BlBerivwrlteefepreAi BM ###
ИагдшапкпБо^е
V«rla« «od алмшшкое-. Baagvavn, вшамхкпо^ M, Poatfacb 1» / Bmatmnšm #m <мптШЛ>аг}
АМмаМааввш der ««и*тц fOr dtn naubtuHfu«*« Mee«t w*M«m imr вЛвЛПШЛ vnd tmt Ws X. dM kWemdem Menate angeoonuneo
Уг. 46.
Kyainlwirg;, dea 14. ЈшИ 1*^'
»Ха moiia so р1ата1е trume zbMn in mrllieT*
„.•bilo je huje kakor v peklu"
Kakor kose so kosile nemške salve - Mnogo lurišnih čolnov se je razbito na predobalskih zaprekah
Stockholm, 13. junije. Težke zgube napadalcev na severnafrancoski obali se šele sedaj polagoma priznajo. Ko so najprej za angleško in, amerikansko javnost izdali napačno poročilo o dozdevnih gladkih izkrcanjih iz letal, o malih zgubah pri prevozu in hitri izgraditvi mostišč, objavlja sedaj »United Press« poročilo »Dagens Nyheter« prvikrat nekaj resnice.
V poročilu je napisano: »Prve jurišne čete, ki so hotele na francosko obalo, so bile skoraj popolnoma uničene т groznem nemškem zapornem ognju. Neki iz invazijske obale ▼ sredo vmivši se očividec poroča o tem: »Prve iaza invazije je postala krvavo podjetje, strašnejše, kakor si to morejo predstavljati najbolj zakrknjeni možje, ki so že mnogo poskusili v bojih. Nemške strojnice in topovi so kosili kakor kose z mnoštvenimi streli preko obale. Bila je usoda prvih čet med na-padajočimi, da so »e žrtvovale za tiste, ki so njim sledile.« — Neki angleški slikovW poročevalec, ki mu amerikanski urad daje besedo, ko je imel priložnoet, da je prebil pol ure v prvem mostišču, se je vrnil popolnoma pretresen. Ob poroča med drugim! »Bilo i« huje kakor т peklu. Bil sem v тао-stUte pri AnzJu, aH to ni bilo nič prtrti temu. Nemci so imeli ▼ odseku obale, ki sem ga imel priložnoet videti. "Preten jist«« strojničnih gnezd. Možje P*'	J л,
poklali veliko hladnokrvnost.
so pr»U prvi na obalo m so P®'®" 'P"® orkiMB ognja № jekla v gnečo na obali. Istočasne ЖО zagrmeli topovi proti ladjam za iz-krcaranje, ki so »e približale obali. Hipni odpor je napravil nered med transporti za irkrcavanje težkega materiala za izkrcano
Simbolične ezadie invizije
Mockholm, 13. junija. Smisel amerikansko-angleik« oienzive na zajpadu dobi po tem globok simboličen značaj, da je šef amert kanskega generalnega itaba, Marechall naj-vodja vojaških akcij r taboru zapadnih *il svoj zadnji nagovor pred začetkom invazij* imel na sovjetskem ozemlju. Govoril j« na sovjetekem veleposlaništvu v Washingto-nu, kjer mu je veleposlanik predal visoki sovjetski red. Tudi v tem se Jasno kaže znv čaj nove oienzive, r katero je prisilila Moskva zapadne #ile pod največjim pritiskom.
(Nmašanle francoskega prebivalstva
Parfae, 13. junija. V Nantesu se je v četrtek javile prt nemškem Ortskommandantu odposlanstvo mestnih uradnikov, nameščencev in d^avcev, ki so "izjavili, da bo vsak Francoz, ki pripada njihovim organizacijam, delal prostovoljno brezplačno dnevno eno uro, da bi bil boj proti invazijskim trupam ovenčan % zmago. V Reneeu je izjavil predsednik katoliškega delavskega društva na velikem zborovanju: »Strahopetne zračne napade n« civilno prebivalstvo bo sedaj plačala Angleška zelo drago.« Udeleženci so viharne Vzklikali: »Maščevanje za naše pobite žene In otroke, dol z Britanci!« .
Trezni komentarji iz Moskve
Stoekholm, 13, junija. »Globoko gamjemi pozdravljamo predstavnike angleške in мпе-rikanske vojaške delegacije v Sovjetski uniji v tem hipu, ko so se naše glavne bojne sile pridružile onim sovjetske armade«, stoji v poročilu generalov Barros In Deane na Staline o začetku te od njega zapovedane Invazije, ki so ga objavili Sovjeti. Seveda M Še dodali za vsak primer opravičilo, da mogoče ne bo takoj uspeha, ker to ogorčeni Sovražnik gotovo porabil vse moči za obrambo. Končno je izražena nada, da 'bodo tudi junaške čete Sovjetske armade« nadaljevale « svojimi napori. Sovjetski general Galatlno« 1« na ta poziv od an^leško-amerlkanske strani odgovo«-ll T sovjetskem časopisju: »Sovjetsko prebivalstvo In sovjetska armada, ki •o že tri leta nosili breme In nevarnosti vojne proti Nemčiji, zasledujejo napeti boj na »•verni obali Francoske z globokim sočustvovanjem. Mi občudujemo smele bojevnike, ki jurišajo proti obalnim utrdbam in ju-naške padalce, ki se spuščajo sovražniku za hrbet.« Sledi slavospev k skupnemu prelivanju krvi, ki naj bo podlaga za »veliko stvar ■ *yobodoljubnih narodov«, torej za boljševizem in za razširjenje sovjetskeoa s.stema.
»Time«« javljajo Iz Moskve nekoliko razo-fiarane, da sovjetsko časopisje komentira uspehe zadnje ure, čeprav ne prikriva svo-jeg« sadovoljatva nad dogajanji na Zapadu, v treznem tenu. V »Pravdi« se prerokuje kritično razdobje. Tudi v drugih časopisih f* vrnem navdušenju jamo označujejo te*ko*e.
pehoto, in ta je prišla v nevaren položaj.« Angleški očividec potrjuje, da branilci gotovo niso bili presenečeni. »Oni so spretno čakali, ko je prispel prvi val zaveznikov, da so v odločilnem momentu otvorlll zaporni ogenj z poraznim uspehom. Na nekaterih mestih obale so bile zgube med bojnimi silami ogromne... Povprečno je bil uničen velik odstotek prvega vala.
Neprirodni, neverjetni prizori
Poročilo očividcA omenja iz teh vojnih spoznanj, ki so jih bili deležni napadalci, kot posebno nevarne predobalne zapore, ki so med amerikanskimi jurlšnimi čolni napravi, le velike zgube. Neprestane eksplozije so razen tega qteževale dovajanje čet in materiala. To se je ponavljalo na obali, ki se je raztrgala, kakor pri potresu, ko so eksplodirala Minska polja. Ves prizor je bil ne-priroden, neverjeten, bilo me je strah, da
bi to verjel, kar sem videl. Neki naši čolni za izkrcevanje so bili v polno zadeti in so začeli goreti. Drugi so se prevrnili ali pa nasedli ne peščine. Morje je bilo hipoma ena ' sama zmešnjava razbitkov ter borečih se ali mrtvih mož. Pred obalo sem videl ležati ali plavati naokoli mnogo mrličev. Neki amerikanski poročevalec, ki je spremljal transportne letalce, opisuje zelo hudo obstreljevanje, ki mu je bil izpostavljen leteči dovoz in je tudi tukaj omenil visoke zgube. »Nemci so bili pripravljeni. Včasih je bilo videti, kakor da bi leteli po cesti obrobljeni z nemškimi strojnicami. Nekateri stroj se je vrnil z mrtvimi in ranjenimi na krovu, drugi se sploh niso vrnili. Londonske zdravnike so v hitricl poslali v provizorične laza-rete ki so morali biti pripravljeni preko predvidene potrebe.
