Poslcdnfc Ącsli. Domače novice. ' PREČ. GG. DUHOVNIKOM smo tazposlali prošnjo, da bi nam sporočili gotov« podatke za agitacijo. Iskrena hvala vsem, ki so točno odgovorili. Druge prosimo, da naj nam na vsak način odgovorijo tako, da bomo imeli vsaj v torek dne 20. novembra že tukaj. Upamo, da bodo vsi do zadnjega to našo prošnjo izpolnili. Uprava »Slovenskega gospodarja.« HUDE POPLAVE PO SLOV. ŠTAJERSKEM. Močni nalivi 11. novembra popoldne in posebno še celo noč na 12. novembra so povzročili hude poplave po oali okolici Slov. Bistrice. Dravinja in Savinja sta tudi prestopili bregove. Okolica Slov. Bistrice je bila med mestom in kolodvorom poplavljena do poldrugi meter visoko. Voda je drvela z vso silovitostjo preko njiv, travnikov ter vrtov. :V Slov. Bietrici je udrla voda v kleti in odnesla iz njih tamkaj shranjene poljske pridelke. Vlak med Bistrico in glavno postajo ni mogel peljati radi povodnji. Vsled pohorskih hudournikov ni trpela samo Slov. Bistrica, ampak tudi Sp. Polskava in Iloče, kjer je napravila povodenj občutno _5kodo na polju. . Močno narasla Savinja je povzročila poplavo krog Celja. Poplavili so valovi mestni •park, celo okolico, voda je udrla v kleti po Šnestu in so bila celo v nevarnosti pritlična etanovanja. Dne 12. ijov. dapoldne je bila Sa,yinja 3.30 cm nad navadnim stanjem, a k sreči je začela popoldne padati in je biia Evečer omenjenega dne odstranjena vsaka mevarnost. Valovi Savkije so valili iz Sav. 'doline proti Celju in Laškem les ter razne poljske pridelke. :. Škoda po na kratko opisani prvi letošnji ijesenski povodnji je za zgoraj omenjene krajjei zelo občutna. Duhovniška vest. G. Franc Veselc, kaplan ipri Sv. Juriju ob Taboru, je prestavljen v Šmarje pri Jelšah. Kaplanija pri Sv. Juriju .ostane začasna nezasedena. Frančiškan umrl. Možganski kapi je pQt|-j legel v brežiškem franeiškanskem samostanii' p. Friderik Saller. Rajni se je rodil v Ljubljani leta 1880 in je prejel mašniško po-svečenje leta 1902. Bil je znan kot katehet in pridigar. Pokoj njegovi duši! Iskreno sožalje njeigovi sestri, ki je v samostanu mariborskih šolskih sester. Smrt starega stovca. Drie 12. novembra zju- traj je umrl v Mariboru 831etni vpokojeni črkostavec g. Rajmund Locardi. Nekaj let je delal v Leonovi tiskarni v Mariboru, k: je bila prednica Cirilove tiskarne. Svetila mu večna luč! Požari na raznih krajih. V nedeljo dne 11. novembra je začelo goreti v Preb"'":ovju pri Slov. Bistrici stanovanjsko poslopje posestnika Šturma. Vsled hudega vetra se je vnelo tudi blizu stoječe gospodarsko poslopje pos. Rudolfa Krajnca. Kljub naporu gasilcev je vse pogorelo. Ljudje eo si rešili golo življenje. Škoda znaša 30.000 Din pri Šturmu, zavarovalnina C00O Din. Krajnčevo pos''opje pa sploh ni bilo zavarovano in je oškodovan pogorelec za 25.000 Din. Isti dan je uničil ogenj pred meseci na novo postavljeno gospodarsko poslopje Simonu Bračiču v Vrhlogi pri Črešnjevcu. Pri omenjenem je gorelo tekom dveh let trikrat. — Dne 12. novembra krog 3. ure popoldan se je pojavil ogenj v gospodarskem poslopju pos-stnika Franca Štajnerja v Arjivasi pri Petrovčah. Poalopje, roln0 poljskih pridelkov, je pogorelo. Škoda znaša 120.000 Din, zavarovalnina niti polovico. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razmahnil, ker je bilo goreče poslopje sredi vasi. Vlom v viničarijo. Iz Loč poročajo: V noči med 6. in 7. novembrom je bilo vlomljeno v viničarijo šolskega upravitelja .1. Goaaka v Suhodolu. Tatovi so s krampom, ki je bil še blatan, vlomili močna vežna vrata Jn vrata vseh notranjih prostorov ter v sadno klet. Pobrali so vso posteijnino, odeje, 5 kocev, pernice, vzglavnike, razno moško in žensko perilo, moško in žensko obleko, daljnogleddvojnik, lepo jedMno orodje, živila in 60 1 skoro nov žganjarski kotel ter mnogo druge drobnarije v vrednosti 6000 Din. Tatovi so bili še mlajši ljudje, trije po številu, ki so po- znali' razmerje. Torej nieo od daleč. Eno in tlrugo bodo ponujali v nakup. Pri žganjarskem. kotlu 90 pozabili dve cevi, ki jih bodo skušiali kupiti ali naročiti pri kleparju. Čitatelji naj vsako sumljivost, ki bi tatovora vodilo na sled, prijavijo orožništvu v Ločah ali na Ponikvi. Noben hram ni več varen pred to domačo sodrgo! O rdeči armadi se mnogo piše in razpravlja, vendar je o njej znano le malo zanesljivega. Po sovjetskih podatkih šteje armada danes 565.000 mož stalne redne vojske ter vojno milico ž obveznim 8 do llmesečnim kadrskim rokom. V slučaju vojne sestavlja railica posebnol!eaervho armado. Člani rdeče armad«3 šondfanes.holje stoječi kot ikaterihkoli druglh poklicev, izvzemši člane državne policije. Disciplina v vojski ni nič manjša, kakor je bila v carski armadi, ker s-e polaga velika važnost na propagando med vojaštvom. Pa tu-di med civilnim prebivalstvom se vrši živahna agitacija. V to svrho prirejajo posebne »vojaške dneve«. Vsled tega je nastalo na ozemlju SSSR nešteto strelskih ter športnih organizacij, iki vzdržujejo vojno razpoloženje med mladino. V bivši ruski armadi &e vojaštvo ni smelo baviti s politiko. Častnikom in vojakom je bilo prepovedano udejstvo vanje na političnih sestankih. Sovjeti pa nasprotno zahtevajo od vojaka in od častnika politično delavnost. Ogromno važnost polagajo tudi na tehnično opremo rdeče vojsike. L. 1932 so izdali v to svrho okoli 1,6 milijard zlatih rubljev. Sovjetska Rusija razpo- laga danes s 45 tvornicami, ki izdelu jejo letala Ln druge vojaške potrebščine. Zanimivo je tudi, da so TT SSSR pot.ladili poveljniški kader, kjer 90 nadomestili vse starejše bivše carske častnike z mlajšimi močmi, ki so izšle iJ sovj-etskih vojnih šol. Ą€€ sloleiniii UmU, M- Bf-or moiltiit. Dr. med. J. H. Greef iz Cannstat-Stutgarta v Nemčiji piše v reviji »Archiv fiir Rassen und Gesellschafts-Biologie«, ki izhaja v Monakovem, o zaključkih svojega proučevanja življenja ljudi, ki so doživeli to vi_.ako starost. Z nekaterimi je osebno govoril, drugim je zopet poslal vprašalne pole, katere so izpolnili sami, ali pa celo njihovi zdravniki. Ti odgovori so bili sestavljeni vestno in res nepristransko. Prof. Greef je ugotovil zanimive reči. Število žensk, ki so učakale 100 let, je bilo sikoro dvakrat večje kakor število takšnih moških. Prof esor tni'p-routč evaf samo razmer na Pruskerh. teiantveč tud,i v drugih krajih nemškedržarve. Pruskii' statistični ui'ad je izvajanja dr. Greefa potrdil. Saj je ugotovil, da je prišlo na Pruskem na 128 stoletnih ljudi 86 žensk in samo 42 moških. Med 86 ženskami ni niti ene, ki bi bila vegetarka, to je, da bi živela samo z rastlinsko hrano in bi zavračala meso. Značilno je tudi, da je dr. Greef ugotovil, da je med stoletniki mnogo moških, ki so zelo radi uživali alkoholne pijače. Taklh ni samo mnogo na Pruskem, temveč tudi v drugih deželah v Nemčiji. Žensk, ki bi bile uživale alkohol in bi kljub temu dočakale 100 let, je seveda manj. Med ženskami bi ne bilo niti ene, ki bi bilakadila; nasprotno je med moškimi silno veliko kadilcev, in sicer prav strastnih. Med 43 moškimi je bil samo 1 nekadilec. Količina tobaka, ki ga pokade, je razlicna. Kakor rečeno, mnogi izmed njih strastno kadijo. Ti starci seveda niso uganjali športa v svoji mladosti, kakor danes mi. Bili pa so dobri plavači in telovadci med njimi. Med stoletniki