 ravnatelju, kajti jubilant je še vedno krepak in Sil, dasiravno je bilo celo njegovo življenje le en sam delavni dan, dan skrbi in trpljenja.
Ko je naš jubilant dosegel 351etno službene dobo, po kateri mu je pripadala pri Bratovski skladnici pokojnina, ga je, kakor mnoge druge današnje staroupokojence, pregovoril takratni zdravnik Bratovske skladnice, da naj vzame pokojnino, katero je Medvejšek sicer prejemal, vendar pa iz previdnosti radi vojne dobe službe ni pustil, in to je bila i.jegova sreča, kajti danes •ejema komaj 25 Din mesečne pokojnine, ka->r drugi staroupokojenci.
Čestitkam mnogih njegovih prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi.
Kamnik
Nogometna tekma. Danes ob pol 2. uri popoldne se bo na športnem igrišču SK Kamnika na sejmišču vršila nogometna tekma med SK Kamnikom in SK Diskom iz Domžal.
Današnje prireditve. Kamničani se ne morejo pritoževati, da jim je ob nedeljah dolg čas. Dopoldne po maši lahko poslušajo na trgu promenadne radio-koncerte. Kamniški lastniki ra-dio-aparatov postavijo vsako nedeljo svoje zvočnike na okna, da kar odmeva po trgu. Popol-dne in zvečer pa imajo na razpolago kino ali pa gledališče. Danes se vrši v Kamniku toliko prireditev, da ss človek kar težko odloči, kam bi šel. Ob pol 2. je na sejmišču nogometna tekma, ob pol 5. ponove v Čitalnici Nušičevo trideiansko šalo »Navaden človek-t. ob 8. uri zvečer pa uprizore v Kamniškem domu v re-žiii g. M. Jenka angleško veseloigro »Tetka na konju«. Komur pa ni za nogomet, niti za gledališče, bo šel ob pol 4. ali ob pol 8. v kino, kjer gostujeta prvič v kinu Kamnik« slavna komika Pat in Patachon v filmu »Zastonjkarja«.
nVf
Igrokaz »Namišljeni bolnik« ne bodo danes ponavljali v sokolski telovadnici ^ Šmartnem. Igro pa bodo vprizorili 8. decembra, t. j. na praznik. Pač pa igra v nedeljo ob 15, prosvetni 'oder Cankarjevega »Jakoba Budo«.
1 Porokah Danes se poročit« v Strugi Franci Vehovef, železničar v Zagorju, in gospodična Mici Pahor, pos. hčerka iz Štange. Čestitailiol 1 lrra narave. Na nOVo poganja trta na Golo-barjevi brajdi in kaže dva Odgnana grozdifa. Čudno v tej pozni jeseni. Tudi na Grčarjevem vrtu so se'pokazale pozne jesenske cvetke.
Proračunska seja občinskega odbora v Kraniu
Kranj, 20. novembra.
Koncevf časnikarjev
Pretekli torek In sredo zvečer se je vršila v novi posvetovalnici mestne hiše proračunska seja občinskega odbora, ki se je je udeležil tudi sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin. Zupan g. Ciril Pirc je najpreje prebral naznanila, ki so bila naslovljena na županstvo, župni urad v Smartnu pri Kranju je prosil, naj se mu dovoli porabiti izkupiček za prodani travnik kot odplačilo dolga za nabavo zvonov. Občinski odbor je prošnji ugodil. Drugi dopis sreskega načelstva je vseboval obširen seznam inventarja, ki bi bil potreben za opremo kontrole sodov. Inventar naj bi se nabavil do konca 1. 1923. Vso stvar bo proučil finančni odsek.
Na predlog policijskega odseka sta bila sprejeta v domovinsko zvezo Matevž Bevk in Josip Pejfar, pridobiti pa si morata še jugoslovansko državljanstvo. Istotako občinski odbor ni ugovarjal podelitvi zaprošene koncesije g. Franca Birca v Savskem predmestju, ker obstoja krajevna potreba za novo obratovališče.
Gimnazijski direktor g. Ivan Košnik je podal poročilo o Dijaški kuhinji. Za šolsko leto 1931.
—32. so bili izvoljen v društveni odbor g. Miro Peterlin, Jurij Gregorc in Ivan Kumer, za pregledovalca računov pa g. prof. Franc Watzl in Rudolf Hlebš. Odborovemu blagajniku g. prof. dr. Simonu Dolarju naj se izreče zahvala za njegovo požrtvovalno in vestno delovanje.
Nato se je obširno odobravalo vprašanje novega ljudskošolskega poslopja. Načelnik odseka za zgradbo tega poslopja je podal obširno sestavljeno poročilo in posebno podčrtaval tehnični in finančni načrt gradbe. Debate se je udeležilo več članov občinskega odbora, vsi pa bo bili edini v tem, da je treba vsa denarna sredstva osredotočiti za novo šolsko stavbo, ki naj bi bila zgrajena do jeseni 1. 1933. V ta namen bi bilo potrebno, da se najame najmanj 8 milijone Din posojila, ki ga bo treba kriti z izrednimi dohodki.