Večina angleških poročil iz fronte nagla-ša da postaja nemški odpor vedno trši...
Težke zgube sovražnega brodovia
Junaško udejstvovanje našega zračnega orožja in vojne mornarice
Wehrmacht je dne
Oberkoimmando der 12. junija objavilo:
V	mostišču ▼ Normandiji je položaj v glavnem nespremenjen. Vrzeli v lastni fronti smo odstranili. Vsi poskusi sovražnika, da bi pridobil prostora med Caenom in Bayoux proti jugu in severno od izliva Vire v »meri proti Cherbourgu so se izjalovili. Samo Carentan smo po trdem boju zgubili. Na obali desno in levo od St. Vaast, vzhodno od Cherbourga se je nadaljeval topniški boj % deli sovražnega brodovje. Sovražno dopolnilno ladjevje je utrpelo radi hpbrih, neugnanih nosnih napadov naših brzih čolnov stalne težke zgube. Zrateo orožje i® vojna mornarica so potopile kljub znatnemu ojačenju sovražnikove obrambe tri tovorne — in transportne ladje s skupno 37.000 brt. Tri druge velike ladje z 27.000 brt in en ru-iilec so bili težko poškodovani. Pri slabem vremenu so skupine naših brzih čolnov vnovič presenetljivo napadle neko sovražno skupino križark in njihovo zavarovalno spremstvo in so imele dva torpedna zadetka. Sovražnik je včeraj zgubil nad invazij-sko fronto Im zasedenim zapadnim ozemnjeni 17 letal.	J v
V	Italiji i« bWo težišče bojev med obalo tyrrhenskega morja in jezerom Bolsena. Fe trdih bojih je nasprotniku uspela desno in levo od jezera malenkostna pridobitev na zemljišču. Na vzhodni Ironti so Sovjeti izvršili krajevne napade severnozapadno od Je-sija, ▼ prediemlju Karpatov ter v proste^ jugovzhodno Ostrova, ki smo jih krvave odbili. Uničevanje sovjetskega dovoza se je tudi v pretekli noči uspešno nadaljevalo. P@ skupinskih napadih močnih oddelkov bojnih letalcev na kolodvore Kasatin, Fastov in Ki jevo — Damica so bile uničene velike množine dovoznega materiala. Železniške naprave so bile temeljite uničene. Pri vle^ih močnih sevemomerikanskih skupin bombnikov v bolgareko-romunski proctor je bilo po nem-
ških, romunskih in bolgarskih zračnih obrambnih silah sestreljenih 18 sovražnih letal. Posamezna britanska letale so v pretekli noči odvrgle bombe na Berlin. Eno sovražno letale je bilo sestreljeno.
ISadaljnn bndi boji v Normandiji
Kakor je Oberkommando der Wehrmacht dne 11. junija objavilo, so v Normandiji med Ome in Vire, kjer se sovražnik stalno oja-čuje v teku težki in trdi boji. Poskusi sov-T4iinike, da. bi predrl v globino, so se isjalo-vili pod visokimi z gubami. V »i poskusi sovražnika, da bi predrl do Cherbourga so spodleteli. V vseh nasprotnikovih mostiščih so naša številna obrambna oporišča in odporna gnezda v trdovratnem in zagrizenem boju. Ponovne za naio fronto odvržene padalce smo večinoma uničili. Pred invazijsko fronto so se stopnjevali nočni boji lahkih nemških pomorskih bojnih sil z v mnogem nadmoč-aim sovražnikom. Naše torpedovke so v jutranjih urah 10. junija napadle v zalivu Seine oddelek sovražnih rušilcev. Po trdem topniškem boju so razven tega trčile na brze čolne. od katerih je bil eden potopljen in dva težko poškodovana. Kljub najmočnejšim sovražnim varnostnim meram so brzi čolni potopil) iz sovraž.iikovega dopolnilnega brodov-ja 9 polno natovorjenih transportnih ladij s 23.400 brt in enega rušllca. Razven tega se bili torpedirani neki brod za izkrcanje s 3000 brt, pamik srednje velikosti in topniški brzi čoln. Neka podmornica je ii varovalnega oddelka pred zapadno obalo Bretagne potopila sovražnega rušilca. Tudi ob nizozemski obali in v Deutsche Bucht je prišle do bojev med predstražnimi čoln! in angleškimi brzimi čolni, od katerih je bil eden potopljen. Bojna letala so v noči med 9. in 10. junijem uničila potniško ladjo od 9.000 brt In sovražnega rušilca. Neka nadaljnja transportna ladja od 6.000 brt je bil* težko poškodovana.
Badoqiio zginil iz polilične arene
Bonomi: Novi predhodnik Moskve т Italiji
teneva, 13. junija. Reuter javlja: Umberto ]• poveril Ivanoe Bonomiju sestavo nove vlade. Maršal Badoglio je s tem zginil iz politične arene. Bonomi je zahteval, da naj ministri ne prisežejo dinastiji, temveč domovini. Na seji političnih vodij v Rimu je bilo enoglasno sklenjeno, da ne bodo delali pod Badoglijem. Seje so se udeležili tudi grof Sforza, profesor Croce in Orlando. Brez hrupa je torej zginil izdajalski maršal Badoglio. Obogaten po novem razočaranju in brez upa na vrnitev. Ce je mogoče včasih mislil, da si bo po mrzki Izdaji zagotovil hvaležnost svojih amerikanskih. in boljševi-šklh prijateljev je sedaj spoznal, da doživlja isto usodo, ki so je deležni vsi izdajalci. Debli je brco od svojih dozdevnih prijateljev in je moral odstopiti.
Že dolgo je bilo pričakovati, da bosta morala izdajalski kralj Viktor Emanuel in njegov pomagač Badoglio zginiti, ko sta opravila svoje naloge kot slamnate lutke Inva-zorjev. Značilno za votlost monarhlstične misH je dejstvo, da ministri novega kabineta Bonomi prvikrat niso prisegli kralju, ampak edinole domovini.
Bonomi, ki naj, ke je Badoglio odigral žalostne vlogo izdajalca in grobarja Italija«-
naroda sedaj vodi novo italijanojto vlado privida, je tip liberalnega političnega "iračneža iz časov preden so prišli fašisti do moči v oktobru leta 1922. On je po pre-vratu od 25. julija lanskega leta marljivo ribaril v kalnem in od prvega dne skušal, da-zbere vse tiste, ki so odpadli od Badoglfje-vega režima. Tako se je on prav za prav pripravljal, da nasledi Badoglija.
Rim brez vode in razsvetljave
2*n*vB, 13. junija. »Hudo boli glava« zavezniške upravne organe radi Riraa, je napisano v nekem posebnem članku sredozemskega dopisnika »Daily Mail« Aleksandra Clifforda. Prehrana tega velemesta je namreč neverjetno zamotana zadeva«. Ona zahteva sposoben transportni sistem z odličnim Izrabljanjem železniških prog poleg dobro urejenega pristroja za oddajo in razdelitev. Rim pa nima nič od vsega tega. Njegov transportni sistem In železniške proge so zavezniški bombniki že naprej uničili, medtem ko je pristroj za razdelitev razbil na kose. Čez noč je zgubil Rim zvezo s svojimi glavnimi zalagatelji. Danes je Rim brK vode, razsvetljav# Im kuriva.