je dr. Greef ugotovil, da je zelo mnogo takšnih, ki so radi mnogo hodili. To dokazuje, da je hoja človeškemu zdravju silno koristna. Vsi stoletniki so naglušni, poleg tega pa tudi silno slabo vidijo. Glede spomina starčkov in stark je dr. Greef ugotovil staro resnico: stoletniki se bolj natančno spominjajo dogodkov iz zgodnje mladosti kakor poznejših. i,n najnovejših . . . ga prcgfopa. Panamski pekop spaja Atlantski ter Tihi Ocean in je zgrajen na najožjem mestu Osrednje Amerike. Prvič je prehodil to ožino leta 1510 mož, ki je bil med celo ekspedicijo prepričan, da hodi ob obali Azije, ali pa po ogromni pokrajini, ki leži pred Indijo. Ta mož se je pisal Vasco de Balboa. Pripadal je tolpi pustolovcev, ki so 20 let pb"Odkritju Amerike po Kolumbu zač«3li naseljevati novo odkrite dele sveta. Balboa je živel na otoku Hispaniola, ki se imenuje danes Haiti pred Osrednjo Ameriko. Nekega dne je pobegnil pred upniM, se je pustil stlačiti v sod, katerega so privaljali na ladjo. Zakoni 90 bili tedaj v novcodkritem delu sveta zelo strogi. Beg pred upniki so kasnovali s smrtjo. Isfa ladji niso bili nič kaj veseli, ko so izvlekli iz soda znanega klateža, ki je zaigral svojo glavo. Kapitan ladje, ki je nameraval eksped"cijo v ožino Panama, je rabil za tfjko podjetje drzneže in radi tega tudi ni vrgel Balboa z ladje v morje. Po izkrcanju in pri prodiranju skozi pragozd se je izkazal Balboa kot zelo uporaben kažipot, ki je postal kmalu vodja cele ekspedicije. V svetišču v pragozdu pri Kaziku Dabayda je našel toliko zlata, da je verjel, da je zašel v pravljično zlato deželo. V pohlepu po zlatu je brzel kar na, prcj preko gozda ter močvirij in na ta način je prekoračila njegova ekspedicija najožje mesto Osrednje Amerike in je zagk-dala na drugem koncu spet neizmerno morje — Tihi Ocean. 25 dni je bil Balboa na potu in je videl kot prvi belokožec Tihi Ocean z višine. Pri pogl^du na morje se je zgrudil na kolena, pustil je podreti drevo, iz drevesa so^apravili križ in vanj so urezali ime špan* skega kralja. Ko so postavili križ na višini, se }6 podal Balboa sam z golim mečem proti m-orju. Stopil je v vodo do _>rs in je po tedaj obi.ajnem obredu proglasil novoodkrito morje za last Kastilije. Pet let za tem so Balboa obglavili. Eno leto po obglavljenju je bilo ustanovljeno na kraju prvega odkritja Tihega Oceana mesto Panama. In zopet čez eno l«to go že prevažali na vozovih preko te vžine zložljive ladje odkriteljev raznih delov Južne Ame-* rike. Prvi načrt za prekop preko omenjene ožine je iz leta 1529 in ga je pustil natančno proučiti Karl V. Njegov naslednik Filip II. je dal načrt leta 1567 zafcopati z utemeljitvijo, kar je združil Bog, naj ne poskuša človek, da bi razdružil.: Šredi 19. stoletja &o šele zgradili železnico od mesta Colon ob obali Atlantskega Oceana do mesta Panama ob Tihem Oceanu. O tej železnici gre glas, da je pod vsakim njenim pragom pokopan en Kitajec, ki je pri gradnji preminul radi neznosnega tamošnjega pod-> podnebja. Ko je enkrat stekla železnica prek<J ožine, so se začele ustanavljati prekopne družbe in se pogajati za podelitev, dovoljenja za gradnjo prekopa. Zamisel prekopa }e postajala vedno bolj nujnai poti'eba, o kateri so razpravljali z mrzlično naglico. Leta 1879 so vprašali franooskega inženerja Le&sepsa, ki je zgradil Sue&kl prekop, če bi bili načrti za Panamski kanal izvedljivi? Lesseps je odgovoril na stavljeno mu vprašanje z — da! Inženjer Lesseps je stopil s 74 leti na čelo družbe »Compagnie universele du Canal interoceanique«, ki se je lotila 78 km dolgega prekopa, kojega 201etnico predaje prometu so slavili Amerikanci letos.