Glavna točka dnevnega reda je bil proračun ta leto 1932, ki izgleda takole:
Redni dohodki	Din	426.817'60
Izdatki	Din	1,212.406'45
Primankljaj	Din	785.648’95
Ta primankljaj naj se krije s 35% doklado na direktne davke in doklado na vino, vinski mošt, pivo, žganje in likerje ter užitno meso.
Vsi davki in doklade bi znašali Din 840.874’80. Prebitek Din 55.225'85 bi se porabil za ljudsko-iolski fond.
Izredni dohodki, ki se bodo tudi porabili za ta prepotrebni fond, obsegajo v prvi vrsti: Davščine na blagovni promet Din 100.000, Izredne doklade na pivo Din 50.000.
Različni fondi pa znašajo:
Sokolski fond Din 15.000, mestna klavnica Din 62.264, gasilsko društvo Din 12.500, gimnazija Din 14.017, ljudska šola Din 94.300, tekstilna šola Din 69.000, obrtnonadaljevalna šola Din 12.000, trgovskogremijalna šola Din 10.000, glasbena šola Din 10 tisoč, olepševalno društvo Din 10 tisoč, tujski promet 6.000, godba 2.400, banovinski bednostni sklad Din 10.000, kopališče Din 40.000.
Odsek za zgradbo novega mrzlega kopališča bo porabil teh 40.000 Din za nabavo potrebnih načrtov in proračunov ter za razne vodovodne naprave.
Lesce
Z otvoritvijo nove šolske stavbe v Lescah se
te ne samo silno ustreglo šolski mladini, temveč je med vsemi sloji zavladala večja družabnost. Vabilu župana Ažmana na dan otvoritve šolskega poslopja se je odzvalo staro in mlado in sedaj vse tekmuje s prireditvami na šolskem odru. Tako se je prejšnjo nedeljo ponovila mladinska predstava, ki je znova dokazala, da učiteljstvo dobro vodi mladino. Danes v nedeljo bo ob 15. prva predstava za odrasle. Na sporedu je nagovor predsednika šolskega odbora župana Ažmana, predigra in nato predstava »Stari grehi«. Za predstavo vlada silno zanimanje in je večina vstopnic že prodana. Vedno bolj postajajo Lesce družabno središče za ves okraj.
Bled
Oselma vest. Gospod Kobilica, učitelj na Bledu, je napravil te dni učiteljski praktični diplomski izpit. ČestitamoI
Odprta noč in dan so groba vrata. Bela žena je vzela daleč naokoli znanega Jožefa Potočnika, tes. pomočnika v Zagoricah. Zapušča 10 otrok, med katerimi je več nepreskrbljenih, ter žalostno vdovo. Blag mu spomin. Preostalim naše odkrito sožalje 1
Kino Bled predvaja danes ob 16. uri in ob 20. uri krasno filmsko dramo »Mesto tisoč slasti« v šestih velikih dejanjih. K obilni udeležili se priporoča Albin Izlaker.
»Jugoslovana« dobite v trafiki poleg lekarne, v Drini in v trafiki poleg krojača Janka Mu-žana. »Jugoslovan« je najcenejši dnevnik v Dravski banovini.
Škofja Loka
Nova šolska zgradba je takorekoč povsem Izdelana. Tudi trojna vhodna vrata So na svojem mestu. Čakamo le na notranjo opremo posameznih sob, nakar se bo šola lahko izročila svojemu namenu. Svet okoli šole je do malega izravnan in tudi z ograjo, ki celoti prav lepo pristoja, so v glavnem gotovi. Stanovanjska hiša je pod streho, toda so prostori v stavbi izredno na	tesno narejeni. V	telovadnici	se
dela po malem. Glede otvoritve ni mogoče reči nič določnega. Je verjetno, da se šola otvori šele z letom 1932. Sicer pa je stavba zares nekaj posebnega in dela stvariteljem vso čast.
Župnega	vaditeljskega tečaja	na	Bledli,	ki
je pričel v	početku tega tedna,	se	udeležujejo
tudi trije člani loškega Sokola odnosno čete iz Reteč. Tečaj poseča 30 bratov in sester iz vse Gorenjske.	Predavata m. dr.	br.	Rakar	in
Majnik. Tečaj traja 14 dni' in bo k izboljšanju telovadnih prilik brez dvoma prav veliko dn-orinesel. •
Nova mesnica, škofjeloški mesar Matevž Hafner si je postavil v Sori zidano lopo za prodajo m'esa in mesnih izdelkov
Danes proslavi Rudniško gasilsko društvo Trbovlje svojo 50-letnico. Društvo sega nazaj v čase, ko se je pričelo rudarsko življenje v Trbovljah šele razvijati. Od ustanoviteljev živi edino še vedno čvrst in delaven g. Frankovič Jakob.
Društvena kronika poroča o plodonosnem delu društva v teh 50 letih. Ne samo pri požarih, temveč tudi pri drugih nesrečah so vršili rudniški gasilci požrtvovalno in uspešno svojo nalogo. Pred in med vojno je bilo delo društva, precej ovirano, ker so bili gasilci zavedni Slovenci, kar nekaterim ni bilo po volji.