4. Jahrgang
Invazijski generali
Eisenhower — Montgomery — AlexMidw KUgeniwrt, 13. junija. Da pomirijo svoje v*, harno priganjajoče sovjetske prijatelje, so zavezniki že več mesecev pred začetkom invazije uradno objavili imena invazljskih generalov. To naj bi bil znak na videz resne volje, da hočejo izpolniti svojo pbljMbo i« več let zavlačevane druge fronte. Vsekakor je bilo pri tej objavi že dognano dejstvo, da za vodstvo tako gigantskih operacij ni več prišla v poštev Anglija s svojim pojemajočim prestižem, ampak da bodo Zedinjene države SeveVne Amerike prevzele tudi vrhovno vodstv* nad bojnimi, za invazijo določenimi silaim. Ne nazadnje se je tudi v tem ukrepu odraAla Rooseveltova zahteva p* vodstvu vse^ sveta. V tem oziru Roosevelt Angliji ni hotel privoščiti nobene šanse za primer dejanskega uresnič=nia zmagovitega dokončanja invazije, da se bo stvar pe vojni izravnala. Za podložne Angleže je moralo biti prebridko, ko so bili postavljeni pred dejstvo, da bo Severnoamerikanec ras njihove lastne zemlje vodil odločilne operacije proti kontinentu. Po tu pa tam pojavlja-jočih se kritikah glede severnoameriške aro-gance so se naposled vendar zadovoljili % imenovanjem Eisenhowerja za vrhovnega p^ veljnika, ker je morala na angleško prebivalstvo moralno ugodno učinkovati obljuba Washingtona, da bo dal 73 odstotkov vseh za invazijo določenih bojnih sil.
Dwight D. Eisenhower, ki s« je * amerikanskem generalnem štabu posebne bavil s problemi vojne z oklopnjaki, j* prvič zaslovel v tej vojni, ko je bila 8. novembra 1942. 1. objavljeno s francoskim izdajstvom omogočeno anglo-ameriško izkrcanje v Alžiru, ki je bilo njemu poverjeno. Potem ko so se bili tako klavrno razbili njegovi načrti za obrambo Filipinskih otokov, si je tukaj lahko prvikrat nabral cenenih lavorik. Takrat so bili boljše japonsko vodstvo in boljši japonski vojaki triumfiraK nad tvori domišljije v vojni neizkušenega ameriškega generala, v Alžiru mu je pa bilo izdajstve utirale pot. Eisenhowerjeva naloga je bile potem, da je pripravil sovražni vpad (invazijo) z največjo potrato materiala, kar se je da misliti, da bi nato dal povelje za stert naskoku na celino. 2e prvi dan te velike borbe je skušalo ameriško časopisje z debelim tiskom predočiti junaštvo vrhovnega poveljnika invazije, ker si je bil »upal«, osebne obiskati mostišče v Normandiji — zadevščV na, ki je mi pri kakšnem izmed naših nemških vojskovodij na noben način ne bi posebno zaznamenjali, ker smatra nemški narod junaštvo svojih generalov za nekaj samo ob sebi razumljivega. Toda temu episa »neznanskega osebnega poguma« je moral že drugi dan slediti maj'h&n, mučen demanti, ker je nek severnoameriški vojni poročevalec sporočil, da Eisenhower nikakor mi bil v Normandiji, ampak da se je samo štiri in pol ure posvetoval z generalom Montgome-ryjem na neki vojni ladji osem milj deleč ^ obrežja. Nadalje je poročal severnoameriški dopisnik, da je bil Eisenhower videti telo truden, ko je na Južnem Angleškem zopet prišel na suho. Temu se pač ni treba čuditi po teh prvih velikih »uspehih« popolnoma prekrižanih načrtov izkrcanja.
Morda ga je pa živčno ta'.', močno raz-dražil v sv. pismu učena velika žlabudra Montgomery, da se je moral šele na kopnem pred vsem zopet znajti v resničnosti. B. I. Montgomery, šef britanskih čet, Icl so nastopile k invaziji, je pred tem poveljeval 8. britanski armadi v Južni Italiji, kjer je popolnoma odpovedal v boju proti nemškim divizijam in celd i daleko močnejšimi bojnimi silami ni mogel doseT: ui;pehov. Samo severnoafriški vojni pohod, čegar otročje lahki pogoji so kakor Eisenhowerju tudi njemu prinesli »slavo«, je bil odločilen, da so s# v Angliji navduševali za marsikatere made, ko je bil imenovan za invazijsker-a generala. Montgomery, ki je v puhlic bogatih govorih že vedno označeval invazijo za »preprosto, gladko stvar«, je zelo pojasnilno označil sefee samega v svoji zadnji poslanici angleškim, četam z bahavim vzklikom: »Vam vsem vre« tolom in kostolom ter lovski zdravo na kopnem v Evronl'4 Кчког d« bi šlo za raz-
Eidienlaub za 70 odstreljenih oklopnjakov
Fiihrerhauptquartier, 13. junija. FOhrer )e podelil dne 4. junija odlikovanje Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list k viteškemu križcu železnege križa) Oberfeldweblu Hansu Stripplu, Zi*g. fahrerju v nekem thiirinškem polku oklopnjakov, kot 485 voiaku nemške oborožene sile
Smrtna nezgoda imetnika Eldieolaoba
Berlin, 13. junija. Žrtev nesrečnega slifčaja je postal major Martin Moebut, Gruppen-kommandeur v nekem oddelku bojnih letalcev in imetnik odlikovanja EichetUaub lua Rltterkreui des Eisernen Егешм«.
Strsn t. — Stev. 4в.
RARAWANEBN BOTE
Sreda, 14. junija 1944.
posajeno vesel lov na Nemce! Preveč imo navajeni na nesmiselna in na, ta Izražanja misli od strani tega britanskeg . generala, da bi tukaj še našli kaj posebnena. Vsekakor je pa zelo značilen stavek njegove zadnje poslanice, v katerem pravi: »Kdor si ne upa staviti vse na eno kocko, ta se ali boji pred svojo usodo aH pa mu )e dobiček premajhen.« V resnici je Anglija tokrat stavila vse na eno kocko, na svojo zadnjo kocko, s katero je sploh ie lahko Igrala.
Na tem tudi nič ne spremeni vojni pohod v taliji, kjer je že izza tunišl ga vojnega pohoda znani angleški general Alexander danes šef anglo-ameriških armad. Nad njegovo glavo stojijo še vedno nesrečna zvezda Dvinkirchna in njegovi porazi v Birmi, kjer so bile njegove čete po Japoncih uničujoče poražene, on sam . se je z letalom rešil v Kalkuto. Angleški časoni"! ^rovore sicer o tem, da Alexander p tkaša svojega tovariša Montgomeryja glede duševnih in stratepičnih sposobnosti ter C baš zato med invazijo lahko uspešno vodi fronto v Italiji: toda dokazi za to so doslej izostali. Takoj po izkrcanju v nettunskem mostišču je Alexander oznanjal s fanfarami zmagoslavja, da se bo v prihodnjih dneh bila velika kot-linska bitka pred vratmi Rima, da bodo uničene nemške čete v Južni Italiji. Doprine ?1 je vsako krvno žrtev in vendar nt dosegel nobenega svojih visokih strategičnih ciljev. Samo nemškemu vodstvu, ki je vedno gledalo na to, da se varujejo ljudje in material, se lahko Alexander zahvali, da ga niso že sredi februarja vrgli v morje, j^jegov največji »Ust slaves« pa je njegovo kulturo oskrunjojoče ravnanje pri zase&i Rima; s tem je bil ožigosan kot eden izmwd po papežu proglašenih »morilcev večnega mesta«. Ta »častni naslov« mu naj ostane v zgodovini, dokler bo obstajal Rim.
