FOND
STANOVANJSKO  PODJETJE UUBUANA, TOPNIŠKA 58
Začetek današnjega podjetja POND Je pomentla ustanovitev stanovanjskega podjetja Bežigrad konoetn leta 1965. To podjetje je vzdjrževaio stanovanjske hlše v družbeni lastnini in se je že leta 1967 zdrožilo s sorodniin podjetjem iz Most v Stanovanjsko podjetje Bežigrad—Moste. Svojo dejavnost so razširila še na prido-bivanje in urajanje stavbnih zemljišfi, vendar se je ta se&tor že leta 1968 osa-mosvoja  kot  podjetje »Soseska«.
Osnovni namen stanovanjslcega podjet-Ja je opredelila že stanovanjska reforma v letu 1965: skrb za vzdrževanje družbe-hih stanovaoj ui poslovnlh prostorov v stanovanjsJtih hišah ter osnoraa repro-du&cdja tiiš. V obdobju od leta 1966 do 1970 je stanarma še zadoščala za redno tekoče in investicdflsko vadrževanje, za krttje anaortizacije in stroškov upravlja-nja. po letii 1970 pa so se vplivi inflaoije tako odražali pri stro&kih za vzdrževanje, da je začelo zmanjkovati sredstev za po-krivanje vseh stro&kov to to se seveda iz leta v leto stopnjuje. Poudarita je natn-reč treba, da so stanarine za stanovanj-ska podjetja vse od leta 1966 zamrznjene. Stanovalci so sicer v obdobju od 1966 do 1973 pladevalii za 50 odst. višjo stanarino, venclar se je za enak odstotek anižaia subvencija stanarin, ki jo je stanovanj-sko podjetje dobivalo iz posebnih sred-stev  Mestne skupščine Ijubljana.
Zanimiv je tudl podatek, da so stana-rine pred osjnima leta letno predstavljale 3,5 odstertka vrednosti stanovanja, letos pa ne dosegajo nitd enega odstotka — posledice  tega so zname prav vsem.
V   prviii   šbLrih  letife  dalovanja  se  je podjetje   zelo   intenzivno   lotilo   vadrževa-nja staiK>vanjskth hiš, saj je bilo ranogo problemov, ki jih Je bilo treba rošiti, po-dedovanih še iz pretek!o>ta.  V  tem času se v  gradnjo novih stanovanj niso inten-zivneje  vključevali,  ker je za  to skrbela gradbena operatava  —  zgradili  so  le ok-rog  120 stanavanjskih e»iot. Po letu 1970 pa so se začeM v vedjl meri vloljučevabi v novogradnjo  in  to predvsam  k»t  organi-zaitorjd kupcev, ki so jiii poteim zastopali v investioijskih poslih.
Razlogi za tovrstno vključitev v repxo-dukcijo so bili predvsemn v dejstvu, da so hoteli z organiziranjem kupcev — vla-gaieljev prispevati svoj delež k zniževa-nju cen stanovanjske gradnje. To jim je raztneroma dobro uspevalo, saj so gra-dili stanovanja precej ceneje od tistih na tržiš6u, vendar so v treh letih zgradili le oJorog 250  stanovanjskili enot.
Te objekte so gradili večinoma v šišiki skupaj z Jug-oslovansko ljudsko armado, v Sdapah, v Mostah in na Craufiah. Na Cmučah bo do zaCetika poimladi 1975 zgra-jenih okoli 200 stanovanj, od katerib Jih je 80 že vseljdvih. Laiu pa je občtaska skupSčina Bežigrad pooblastila FOND za nosilca investitorstva v Soseski BS—3Sto-žioe_ kar pome«i za POND eno najveftjih akcij piri izgradnji stanovanj v bežigiraj-ski ob&ini.