Po preobratu je zavel v društvu zopet zdrav naroden duh in društvo je stalno napredovalo. Nabavilo si je svoj društven prapor, ki je menda najlepši v Posavju. Nato si je zgradilo Gasilski dom, ki je bil dograjen leta 1923. Z ustanovitvijo lastnega doma se je Gasilno društvo še uspešnejše razvijalo. Leta 1926. si je nabavilo avto za prevoz moštva, še isto leto si je nabavilo tudi motorno brizgalno za 24 konjskih sil. Tri leta kasneje si ie nabavilo še manjšo motorno brizgalno in je bil s tem notranji tehnični preustroj društva za vršitev gasilske službe v glavnem dosežen.
Rudniški gasilci pa so skrbeli tudi za to. da se pripravijo na svojo drugo nalogo. Tako si
Šoštanj
Prevzem poslov. Župan dr. Fran Mayer, ki mu je na dan volitev 8. t. m. na volišču kot predstavniku liste sreskega kandidata dr. Bogomila Vošnjaka postalo slabo in bil še isti dan v Slovenjgradcu operiran na kili, se je po dobro uspeli operaciji že vrnil iz bolnišnice in zopet prevzel županske posle. Želimo mu, da kmalu docela okreva.
Samarijanski tečaj v Gorenjem. Krajevni odbor protituberkulozne lige v Šoštanju je minulo sredo otvoril samarijanski tečaj v Gorenjem občine Šmartno ob Paki pri Šoštanju. le-čaj vodi g. dr. Ferdo Korun, okrožni zdravnik v Šoštanju, ki ravnokar vodi tudi samarijanski tečaj Rdečega križa v Šoštanju. Tečaj v Gorenjem obiskuje 50 kmečkih deklet in fantov. Dr. Korunu gre za njegov nesebičen trud za razširjanje higijeriske zavesti med priprostim ljudstvom vse priznanje in hvala.
Ciganska nadloga. Pritisnil je mraz. z mrazom pa so pritisnili k seliščem tudi cigani. Tec’ai je treba dobro pogledati okoli oglov ;ii post-i a v i t i. kar ima Kaj vrednosti. Ulanec mi dekanu Rotnerju v Skalah je sušil dve lepi konjski odeji v redili 8>D Din na vozu pod •ioni:.čim gospodarskim poslopjem, čez noč. fta odeji izginili, z njimi pa tudi cigani, ko so se •V-> dan pot ivali po Skalah.
Nepoboljšljiv tatič. Janžovnik Josip, najemnik pri Mikušu v Topolšici št. 43. je imel svoj samokres, listnico in 125 Din gotovine skrite v svoji postelji. Pred dnevi je opazil, da mu je nekdo te stvau ukradel. Sum je padel na Gjobočnika Alojza iz St. Florjana, ki, je bil že letos radi tatvine parkrat kaznovan. Pri ne-
nadni preiskavi so se res ukradene stvari našle pri njem. Globočnika so vtaknili v luknjo, samokres pa zplenili, ker Janžovnik ni imel orožnega lista.
Jesenice
Popravek. Tiskarski škrat je v članku »Telovadna akademija na Jesenicah«, priobčenem v »Jugoslovanu« 18. t. m., v svoji hudomušnosti bral Novak Segovo mesto pravilno Nado Še-govo: v enakem razpoloženju je pretvoril »Mimi« v »Mici Perkovo«, kar naj bo s tem poprav-ljeno.
Drevi bodo ponovili trodejanko »Pri belem konjičku«. Pričetek točno ob 20. uri. Pridite vsi!
Danes teden se bosta poročila tukajšnji domačin Prosen Boris, prometnik v Rajhen-burgu, in gospodična Anica Merličeva, hčerka prvega delovodje v K ID g. Merliča. Naprednemu paru bilo srečno!
»Jugoslovana« dobile na Jesenicah v postajni trafiki g. Nikolavčiča Antona, v trafiki gdč. Mici Mesarjeve (Gosposvetska cesta), na Cankarjevi cesti v trafiki gdč. Ane Klinarjeve in v trafiki poleg kina »Radio«.
Dramatični odsek sokolskega društva na Jesenicah pridno študira opereto »Ptičarja«.
Nezgoda. V tovarni KID na Javorniku je delavcu Trtniku zmečkalo palec na. levi nogi.
Snežilo je. Po vrhovih Karavank in Julijskih. Alp je v zadnjih dneh zopet snežilo. Tudi smučarje še vidiš po snežiščih.
' Pevske vaje sokolskega pevskega zbora in »Sloge« za nekaj dni odpadejo, ker je Odšel pevovodja br. Sredenšek v bolnišnico v Kan-dijo.
z dirigentom Z. Prelovcem, operna pevka ga. Gavella-Gjungjenac ter mladi vijolinist Miran Viher iz Celja.
Slika nam kaže člane slovenskega vokalnega kvinteta, ki si je kljub kratki dobi svojega obstoja — komaj poldrugo leto — pridobil splošno priznanje. Kvintet je na Dunaju pel ? namenite gramofonske plošče »His Masters Voice« ter je vseh 10 plošč prav dobro uspelo. Pogostokrat je nastopil v našem radiu in na koncertnem odru.