Stojimo šele v začetku velikih odločitev, in nikjer nima sovražnik niti najmanjšega vzroka, da bi zagnal zmagovalski krik. Kar smo ozemlja doslej žrtvovali ali ga bomo morda še opustili, to vse je zapopadeho v velikih smernicah, ki ne gredo za prestrl-žem, ampak za končno zmago. Kar je torej bilo nasprotniku usojeno uspeha, se je zgodilo ali samo po volji nemškega vodstva ali pa z najsramotnejšim izdajstvom v svetovni zgodovini. Našim vojskovodjem ni treba, da bi pred svetovno javnostjo podčrtali svoja imena za ceno vsake krvne žrtve, kajti vsi naši odgovorni generali »o si že davne stekli svojo najvišjo slavo, preden je bilo gospodi od nasprotne strani sploh usojeno, da bi bili mogli dokazati svoje sposobnosti ali nesposobnosti.
Ludwlg Hausberger.
Banditje opravljalo varnostno službo v Rimu
Z«ntva, 13. junija. O razmerah, ki so se razvile v Rimu, ko so se vse nemške čete popolnoma umaknile iz mesta, da danes nek angleški dopisnik značilno sliko razpoloženja. 2e popoldne so se na vseh koncih in krajih pojavili komunisti, ki so demonstrirali. Mnogo Izmed njih je bilo oboroženih do zob. Nosili so rdeče trake na rokah s kladivom in srpom y črni barvi. Takoj »o^ zahtevali, d« bodo oni opravljali »varnostno službo« v Rimu. Napadli so nedolžne civiliste, ki so jih obdolžili, da so fašisti, in jih odvedli. Mnogo civilistov je zginilo na tak način, In nihče ne ve, kam so jih boljševiki zavlekli. Na tak način so te boljševiške tolpe popolnoma .odrinile pravo policijo. Iz namlgavanja, da bodo zaprte vse politične osebnosti in drugi ljudje, ki jih komunisti in levoradikalcl ne poznajo kot »simpatične«, se da spoznati, da boljševiki tudi pod nadzorstvom anglo-ameriških čet ne bodo zadrževali svoje osvete.
Boljševiki zaiilevajo oblast liidi v Rimu ( zircalo časa )
Nove nedvoumne zahteve po odstranitvi monarhije
Milan, 13. junija. V po komunistični stranki prirejeni »uri za delavstvo« so bile po radio-oddajni postaji v Neaplju objavljene nove zahteve južnoitalijanskih boljšavikov. Zasedba Rima, tako se izjavlja, je spremenila sta-ližče komunistične stranke kot številčno najmočnejše organizacije v Južni Italiji« nasproti kraljevi hiii in vladi Badogllja. Ne da se misliti, da bi se sedaj v Rimu ustanovi) sin Viktorja Emanuela kot »državni namestnik« in bi vladal kakor preje. Ne moremo čakati do konca vojne, da bi se začeli razgovori glede monarhije, vprav tako ne more obstati na krmilu Badoglijev kabinet v sedanji sestavi.
V upravi .Rima zahteva »komunistična stranka« ustrezno »resničnemu stanju«, kakor v Neaplju večino In vodstvo Razen tega so južnoitalijanski boljševiki že zavzeli svo« je stališče nasproti Vatikanu in papežu. Sedaj javno zahtevajo odpoved po fašizmu zaključenega konkordata in »zavrnitev papeža v njegove meje.«
Poskus! izkrcanja pri Trouville izjalovljeni
'Kakor je objavilo Oberkommando der Wehrmacht dne 10. junija, so boji radi obojestranskega dovajanja novih čet vedno hujši. Poskus sovražnika, da bi se izkrcal južno ob samem izlivu Seine pri Trouville se je izjalovil v ognju naših obalnih baterij z velikimi zgubami za sovražnika. Neka vojna ladja je bila potopljena, ostale primorane, da se vrnejo na odprto morje. Naši boji za očistitev vzhodne obale reke Orne napredujejo. Sovražni nasprotni napadi proti Touf-freville niso uspeli. V prostoru Caen—Ba-yeux se borbe oklopnjakov nadaljujejo, Sovražniku je uspelo po ogorčenih bojih: da je našo prvo črto, za katero so bile zbrane naše rezerve, potisnil nazaj. Na polotoku
Cherbourg so v teku hudi boji. Naš* čete se proti močnim sovražnim silam In nad-močnemu zračnemu orožju odlično bojujejo. Na celi fronti so naša od sovražnika obkoljena odporna gnezda in oporišča v trdovratnem boju. V prvih treh dneh je bilo sestreljenih nad 200 sovražnih oklopnjakov In ujeli smo več tisoč mož. Raz\ n tega je Imel sovražnik posebno pri padalcih najtežje krvave zgube.
Nemške pomorske sile in bojni letalci so tudi včeraj prizadeli sovražnemu brodovju za izkrcanje težke zgube. V zapadnem izhodišču Kanala so se lahke pomorske bojne sile spopadle z nadmočnlm sovražnim oddelkom križark in rušilcev. V teku več ur trajajočem trdem ognju sta bili nek« sovražna križarka In neki rušilec no zadetkih torpeda težko poškodovani. Enega naših rušilcev smo zgubili. Pri bojih naših varnostnih vozil s sovražnimi brzimi čolni pred iz-krcavališči in v Kanalu je bilo več sovražnih čolnov poškodovanih. Zgubili smo tri pred-stražne čolne.
Od 6. junija pa do danes so vojna mornarica in zračno orožje, kakor tudi obalne baterije mornarice in kopne sile potopile dve križarke, tri rušilce, šest transportnih ladij z 38.000 brt, pet ladij za izkrcanje oklopnjakov s 15.000 brt in 7 čolnov za izkrcanje oklopnjakov z 2600 brt, Po zadetkih torpedov, bomb in topništva so bi' poškodovani ena križarka, tri nadaljnje križarke, šest rušilcev, pet brzih čolnov, osem transportnih ladij z 41.000 brt In 14 posebnih ladij za izkrcanje, Razen tega smo potopili ali poškodovali male čolne za izkrcanje In jurišne čolne.
Mnogo sovražnih vojnih ladij in ladij za izkrcanje Je naletelo na naše ml; ' zapore. Zgube, ki jih je pri te utrpel sovražnik znašajo najmanj 20 velikih in srednjih enot in številna mala vozila za izkrcanje.
\ maju je preklopilo 21.000 flanov lolp
10.000 mrtvih v enem mesecu - Ugoden uspeh bolev v hrvatskem prostoru
Z#pr«b, 13. junija. Skupno poročile o bojevanju proti tolpam v mesecu maju, označuje boje komunističnih tolp v hrvatskem prostoru, kot splošno defenzlvo. Tolpe so doživele spet hude poraze. Pomoč Anglo-Amerikancev z dobavo orožja in prehrane jim nič ni koristila. Tudi lakota in kužne bolezni so razredčile njihove vrste Zato se opaža močno upadanje bojne morale pri tolpah, kar morajo potrditi tudi njihovi vodje, kakor se to vidi iz najdenih tajnih listin. V teku meseca maja so tolpe zgubile približno 10.000 mrtvih, med njimi 42 poveljnikov in komisarjev; ujetih je bilo 2000 pripadnikov tolp, med njimi tudi Angleži in Ameri-kanci. 41 anglo-amerlkansklh letal je bilo sestreljenih in številni vojni material, municija in živila zaplenjeni. Med tem ko je bilo let« 1942. razmerje med lastnimi zgubami in zgubami tolp 1 ; 6, se j« to stanje v toku zadnjih mesecev popravilo povprečno na 1 :16.