V   soseski   BS—3,   kd  bo   imela   akold 2.600  stanovanjsikih enot, joh  je danes v gradnji že prvih 220, v januairju oziratna februairju  1975 pa  bodo  zafieli  gradito še
440 stanovanjskUi «nat. Ta soseska sodi v program izgradnj« usmerjenih stano-vanjskih sosesk v Ljubloani tn predstav-lja po številu stanovanj zelo pomemiben delež pri izgradnji 7.000 stanovanj v I<ju-bljaoi v dveii letih. Družbena akoija za izgradnjo stanovaoj za delavce je stmila v okviru gradnje te soseske vse Uste de-javnike, ki lahko kakorkoli prispevajo k realizaoij-i programa stanovanjske gradnje v Ljubljani oziroma za Bežigradoin. Tako sodelujejo v koordinacijskem odboru za gradnjo poleg izvajaica Združenega girad-benega podjetja Giposs ta FONDA kot investitarja še skupšdina obdine Beži-grad, Mestna skupščina I^jubljana, »Sose-ska« ln Ljubljanska banka. V dolo koor-dinacijskega odbora pa se zelo intenaiv-no vkJjuduje tudi novoustanovljena samo-upravna stanovanjska skupnost, ki naj bi v bodoče prevzeia glaivno vlogo pri gTad-nji te soseske — pa tudd pri gradnji sta-novamj v obfttai nasploh^ prl družbend po-mofid In pri gospodarjenju s stanovani)-skund hišamd v družbani  lastninl.
Leta 1972 se je dotodaode StanovanJ-sko podjefeje Bežigrad Moste preimano-valo v POND, stanovanjsko podjetje IJu-bljana. Razlog za t» preimenovanje Je M! predvsem v poenostavitvii tmena in v dej-stvu, da Je že prej precej n&raslo Stevllo fcistih stanovanjskih hiS, Id jih je podjetje uipravljalo v ostalih Ijubljapskih občinah. Koncem lanskega leta pa se je dolovna organizaoija v skiadu z novo ustavo in zakonoim o konstituiranju formirala v tri teraeJjne organlzacije združonega dela — TOZD za graditev to vzdrževanje, TOZD
obrtne delajvnlce In TOZD serm hlš tar dedovno skupnost akupmh služb.
2e iz naslovov temeljndh organizacij združenega dela je razvudna dejavnost FONDA, kl se nanoša tako na graditev in vzdrževanje stanavanjskih hLš kot na obrtne storitve pri vzdrževanju, rflane hi-šne opravke kot so hiSnlSka dela, fcurje-nje^ CdSčenje hiš in podobno. V redn«m delovnem razmerju Je 180 delavcev, ako-11 170 delavcav pa sodelmje v dopolnitoem delovnem razmerju, predvsem pri vssdr-ževanju čistoče v hišah.
Podro6je dejavnosti, kd jo oprairlja POND, sodi v degavnost posebnega dn^-benega pomena, kar pomeni, da je soda-lovanje javnosti tako prt radrževanju cwi-roma reprodukcijl mnogo vedja kot v drugih gospodarskih panogah. To nalaga delovni skupnosti Se posebno odgovor-nost, saj gospodarijo z velikim družtoe-nim premožanjom; zamranjenje stanarin na eni strani in velike potrebe po vadr-ževanju stanovanjskoh hi5 na drugri stra-ni pa ustvarjajo pogosto nerazrešljive konfllkte med stanovadci in delavci v podjetju. Ti konflikti pa se laražajo t precejSnjl fluktuaoijl zapoalenih.
S sprejetjem resoluoije o razvoju sta-novanjskega gospodarstva v LJubljani in zakonom o ustanovitvi samoupravnih sta-novanjsklh skupnostt t&t nedavno sprejo-tim zakoonom o gospodarjenju s stano-vanjskimi hlšami v družbeni lastrunl^ se na novo urejajo tudi odnosi med tisttami, U dajejo sredstva in tistimi, kl opara-tivno izvajajo naloge. Ti novl odnosi se že kažejo na rolacijl samoupravna sta-novanjska skupnost Bežlgrad oalroma Mo-ste, hiSai svetd In delovna skupnost POND.
V tem trenutku pripravljajo skupna Izhodišča za nadaljnje sodelovanje na os-novi čistih pogodbanih odnosov. POND postaja organizacija, Id bo v pogodbenem odnosu s samoupravno stanovanjsko skup-nostjo oziroma hiSnimi sveti in bo op-ravljala tiste servisne nali>ge, kl jim Jib bodo le-ti zaupali.
Vsem stanovalcem, hišnim svelom, vlagateljem stanovanj in poslovnim partnerjem zelimo srečno novo leto