Artistično vodstvo kvinteta je v spretnih rokah L. Žepiča. Svojstvena odlika kvinteta so ubrani lirični glasovi in stvarna interpretacija skladb.
Na novinarskem koncertu bo nastopil kvintet s Fibichovo »Tiho nočjo« in R. Savinovim »Tehtnim vzrokom«.
asil. dtušKa v Trbovljah
Ljubljana, 21. novembra.
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos ljubljanski novinarji praznovali narodni praznik 1. decembra s tradicionalnim novinarskim koncertom, ki je v teku let dobil glas ene izmed najboljših družabnih in plesnih prireditev v Ljubljani. Vsi dosedanji novinarski koncerti so vzbujali pozornost zaradi svojih privlačnih sporedov. Letošnja prireditev tudi ne bo v ničemer za prejšnjimi.
Na koncertu bodo sodelovali orkester Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloge« pod taktirko H. Svetela, pevski zbor »Grafike« z dirigentom g. prof. A. Grobmingom, slovenski vokalni kvintet bratov Petrovčičev, Štibernika, Juga in Sulca, dalje pevski kvintet Ljubljane (Grobeljšek, Gril, Premoli, Plevelj in Križnar), pevsko društvo »Ljubljanski zvon«
50 letnica Rudniškega g
Omejitev prekupčevanja z mlekom
Kr. banska uprava j« pod VI. No 15676/1 z dne 11. novembra t. 1. izdala sledečo okrožnico.
>Vaem srezkim načelstvom, srezki izpostavi v Škofji Loki, mestnim načelstvom Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj.
Povodom predstavite Centralnega mlekarskega druživa v Ljubljani, z dne Iti. junija 1931 glede higijenskih nedostakov pr>i prometu z mlekom, se naslovi opozarjajo na določila zakona o nadzorstvu nad življenskuii potrebščinami, z dne 8. februarja 1930. Ur. list 156/34 z dne 26. februarja 1930 zlasti pa na člene 8, 17 in 28 pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu z žviii, z dne
3.	junija 1930 službeni listi 139/23 z dne 4. septembra 1930.
Posvečati je posebno pažnjo trgovcem in pre-lcupcem, ki zalagajo z mlekom večje konzumne centre (mesta, zdravilišča, letovišča in industrijske kraje) ter jih kontrolirali, ali ima vsak na domu zbiralnico, to je higijensko urejen prostor, ki se sme uporabljati samo za zbiranje mleka. Za čiščenje posod mora imetii poseben prostor, ločen od prostora, kjer se mleko shranjuje. Ta prostor se ne sme uporabljati za druge namene, zlasti tudi ne za pranje perila. Prevozna sredstva morajo biti snažna, in se ne smejo uporabljati istočasno za prevažanje stvari, s katerimi bi se utegnilo mleko onesnažiti, zlasbi pa je zabraniti prevažanje pomij.
Pri ugotovljenih nedostatkih je postopati strogo po določilih zakona in pravilnika in nemudoma ukreniti vse potrebno, da se takoj odstranijo.
Kr. banska uprava je z zgornjo, preoej strogo okrožnico pomogla zakonu do veljave, ker je nekvalificirano prekupčevstvo že v resnici ogrožalo delo tako reelne mlečne trgovine, kot sploh vsakega, ki je hotel delati na kvalitativnem podvigu našega mlekarstva.
V Dravski banovini je okoli 1300 ciganov, ki žive v plemenih
Slov. Bistrica, 21. novembra.
Ciganska nadloga bo menda zdaj za vselej odpravljena. Po odloku banske uprave se morajo cigani naseliti tako, da se ne bodo več klatili z vozovi po cestah. Naše mesto je bilo precej prizadeto, ker se stekajo v bližini mesta štiri ceste in je tako vsa sodrga prišla v mesto.
V Dravski banovini živi okoli 1300 ciganov, ki živijo v plemenih. Najjačje pleme so Hudo-roviči, ki štejejo blizu 30 rodbin.
Pri delu si je prerezal živec Nevarna operacija
Slovenjgradec, 20. novembra.
Tukajšnji kleparski mojster Jakelj Franc si je pri delu že meseca maja ponesrečil tako, da je imel skoro nevidno rano na levi roki, na katero ni polagal nobene važnosti. Po preteku časa pa je začutil neznosne bolečine ‘n takoj odšel v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je prerezal živec, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice. Iskal je pomoči v tukajšnji bolnišnici in v bolnišnici v Mariboru. Ker niso imeli primernih priprav za operacijo, je ponesrečenec odšel v graško kliniko, kjer so mu z največjo težavo in tveganostjo zašili pretrgani živec. Priljubljeni obrtnik še sedaj ni brez nevarnosti in mu želimo skorajšnjega okrevanja brez težkih posledic!
Strašilo je pod oknom...
Litija, 21. novembra.
Mnogo lahkovernih ljudi je še na svetu, pa to so običajno le stare ženice. Da pa so lahkoverna tudi mlada dekleta, kaže ta-le zanimiv dogodek.