Poglavnik je zakon o amnestiji za vstaše In begunce, ki je veljal v začetku do konca maja, podaljšal do 1. julija, ker se ravno v zadnjih časih prijave izredno množe. Zakon o amnestiji je imel do sedaj popoln uspeh. Po dosedanjih še ne popolnih prijavah se je 12.000 članov tolp prijavilo hrvatskim oblastem in približno 9000 od teh se je takoj priključilo enotam hrvatske vojske, da bi ji pomagali v njenih operacijah.
Priiava oro^tovolicev za hrvatsko vojsko
razveseljivo napreduje. Razven tega prihajajo na vojaške oblasti dnevno številne prošnje prebivalstva iz vseh krajev, da bi se izdalo prebivalstvu orožje, radi organizacije samoobrambe posameznih vasi, da bi se tako tolpe popolnoma uničile.
Komunistični iist edini časopis
Milan, 13. junija. NIČ ne more biti bolj značilno za nov položaj Rima kakor dejstvo, da je prvi časopis, ki ga Izdajajo po zavzetju po Anglo-Amerlkancih v večnem mestu,
komunistični list, ki izhaja pod naslovom >Unita«. Izdajanje do sedaj v Rimu izhajajočih dnevnikov kakor »Giornale d'Italia«, »Meiaaggero«, »Tribuna« in »Popolo di Roma« Je sedaj zaenkrat nemogoče, ker so bili vsi v Rimu nahajajoči se rotacijski stroji prej izpraznitvijo pokvarjeni. V prvem uvodnem članku »Unita« zahteva komunistična stranka takojšnjo imenovanje boljševiškega guvernerja. Razen tega zahteva list v surovem napadu na savojsko hišo, da se Viktor Emanuel kaznuj« kot vojni zločinec. Ni mu dovolj samo to, da se j« odrekel prestolu. Bivši kralj, ki je za to odgovor da je bila Italija zapeljana v vojno, mora biti za svoj* »strahotne r'očlne« neiismT'epo Icirnowsn
HANNES PETER STOLP
.jU
SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE
Urhcbat Rechttehutai MlHaldaulich* Reinan-Kormpondani, L«l|>iig C1
»Da, le pomislite«, Je pripovedoval Kiš srdito. »In ravno nagrajene. Ampak«, Je pristavil pobito, »zakaj so vam pa zvezali roke. moj mladi prijatelj čebel?«
»Jaz sem potnik za ročne lisice«, je pojasnil Peter malemu grofu, »In ravnokar pre-dočujem nadzorniku praktično enega izmed svojih vzorcev «
»Tristo hudičevi« j* vpil nadzornik, »poj-dlt* sedaj takoj ven, gospod grof. Ml nismo tukaj za vaš* proklete panj«. Obrnite s« na policijsko postajo, ki j«, pristojna za vaš okraj. Jaz imam važnejše opravke, kakor brigati za vaše abotne panje.«
»VI, ne recite tega še enkrat: abotni panjll« j« vzkliknil grof Kiš ogorčeno. »Ti panji so blH nagrajeni na petih razstavah, in ne maram, da bi označili te panje za abotne. To J* naravnost nezaslišano!«
»Gospod nadzornik Je nasprotnik č«b«l, gospod grof«, j« rekel Peter r«ž#č se.
»Vi, držite Jezik za zobmi, vi zločlnv'* Je rjovel nadzornik. »In vi, grof Kiš«, se j* težko dihajoč obrnil na čebelnega človeka, »zapustit« takoj uradno sobo!«
»Pritožil se bom čez vas«, je vpil razdraženi Kiš. »In ne dopuščam, da bi vi sramotili moje čebelarstvo, ki j« najznamenitejše v vs«J državi. L« počakajt?, bost* še slišali o m*nll«
»Veni« Je grmel nadzornik.
Groi Kiš J« iopihajoč zginil.
Pair* so vtaknili koi zakrlcnjentga sloćm ca y ntko poiamexno calico.
Seda) i* ltd*] na ItillCu na deikah. #1 ■
rokami opiral glavo In zaskrbljeno mrmrali »C* bom potem sedel v kaznilnici, aH m* bo takrat pač Flora tu pa tam obiskala? Seveda ne bom nikoli Izdal, da )e ona bila soudeležena pri vlomu.«
Peter |e vstal In vzel žlico, ki je ležala na mizi.
In z držajem Cllce t* začel Cečkatl na ap. neno steno svoje ječe: »Naj vedo zanamci: v tej temnici je sedel žlahtni Peter Bautt, Storil je dejanje, ki nI bilo nobeno dejanje, ampak samo uslužno hotenje. Toda on se nikakor ne boji mračnih zidov kaznilnice, ki ga sedaj čakajo. Pogumno In pokonci bo ve-ležlahtni Peter Bautz stopil tja pred svoj* sodnike In vzkliknil; Pa četudi m* pogrez-nete v globine človeškega bitja — počasi, gospoda, žlahtni Peter Bautz stoji s svojo nesebičnostjo vendar vlSe ko vil«
Peter je vrgel žlico vstran, globoko ganjen zaradi sebe samega.
Nato s* j* lotil vrča X vodo In ga spraznil. Prejšnje uživanje burgundca )e povzročilo peklensko žejo v njegovem drobovju.
»Flora«, j* rekel nato z glasom, ki se je tresel od glnjenostl, »to vse prenašam za tebe. Tla tebe, za tebe, ti krasna, ti lepa, grem v ječol In če bv potem zvečer luna sijala v mojo borno celico In bom mislil na tebe, takrat se bo stresla tvoja du*a ... za Boga«, se je osuplo prekinil Peter, »kje, hudi-mana sem vendar oral nekaj takega?«
Zunaj 10 začeli rotljatl ključi.
Peter je v trudni pot) dvignil glavo.
Ali «o že prišli blrlčl. da ga vlečejo pred neizprosnega sodnika?
Zapah na vratih s« ]• ikrlpaJoC odmaknil
Vrata so bila МћЋгпО' odprta, in v ceuco je planila Flora.
»Moj ljubi, dobri, Peteri« je vzkliknila med smehom In jokom. »Vse je zopet v redu! Govorila sem z grofom KalBtajem. On umakne kazensko ovadbo.«
»Flora, moje deklel« j* rjovel Peter, de so se tresle stene celic*.
»Da, Peter, moj dobri Peteri« je ihtela Flora, »saj t* vendar ljubim tako močnol«
In nato se je vrgla v -naročje mladega moža.
(K o n e C.)
Ste 11 vi zgubili dvalset mark?
Po cesti gre spodoben gospod,' zelo spodoben gospod, rekel bi cel6, da stopa prevzet od dostojanstva skozi mestne ulice. Tu sname nekdo klobuk, tam zopet nekdo --tam zopet In zopet In zopet. Res ugledni mož.
Sedaj, ko koraka ravno skozi samotno ulico, prileti za njim skoro brez sape mlade-nič, učenec mogoče, se ustavi pred dostojanstvenikom, sname čepico in jecljat »Vaia gnada, ste 11 morda vi zgubili dvajset mark?«
Gospod, ki le v prvem trenutku zvlSka gledal na mladeniča, se mahoma ustavi. V njegove dostojanstveno prekanjene oči je stopil poseben sijaj. Nekje v možganih mu za-bllsne dvajset mark, dvajset mark. dvajset mark.