Dobrih 10 minut od Litije ima lepo trgovino posestnik R., ki radi tega zaposluje tudi več trgovskih moči. Stanovanje imajo kot povsod drugod ločeno, moški zase, ženske zase. Pred več leti je v isti hiši umrla mati posestnika R., domači pa trdijo še danes, da hodi »strašiti« z onega sveta. Pomagali niso nobeni ugovori sosedov, domači, posebno pa dekleta, so venomer prepričevalno govorila, da straši.
In res so se poslednje mesece godile pod oknom teh deklet čudne reči. Čim je odbila ura polnoč, torej ob uri duhov, je priletela v okno ali poleg njega — steklenica, ki se je z velikim žvenketom razbila. Da, enkrat je priletela steklenica celo na posteljo ene izmed teh deklet. Te steklenice so imele čudni svoj-stvi — znotraj so bile vse umazane in so dišale po — firnežu.
Zato so vzeli sosedi na piko najbližnjega soseda R. trgovine, nekega M., po poklicu mizarja, ki je res rabil firnež za mešanje barv.
Tako so se slednjič oddahnila dekleta, a za M. se je začelo zanimati orožništvo.
Aretacija vlomilca, ki ima na vesti drzne vlome na Remšniku
Mrenberg, 17. novembra.
Ze od lani je neznan tat uveljavljal svojo tatinsko spretnost pri raznih posestnikih na Remšniku in okolici. Toda vkljub vestnemu zasledovanju orožnikov so ostale tatvine nepojasnjene ter krivca nikakor niso mogli izslediti, dasi so budno pazili na vse v poštev prihajajoče sumljiveže.
Prva večja tatvina se je zgodila lani novembra pri posestniku Šrajnerju Ivanu na Remšniku. Tat je vlomil v shrambo tega posestnika. Z lesenim drogom je dvignil železno omrežje pri oknu še prej pa je pobil šipe. Pri tej priliki je odnesel 30 kg masti v vrednosti 600 Din. 7 litrov domačega žganja, par moških čevljev ter precejšnjo množino Jajc. Vsa škoda, ki jo je napravil posestniku Šrajnerju, je zna-Sala nad 1200 Din.
Kmalu nato se je izvršila ponovna tatvina pri istem posestniku. Zopet je bilo na isti način vlomljeno v shrambo. Tudi tokrat je šlo tatu
vse posreči ter je odnesel zopet lep plen. Spet se je vlomilec spravil nad mast ter je odnesel nad 20 kg 5 kg masla, nekaj petroleja, žganja in več dingih potrebščin. Skupna vrednost presega vsoto 800 Din.
Ne dolgo po tem vlomu je bilo vlomljeno v klet istega posestnika. Iz kleli mu je bilo odneseno nad 100 litrov mošta.
Letos poleti pa je bilo vlomljeno v klet Vinšek Ferdinanda, posestnika na Remšniku. Tat je zlomil žabico, ki je zaklepala kletna vrata ter odnesel okoli 150 litrov mošta in nekaj litrov vina.
Meseca septembra pa je bilo ukradeno Ter-
Motociklistična nesreča v Novem mestu
Novo mesto, 20. novembra.
Danes popoldne je postal pred tukajšnjim hotelom »Metropol« motocikel s prikolico. Mimoidoči so zapazili v slednji bledega častnika in učitelj telovadbe na tukajšnji gimnaziji Danilo Fon je pristopil k njemu z vprašanjem po njegovem zdravju. Oficir je povedal, da se je na vožnji v Zagreb v višnjegorskem klancu ponesrečil Na hudem ovinku se je prevrnil voz in ga pokopal pod seboj, dočim se njegovemu tovarišu ni zgodilo nič. Težko sta naravnala voz, ki je ostal nepokvarjen, oficirja je tovariš spravil v prikolico ter ga pripeljal v Novo mesto, kjer mu zdaj išče zdravnika.
Med govorenjem je postalo mlademu podporočniku slabo, g. Fon ga je dvignil in zanesel v hotel in tam so mu pregledali levo nogo, ki je bila vsa v krvi. Odpeli in sneli so visoki čevelj, ki zunaj ni bil niti odrt, noga pod usnjem pa je pokazala veliko in globoko krvavečo rano. Ker ni bilo v naglici najti zdravnika, je spravil g. Fon ponesrečenca kar v bližnjo žensko bolnico, kjer mu je primarij dr. Gostiša rano očistil in obvezal, nato pa je g. Fon odpeljal oficirja z avtotaksijem v Zagreb. Ponesrečeni častnik je poručnik Branko Djukič, štacijoniran v Celju. Potolčen je tudi po rokah in po obrazu.
Požrtvovalnemu g. Fonu gre vse priznanje.
Novo mesto
Razstava. V izložbenem oknu tvrdke Medic na Trgu kraljeviča Petra je razstavil mnogo-obetajoči akademik Nino Zupan več prav lepih pastelov Novega mesta in okolice. Nekaj slik je že prodanih. Razstavljalec ni novinec v tej stroki, udejstvuje se že dolgo na umetniškem polju ter sodeluje pri več listih kot ilustrator. Z nakupom slik bomo mladega umetnika podprli materijalno in moralno!
Povozil ga je vagonček. Delavec Ivan Gutman je prevažal z vagončkom zemljo. Pa se je mali voziček iztiril in zavozil Gutmanu na desno nogo ter mu jo strl v členku.
Več luči! Uradniška kolonija ob dr. Reže-kovi in Seidlovi cesti je v marsičem še pastorka. Premalo je razsvetljena. Doli ob cepitvi Ločenske ceste bi bila nujno potrebna javna svetilka. 2e zunaj mesta, se klati tam vedno kak dvomljiv stvor. Pred kratkim so neznanci izpulili iu zavrgli orientacijsko tablo SPD na tamošnjem križišču. Ce bi ne vladala
tineku Francu, urarju v Kozjem vrhu. občina Remšnik, dve srebrni uri. Vsi ti vlomi so ostali dolgo časa nepojasnjeni.
Sumi se, kakor tudi vsi znaki kažejo, da je moral biti vlomilec domačin ali pa doma iz bližnje okolice, ki dobro pozna razmere pri gori omenjenih posestnikih.
Po dolgem zasledovanju je žandarmerija izsledila nekega V. Julija, delavca iz Remšnika, kateremu so dokazali, da ima nekaj teh vlomov na vesti. Natančnejša preiskava pa bo ugotovila, koliko in katere tatvine ima V. Julij na vesti.
tam ponoči egiptovska tema, bi se to ne bilo dogodilo. In pa poštni nabiralnik bi bil tam nujno potreben. Najbližji je šele na sami pošti.
S kozolca je padel pos. sin Jože Repovž iz Gomile pri Št. Janžu. Zlezel je gori po mrvo, nazaj grede pa je izgubil ravnotežje in zgrmel na tla. Zlomil si je desno nogo nad kolenom.
Čevljarjeva nezgoda. Vajenec Jože Nardin iz Dol. Toplic je nabijal podplate na stare čevlje. Z vso silo je udrihal. Pa je hotela nesreča, da je priletelo kladivo na levi palec mesto na podplat, in palec je zmečkan.
Škocijan
Prosvetno delo našega Sokola. Danes se vrši v tukajšnji šoli sokolsko predavanje ob 11-15. Predaval bo društveni prosvetar br. Malešič o organizaciji In nalogah Sokolstva obče. Naše mlado društvo priredi prihodnjo nedeljo 29. t. m. ob 15. uri humoresko »Kakršen gospod, tak sluga« v prostorih gostilne Zupet. Režijo vodi br. Malešič.
Poljčane
Smrtna kosa. Umrl je krog 75-letni upokojeni železničar Sikolec v Sp. Poljčanah. Z njim je odšel od na3 sila delaven in blag človek. Pokopan bo v nedeljo na tukajšnjem pokopališču. Naj v miru počiva!
Zagorje
Napad pri belem dnevu pa je napravila užaljena Karlinca, ki je pred meseci napravila atentat z gnojnico na nezvestega fanta. Da je podjetnega Janeza izgubila, ali bolje, da se ji je izneveril, so zakrivili jeziki. Tega pa Karlinca ne more pozabiti in pravi, da ne bo pozabila, dokler mu ne poplača nezvestobe. Ker ji pa Janez ne pride v pesti, je napadla njegovo ženo. Razume se, da se je napadena žena na vse načine branila, ker pa je Karlinca močnejša, je ženo poškodovala z nohti po obrazu. Dvoboj teh dveh žensk so nekaj časa opazovali mimoidoči; ko jim je bilo tega dovolj, sta posegla vmes dva fanta ter ženski ločila. Bojevita Karlinca pravi, da ne bo še odnehala, čeprav ji Janez v redu plačuje dimente, kajti ona je varana za ljubezen.
Trbovlje
Občina razglaša. V Pančevu pri Beogradu in v Bavanišču obstoja nižja gospodinjska šola. Obe šoli sta urejeni kot internat, t. j. zavod, v katerem imajo učenke stanovanje in vso oskrbo — razen obleke in obutja — in to na državne stroške, torej zastonj.
Slovenjgradec
'l mlekom se je nevarno opekla. Vivot Barbara, 30-letna dekla pri posestniku Bučeniku v Legnu pri Slovenjgradcu, je pripravljala za-jutrek. Tedaj se je »podtaknila, prevrnila lonec z vročim mlekom in se hudo opekla na obeh nogah. Morala je v bolnišnico.
Davica. V Vuzenici se je pojavila zelo nevarna in zahrbtna otroška bolezen davica. Oboleli otroci »o morali takoj v tukajšno izolirnico.
Živinski in kramarski semenj se ja vršil kakor običajno na dan godu sv. Elizabete, in sicer v znamenju vsestranske krize.
Proslava SOletuice rojstva glasbenika H. Satt-nerja. Tukajšnje pevsko društvo in salonski or-80. rojstni dam našega tako plodonosnega glasbenika H. Sattnerja. Sattnenjev koncert bo v nedeljo 29. novembra ob 16. uri v dvorani Sokolskega doma.
Inšpekcija. Te dni je nadzoroval tukajšno osnovno šolo s rezki šolski nadzornik Grmovšek Miloš.
‘Radio
Ljubljana, nedelja, 22. novembra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 P. dr. R. Tominec: Galerija slovečih konvertitov. 10.30 Reportaža iz Narodnega muzeja v Ljubljani. 11.00 Ob 25Iet-nioi smrti Simona Gregorčiča, govori prof. Ivan Dolenc; Gregorčičeve pesmi poje Akademski kvartet. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. 15.15 Dekliška ura:	Prijateljstvo	(gdč. A. Lebar).