M*hanlčno pretlplje svoje žepe, srce mu bije vedno hitreje, vest ga malce, prav malo speče T- toda to j* vse. Njegove oči ne gledajo več prekanjeno, prjje ustraieno in njegova usta mrmrajo nagloi
»Da, da, mladenič. Poprej s*m čutil ravno tako, kakor da bi ml bilo n*kaj padlo Iz *#pa. Ali si ti nti*11 Da) i*mU
T*daf se mu posmeje mladenlfi v obrfsi »Ne, našel jih nisem, ampak vi ste danes ž* sedemnajsti, ki jih je zgubili«
Preden se ]• dostojanstveni gospod zavedal, ]• mladftnič i« zginil za vogalom.
Koliko |e bilo udeleženo topništvo pri bojih na Vzhodu, se vidi najbolje po tem, da je to orožje od začetka bojnega pohoda na Vzhodu uničilo 20.000 oklopnjakov.
Japonske čete napredujejo dalje v provinci Hunan. Dospele so do predmestij Cangč*.
Zaključni boj za Imial se je začel. Tam obkoljena sovražna armada je. kakor poroča Domej, v hudih bojih z bližajočimi se japonskimi bojnimi silami. Jekleni obroč, ki so ga sklenili Japonci, se stalno zožuje.
Proti vsakemu pričakovanju je ministrski predsednik Churchill odklonil, da bi se izjavil o napredovanju invazije, ko je v četrtek govoril v londonski Spodnji zbornici. Churchill je edino le opozoril poslance, da se varujejo neumestnega optimizma In Jih j* prosil, da izkoristijo konec tedna za to, da povzdignejo moralo prebivalstva.
General Eisenhower je svoj glavni stan nastanil v nekem gradu v Južni Angleški. Tja je takoj po svojem govoru v Spodnji zbornici odšel tudi Churchill.
Od 200 častnikov in moštva polka Oueen Royal se jih je po neki bitki na gričih pri Anzio vrnilo samo 21 v naše postojanke«. Ta ugotovitev je ušla angleškemu časopisu »Daily Sketch« v okviru nekega opisa trdih bojev v Italiji.
Znana francoska božja pot Lisieux v Normandiji je bila v torek po anglo-amerlkan-skih bombnikih skorajda popolnoma uničena. Med drugimi Je bila razdejana tudi kapelica, ki se v nji nahaja grob francoske narodne svetnice Terezije Lisieuxske.
V	opoldanskih urah dne J. junija je zašla v predobalskem predelu pristanišča v Le Havre neka skupina sovražnih čolnov za izkrcavanje v ognjeno območje neke nemške mornariške obalne baterije. Naši topniški opazovalci so videli, kako so posadke čolnov v veliki hltrici prešle v gumijaste čolne in pustile svoje razstreljene ladje, da jih odžene morje, le na krovu so posadke razobesile belo zastavo, da bi se ustavilo obstreljevanje. Na kopno došli Britanci so bili ujeti.
Kljub vsem podrobno izdelanim pripravam z zvonenjem zvonov, tulenjem siren in najhitrejšimi poročili po radiu nekje ni šlo vs* kakor bi bilo-treba in večina Severnoame-rikancev j« zvedela za začetek invazije šele, ko so odprli jutranje časopise, piše »Dally Mail«.
General Eisenhower je odredil takojšnjo poostritev vojaške cenzure za vsa frontna poročila iz Normandije. Pred vsem je Eisenhower prepovedal, da se opisuje uničujoče dejstvo ognja nemških ostrostrelcev in granatnih metalcev na atlantskem okopu.
Vsa sovražna zračna oporišča v 6. in 9. čunkingkltajskem bojnem območju so po Japonskih zračnih napadih uničena In sever-noamerlVcansk« жтшбпт bo)n* sil* v krajih Cungklnga. ki so ie pod njihovo otolwtjtj, popolnoma brez moči.
Kakor javlja londonska poroCevalna služba Iz Ottave. je predal prvi sovjetski veleposlanik v Kanadi. Sarubln. svoj* poverila* listine.
V	britanski Spodnji zbornici je sporočil
minister za Indijo Amery. da je morala Indija doslej plačati za vojno svojih angleških zatiralcev doslej okroglo 600 milijonov funtšterlingov. Odslej mora plačati letno 225 milijonov funtšterlingov.
Gandhi je s svojo odločbo, da se ne umak« ne in Indije ne zapusti, odklonil vsak kompromis, ki so se ga britanske oblasti nadejale v zvezi z njegovo Izpustitvijo iz zapora. Gandhi je dal jasno spoznati, da so njegovi bistveni cilji Isti, kakor jih ima Subhas Chandra Bose.
Čet* Nacionalne Kitajsk* so pri operacijah proti kitajsko-komunističnlm četam v Južnem santungu ujele 8.000 častnikov In moštva, ki so pripadali 8. komunistični armadi.
Hude zgube anglo^amerlškega brodovla za Izkrcanle
Kakor J* objavilo Oberkommando der Wehrmacht dne 9. junija, so brzi čolni v noči na 8. junij potopili pred vzhodno obalo cher-bourškega polotoka eno sovražno krlžarko in enega rušilca. Nekega drugega rušilca in en čoln za Izkrcanje oklopnjakov so pogodili s torpedi In težko poškodovali. V isti noči so naši brzi čolni ravno tam na morju potopili dve veliki ladji za Izkrcanje s skupno 9200 brt. Po našli minskih zaporah utrpi sovražno brodovje za izkrcanje brez presled- i ka nadaljnje hude zgube. Tudi zračno orbžje je z dobrim uspehom nadaljevalo z odredi bojnih In bombnih letal svoje napade na sovražno brodovje za izkrcanje in dne 7. junija ter v noči na 8. junij potopilo šest prevoznih ladij s skupno 38.000 brt in eno vozilo za izkrcanje. Vrh tega so bile težko poškodovane štiri prevozne ladje s pt o 30.000 brt in osem specialnih ladij za Izkrcanje. Pogodili so z bombami tudi eno težko In dva lahki krlžarkl. Lovci In protiletalsko topništvo so sestrelili 45 i^ovražnlh letal
Pri uspešni obrambi podvzetja sovražnih bandltov na pred dalmatinsko obalo ležeči otok Brač se je posebno skazal nek bataljon divizije lovcev iz Ostmarke In Bayerna, ki ga vodi Hauptmann Thoerner. Angleški nad-poročnik Tom Churchill, poveljnik, otoka VI« sa, je bil ujet.
Severozahodno od Tarnopola so uničili ny šl grenadlrjl In grenadlrjl oklopnjakov nek sovjetski bataljon In nek protloklopnjaikl polk.
V*rlau und Пгцск NS. (Jaiiv»i-lsg und Uruoksi^i KUriitvo U.moH. KlaKatifurt. — VsrlaiwlwU^
14. Juhl Ш4,
KARAWANKEM ВОТв
9. — Kr. 40.