15.45 Lovrač samospevi s citrami. 16.15 Zabavni kotiček. 16.40 Plošče. 17.00 P. Claudel: »Menjava« — drama (Ljudski oder). 20.00 Koncert »Sloge«. 21.00 Nemški potujoči dijaki pojo vesele in nemške nairodne pesmi. 22.00 čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, nedelja, 22. novembra. Pravoslavno bogoslužje. 11.00 Narodne melodije.
11.30 Plošče. 12.00 Zvonenje. 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra. 15.00 Koncert osnovne šole v Vel. Bečkereku. 17.00 Medicinsko prida-vaiije. 17.30 Narodne pesmi, poje g. Boško Nikolič. 18.00 Cerkveni koncert. 19.00 Športne vesti. 20.00 Vokalni koncert g. Drag. Petroviča, člana beogr. opernega gledališča. 20.30 Simfonični koncert iz ViL Bečkereka. Ga. Olga Vei-novič-Kristič in orkester vojne godbe. — Dnevne vesti. 22.00 Večerni koncert radio orkestra.
Zagreb, nedelja, 22. novembra. 11.30 Plošče.
12.30 Kuhinja. 16.45 Poljedelstvo. 17.00 Plesna glasba. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Simfonični koncert,, prenos iz Vel. Bečkereka.
22.00 Poročila in vreme. 22.10 Lahka glasba. Praga, nedelja, 22. novembra. 7.30 Prenos
koncerta iz Karlovih Varov. 8.30 Plošče. 9.00 Bratislava. 10.20 Plošče. 11.00 Brno. 12.05 Opoldanski koncert. 13.05 Plošče. 16.00 Moravska Ostrava. 17.30 Plošče. 19.00 Poljudni večer.
20.30 Večerni koncert. 21.30 Kvartet.
Ljubljana, ponedeljek, 23. novembra. 12.15
Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, 'plofiče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Prof. Pengov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa (Tenko črevo). 19.00 Dr. I. Burian: češčina. 19.30 Zdravstvena ura: Ing. Germ: O mleku.
20.00 Zabavno čtivo. 20.30 Zborov koncert. 21.15 Koncert dveh flavt (izvajata gg. Slavko Korošec in Aleks. Drapal). 22.00 Harmonika, g. Kovač. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, ponedeljek, 23. novembra. 11.00 Plošče. 12.00 Zvonenje. 12.05 Radio orkester. 15.80 Pravljice. 16.00 PloSče. 16.30 Gimnastika. 17.00 Narodne pesmi, poje g. Čkonjovič. 17.30 Citre.
18.00 Citre. 18.00 Lahka glasba. 20.00 Predavanje. 20.30 Violinski koncert g. prof. Milana Di-mitrijeviiča. 21.10 Komedija. 21.40 Poročila.
22.00 Večerni koncert radio orkestra.
Zagreb, ponedeljek, 23. novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Zvočni tilm. 19.05 Kulturne in društvene vesti. 19.20 Književna ura. 20.00 »Sv. Elizabeta«, prenos is Ljubljane. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Sprehod po Evropi.
Praga, ponedeljek, 23. novembra. 11.00 Plošče. 12.35 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče. 16.00 Bratislava. 17.10 Radio tehnika. 17.20 Brno. 17.35 Mladinska ura. 17.55 Plošče. 19.40 Schubertove pesmi. 20.25 Pevski koncert zbora judovske sinanoge. 21.00 Radio orkester. 22.20 Plošče.
Ljubljana, torek, 24. novembra, 11.30 Šolska ura: Lovec — prijatelj prirode. (VI. Kapus). 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroški kotiček (Radio-tetka). "18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 19.30 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev. 20.00 Pirol. Andrče: Uvod v radiotehniko. 20.30 Mozart: Čarobna piščal prenos z Dunaja. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, torek, 24. novembra. 11.00 Radio orkester. 12.00 Zvonenje. 12.05 Plošče. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert gdč. P. Batranjac.
17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Narodno pe* smi. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.50 Plošče.
Zagreb, torek, 24 novembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 20.15 Kulturne in društvene vesti.
20.30 Komorna glasba. 21.30 Operetni večer.
22.30 Poročila in vreme. 22.40 Plesna glasba. Praga, torek, 21. novembra. 11.00 Plošče. 12.15
Plošče. 12.35 Bratislava. 14.10 Plošče. 17.35 Mladinska ura. 17.55 Plošče. 19.00 Prenos iz narodnega gledališča. 22.20 Lahka glasba.
Med. univ.
Dr. Vladimir Premrou
y	ordiniTa
od 9.—11. in od 15.—17. TRŽIČ, LJUBLJANSKA CESTA 28.
Stanovanje
štirisobno, lepo, z vsem komfortom, ▼ sredini mesta, se odda v najem s 1. februarjem 1932. — Naslov v oglasnem oddelku lista.	2402
Pretresljiva smrtna nesreča na lovu
Lovec je ustrelil 7-letno deklico, oblečeno v sivo obleko, misleč, da
je srna
Šoštanj, 20. novembra.
V četrtek 19. novembra je Anton Rožič, posestnik v Šoštanju, priredil v svojem lovišču v Belih vodah lov. Med lovci se je nahajal kot gonjač tudi Franc Jerak, posestnik v Belih vodah. Popoldne okrog 14, so lovili od Gre-benška proti Studencu, kjer je v bližini znana Zijalka in vrelci šoštanjskega vodovoda.
Ravno so psi glasno zalajali, znamenje lovcem. da so zasledili divjačino. V tem trenutku zapazi lovec Franc Jerak, da se je kakih stopet-deset korakov pred njim med grmovjem nekaj sivega premaknilo. Podžgan od lovske strasti in vesel, da se mu je zasmejala lovska sreča, Jerak urno pomeri in sproži. Zadeta stvar se zgrudi po tleh. Toda oj groza! Ko lovec priteče k svojemu plenu, se mu nudi grozen prizor. Na mestu srne, na katero je streljal s krogljo, se zvija pred njim v smrtnih
krčih drobna deklica, ft vratu pa ji curkoma lije kri.
Lovec je otroka, ki je bil oblečen v sivo obleko in imel na glavi belkast robec, zamenjal za srno, ustrelil po njem in ga smrtno zadel. Sedemletna deklica, ki je bila žrtev lovčeve pomote, je posestnikova hči Marija Stif-ter, ki je pasla ta popoldan drobnico svojega očeta. Svet, kjer se je zgodila nesreča, je neraven, nepregleden in na mnogih mestih porasel z drevjem in grmovjem. Videč, kaj se mu je pripetilo, je nesrečni Jerak, ki je priden in pošten posestnik ter sam oče malih otrok, izročil puško lovskemu zakupniku ter se napotil v Šoštanj, se javil orožnikom in jim ves prepaden in obupan opisal nesrečo in prosil, da ga zaprejo. Preiskava bo dognala, koliko ga zadene krivda.
Skrivnosten neznanec, ki napada z nožem ljudi v
Zagorju
Skriva se najbrž v okoliških goz
Zagorje, 21. novembra.
V preteklih dneh se Je mnogo pisalo o kor-žiSkem banditu, zato ni čuda, če se ljudje boje vsakega bolj sumljivega nepoznanega človeka. Tudi Zagorjani žive sedaj v velikem strahu, ker se je pojavil v nočnih urah neznanec, ki napada ljudi.
Na poti izpod Koprivčevega klanca proti gostilni »Pod Velno« Je ta bandit Izvršil že več napadov z nožem In pripoveduje se, da je celo streljal. Delavec France Zajc Iz Potoške vasi se je ponoči vračal proti domu in ga je bil neznanec napadel z nožem. Napad se je izvršil takole: Ko se je Zajc približal znamenju, je Iznenada skočil predenj neznanec, visoke ln suhe postave ter mahnil z nožem proti Zajcu, kateremu je prerezal vrhnjo ln spodnjo suknjo, kakor tudi perilo in seveda njemu prizadejal
dovih in ga doslej še niso prijeli
tudi precejšnjo poškodbo. Da ni zadel z nožem na kovinasto ploščico naramnice, bi družinskega očeta Zajca ne bilo več med živimi.
Drugi napad je izvršil na delavca Sajovica. Tega je zadel z nožem po obrazu, pred delavcem Zibretom pa je pobegnil, ker Je opazil, da je Zibret pripravljen braniti se. Kdo Je neznani nočni napadec, je za Zagorje velika uganka. Kljub zasledovanju se še ni posrečilo predrz-neža prijeti. Ljudje so radi teh napadov zbegani in zlasti se ženske ne upajo v poznejših urah po tej poti. Pripoveduje se, da Ima svoja skrivališča po raznih kozolcih, odkoder ima razgled na tamošnjo cesto, nekoliko ljudi pa ga je videlo pod kozolcem g. K. Bolj verjetno je, da se neznanec skriva v okoliških gozdovih in upamo, da mu ne bo uspelo izmakniti se roki pravice.
Možnar se je razletel in raztrgal kovaču nogo
Huda nesreča zaradi neprevidnosti ob praznovanju godu sv. Elizabete
Slovenjgradec, 20. novembra.
Pri nas je še vedno navada, da se ob slavnostnih prilikah, kakor ob žegnanju, godovih itd, strelja z možnarji, pri katerih je treba velike previdnosti in tudi vaje. Nesreče ob taki priliki so zato zelo pogoste.
Tako so hoteli fantej iz Raduš pri Slovenjgradcu posebno svečano proslaviti god sv. Elizabete in so na večer pred tem godom s streli iz možnarja proslavili god. Pri možnarju je bil
zaposlen tudi 231etni brezposelni kovač Kolar Jožef. Vse je bilo za izstrel pripravljeno, kar pa se začuje velik pok, prezgodnja eksplozija, ki je bila tako močna, da je raznesla možnar in je precejšen kos eksplodiranega možnarja z največjo silo zadel Kolarja in mu zlomil levo nogo. Ostali so še ob času zbežali in tako ostali nepoškodovani. Ponesrečneža so takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.