Heue Rltterkfeuztraffw
Beril«, njuni, bčr Flihrcr verlich das RlttSrkfeuz des Eiserncn Kfeuzcs an (Jnlcrstufmffilifer Helffluf S c!i o I z. Kompaniefiihrcr ifl eincm ^f-freiwilligm-Grenadier-Rcgiment;	Untersturmfiihrcr Kari
M ii h I e ck, Panjerzugfiihrcr in dcr Panzdr-Divi-sion „Da# Reich" 1 HauptstBrmfiibrer Wolfgang G a s ti Batterie-Fiilirer im ^jl-Panzcr-Artillerieregi-ment der f^-Pan»r-Division ..Das Reidi';
sturmfiihrcr Karl Helm: F r в h a u f. Battillensfiihrer in def ^♦-Freiwllli|ea-Paiizer-Grcnadisrbrij«dt „Nie* derland". ,
Der Piihrer verlieh ferner das Rittcrkfcuz des Eisernen Kreuzcs an Hauptffiann d. R Hatis Jpachim S cH m i d t-F al b e, Kempaniechef in eineni Berliii-Brandenbutjiaclien Grenadier-Regimenti Oberleutoaiit "■H. Herbert S t e i n k o p t, Kompaeiechrf In elneffl ^bereiicluisclien Grenadier-Regiment: ^eutliatlt August *:®eter, Zugfiihrer in einer Panierjager-Abteilung; Oberfsldwebrl Fran« G 6 11 m a Л n. Zugfiitirer ilh Grenadier-Regiment „l.ist", und Unteronizlpr Se-predit K r a 1. Geschiitzfiihrer in einem Miinchner Grenadier-Regiment.
Erstes HIttetkfeU)! an def Invasions-Ffont
Berlin. 13. Juni. Der Fiihrer »erlieh #wf Verechlag "Jes Oberbefehlshabere der Kriegsmarine dem Kor-vettetikapitan Heinrieh Hoffmann, • Chef einer Torpedo-FIottille im Kanal, ftir kiihne und erfeli-" reiche Fiihruilg der ihm unterstellten Šteitkrafte bei der BekampftMif der feifldlichea LanduMgsflotte dat Ritterkreut zum Eisemen Kreuz.
Dei Gegner setzle vier Luftlonde-Divisionen ein
25.000 Mann bereits ausgeschaltet — Seine-Bucht welter Hauptkampfplatz
Die drei tiSA-Befehishalier in London
Stockholm, 13^ Juni. Im London sind die drei ametikailiBthen Befchlshabcr fiir Armee Luftwaffe und Flotte, die Genetale Marshall und Arnold sotrie Admiral King eingetroffen, nachdem ale a% Diehs' Jag nodi cine abechlieflettde Konferenc ttiit Roosevelt hatteh.
DurA die Enfsendung ihrer drei Befehlshnber naeh ™glaad bekuHdeti und bestatlfeii die Ameflhaner «r« "eut da8 die Inrasion als eine vor*legend аШеНка* niaaie Operation angeeehen Wird, bei der die Stre« vOB deti AmeHkatiern beetifflmt Wird. wahrefld °ie britisdien Truppen nur Befehle lusiiufiihren naben. England gilt dabcl als die Včrgeschobene Basis jV °4efflerikanlschcM Operationen, und HUn Statteil Л д" Chefa der amerlkaHischen WjffeHjattuflge« Дламк	"^er OperaflOrten I Mi Western, deft
Eisenhower, einem Beeuch ab. urn mit IT«4	GestaUuflf dw ОрегвНолеи euf d«
LJSfl-Baiii BnilsBd M bedprećhefl.
Deffraeierung elnes usA^oeneraimajors
Genf, 13, Juni. Das Oberet« Haupttluartier gab am MlttWdeh hdcH eiiter l -irtđetJef Reut^rtnelđuflg bekannt, dafi ein USA-Geiieraimajor ztlfH Obersf-Icutnant đegrađicrt und nacli detl USA zurlick-RCBchickt wutde, Er hattti bci einetn Cdđttail da« ungefahf« Datum Шг die Inva^loti enthullt. inđem «r sagie: „Auf tneln Ehrenwdrt. die Ib-" vasion wlrd vor dcm l3. Juni erfolgen."
Obcr den Zwisclienfall, der sich vor zwei Monaten ^icignete, wurde aus Sidlcrheitsgrun-t»ti (etKt Stillschweigen bewahn. Eitre bam«, die dab«j war, žcigte den General an, dessen '•n* mit Henry J. F. Miller angegeben wurde.
Marcel Deal meldet ildi zur Miliz
13. Juni. Der frati20sische Minister fUr ^ft)cit und nationale Solidaritat Marcel Dćat hat wie gm Freitag abend amtlich bekannlgcgebe^ ^freiwillig zur Milig gcmcldet. Marcel Deat *'rd weiterhlh seinea Mihistcrposten beibehalten, Voft dicseni SL-hrllt erwartdt mam in Parlser Krelsen eifte Starke RUckwlrkuH^ Im Landc, da Dkt dcr Fiihrer des natlonalcn Volkszusammenschlusscs ist.
rd. Im WMMfl, 13, Juni. (pk,-9enderb»fidit,) Die Seine-Btidit, đi« seit đem fifsten Ta; đer Invasion Schauplatz der Schlacht bildet. steht auch weit€fhifl im Zcntrum đer KampftStigk^if. Es unterlag wehl ližinem ZtrelM, đAli das In-vasidnsvernaben voifi Anfang an mit sehr sdiwe-ren Vfitlusten setađe ftit den Angrdlfcr vctbtin-den sein Wiirde. Die LatidtWf bWtet dcni An-greifer wolil den Vorzug der Initiatire s«lbst, setzt ihn aber audi auf den Prasemiertcllef fill das ypkl der Waffen d€s Verteidlfers. Di« KaiTipfe sind nodi vi«l zu sehr in den cMien Anfaneen, als dafl schon 1еш ein wetdendcf Obetbfick vetsurttj warden кбпШ«. Die Grdfle des RaumeS und die gewalttg«n Mađlfinitt«! đ€J Feind«* machen es seib»tv<tstandllch miSglidi. dafl dort, wo sie um jcden Preis und durđi |€đ<s Opf«f erzwtiflien werdtn scllen. Landckftpfr entsMhen und audi un«f dem Sdiutz 'etarker Seestrtilkraft« slđi eiBfi Zeltlan« haiMfi кдппеп. Das isf vofl der deutsđi€h PUhfung stets «ln-kalkullett wofden, )a dag ganz« eufopHisdw Abw^hrsystem 1st von vornli«f€ifl auf dies« Moglichkeit eingesteilt, dafi es gewissctfflafiin einen Zugzwang fiir den G«gh«f dafsttlit, indem es ilim ijesondcrs iandeg©eigrt€t« „W«iche" Stel-len prasentiert.
Das Bemerk€n9W€ffe «n den auBefOrdentlicli harten und ssliweren Kiimpfen in der Seino^Butht ist nieht die Bildung ven Land«kdpf«n, das Auf-failigc ist vieimeiir der fiir den Gegner hohe
BlutKoU um) d»8 Miev<rha)tni» Miner hobtn Verfust« zuffl Erfolj seiner Bemflhunjen. Die beiden groBen Seemachte begannen ihr^ grofie europaische Landunf nfcht mit rfer Seelandunf. sondem mit dem Einsatz von Ltiftlandetfuppen. Vier Lafflande-Dlvlsiotien hat der Feind als «r»fc Welle in d<f Seine-Bucht zwiechen Le Havre und dem Cotentln eingesefzt. Ober die HMIfte dieeef 50.000 Mann tvurden von der deutschen Abwehf schon in den ersten beiden Tajen ausgeschaltet. Ein Tell wurde »đion in der Luft abgeschossen, eine grofte Gruppe sprang in ein MlnenfeM und sprengte slch sžlbst wleder in die Luft, eine andere, noch grdfiere Gruppe gerlet blj in den Aufmarsdi elder deutschen PanzerdlvUion hin-ein und wurde sclb*tverstJ(ndlldi »ofort roll' standi« aufferleben.
Luftland«-Divl»ion«n •iod Elitetruppcn. M»» kann sich sehr gut vofetellen, wa» inr« #t*rken VerlutW fiir d«n Gegner bcdeuten, Б« geht hicr alUin |a nidit um Z»hl«n, ei feht um Qualitat. Und dW Sltuationen. in dencn diew Miinncr ausjtcudialtet wurdcn, noch «be sie iibcrbaupt zum KSmpfen kamen, unteistreldien nodi Љ»е moratiwhe Wlrkunj fiir den Gegner. Eg ist de** halb nlcht vefwunderlich, daft viele von Ihnen. als In Gefangcnschaft gerietcn, erklitrtcn, aie. hatun rem der einen Beriihtunj mit den deutschen Waffen zeitlebens |enu|.
Kriegsberiditer Otto Hermann.
Die S tmde der Mfung Шг das ftonziisisohe Volk
MoWltiittchuiigsbefehl an die Mili« — Marcel Deats Neutralist jetzt nnmSglich
j. b. PiHs, 13, Jeni, (Eigenbcriclit.) Defneiid ridiMt« am Dieliatag abend eiflen AppelI ail die ftaMWistlie Mili*, 10 der ef afl die Weieungeo M«r»tfhstls Pftaln und dea Re|ie(HftgseAefs Lav«l irionert« uitd vwi sich Ali« Ailefdmmgefl jlab, di« vreit Ub« di« fiir die Mdeše dee ff#M0elsdiefl Velhcs beetlinntttu hlnelie« geheh. Def AppelI Dantflnde let eln Mebileisclmnge-befehl iliđlt ЛУ! en elle Im aktiven Dlen«! def MilIz stehetidea Franxenei), sendef« enth an die Rewrvc der Miliz. „Die Befehle »Ind klaf, eagte Dafnand in dieeem Aufrtif, „B«fadif« a!s Felnd Frankreich die Ffertktireer« u«d Banden, grrift alle Saboteure an, ganz ?leidi, eb sie im lande sind oder mit Fall-ediirmcn abspringen werden. Der Ayel! richtet sich auch ai) Ад Garde floblle, an die Getld&rAerie und die gesemt« Pelliiel. von det Demand fftfdeft, did sie sich der Traditionen wilrdig erweise.
Auch die Doriot-Parfel hal elnđfl Atlffnf en ikfe Anhanjer gerichtet. um sie in dcr Stunde der Bc-drcthuHji Ffaiikreichs dtirch die eurepa-feliidliehsa KrSfte iti filafirilefen, tn dlssem Aufrtif »led durati crintlSH, dtiB die DeHot l'atlei jletlflu so wie die Miliz Joseph Darnands die ,eUWp8i!iche RealitSt žur Grundlage ill res Wellciis femadif bet utid fiir die Vefletdiguiig iinsetes Komlhents, selnet Zivlllsaiion und seiner Lcbdnsgesef^e каШрГеПмћ eintrltt. Dae Lebetl Eutepas. so helRt es In deffl Auftuf. 1st hetife «ie noch (lie zuvet dutch die bolschewistische Bar-bafel im Ost en und die anglo-amefikanlsche Barberei im Wesicn bedfoht.
In die gleictle LinlC diesSr Appclle und Mobillsie rutlgsbefchle dcr aUfbeuertden KrSfte Ffankreichs fallt ein Artikel, dert Marcel Deat. der Minister fUr Arbeit und natiortale SolidaritSt, im ,,Oeuvfe" untef der Dberschrlft „Ich bin nicht neutral" veroffentllcht, Dcjit Icgt dar, daft manche Ftartzosen sich auf did jurlstiscHe Situation Frartkreichs vom Juni 1940 be-rufen, um sich die Mogliclikeit einer Art franzosischcn Neutralitat einxuredcn Aber in diesem Krieg Um I.cben und Tod des Kontinerits kann cin Land von det Bedeutung Frankreichs nich niclu einmal die geistige Neutralitat mehr gestatten, „Die Rauber unscrcs Impetiums, die Verwiistcr der fralidsischen Stiidte be ginrtcn den Sturm auf dem Kontinent. Nach RoUcn haben sie Bayeux, Caen und andcre an Kunstdcnk-
Ur. I I l.llltiU
Detttiich tfltFottgeBtthfiltgm
Wie	r.il Ki fuil ♦»liieh Kftel Ii'neii
H'hit
A.le Euleii.4{»iegel uach firfurt kam, wo eine tfnive»-siia.t ISl, schlug er daselbst seihe bwefe an. Die Piofessocen đer Uhiver-' hattett vifei gehei-t von semen Listen und ^sfatsehlaften, was sie ihtn aufgeben kennteri.
wufdeH ate eieh einig-, daft me au Kuien-^leigel einen Keel in die Lehfe geben wollten. penn ев »ihd viel Keel in Bhfuit, alte und jiw&e. Bie Hefen Eiulensplegel und eajften ihffl; Ihr habt gelehite Briefe ang'HiChlageh, dfttJ 'ht- eine jegliche Kreatur in kurzer 2eit woli^ tet lesen und sehrelben lelifen. So sind nun •lie Herren von det UniVersltftt hler und WoU Kuch einen jungen Rael in die Lehre ge-^eh. GSetraut thi- EJucH auch, den zU iehren?«
sprach: »Ja«, abet er milBte Zelt dazu ^^ken, da ee eine unvernunftige Kl-eatur ohhe ^I'l'ache wai-e. ba wurden sie mit ihm eins aUf ^^anzig Jdhre. Bulenspicgel dachte; >Uneer ®'nci diei: stlrbt der Rektor, во bin Icii frel; ®terbe Ich, wer will mich mahneuj stirbt raein ®ehmer, so bin ich ebenfaila frei,« Also nahm ®uienepiegel den Esei an und eog in eine Her-°erg:B. Er beeteilte eilien Stall alieln fUr sei-Леп SchUler und veredhaffte etch ein altee gro-^ Bunh: dea legte er In die Krippe und Bwi» anhen Jerit% BIntt left; ef Hafer. Dam ward dor ^^'■1 inne und warf die IBItltter um den Hafcre wiien mit dem Mauie herum, und wenn er °ann keinen Hafer mehr swlBchen den Blkt-80 Mef er: »l-a, i-n!« De Eulenftple-dem Ш#е1 me»*kte, gl.^ er au dem "prftdi: »Herf Rektor, wmm wol-t Ihr einmal eehen, waa mein BchtilM- «n&chtT 'tin mit MMR und Arbeit dnhin ge-ћкћ k w '''■ ctlii'be Vtikale kenr' Und nen-ha« /22^: Ktmimt mtt mlr. Ehr KOnnt es se-атга.	« Der gi'te ScbUler Matte hie
^ »«ihn>iu«ie gefaetet. Ale tuleraplff#*
nun mit dem Rektor und etHchen Magisterh kam, da legte er eeinem Schtller Cin neues Buch vor. Sobald der dae in der Krippe fand, ^warf er die Bimter hin urtd her, um den Hafer Hu sueheB, Als er nldhte fand, begann er mit lauter Stimme «u sdhreiMi: -l-a 1*вг. Da s-prach Eulensplegel: »Sehet. lieber НеГг, die z we i Vokale 1 una A, die каии er jetst und, Ich hotfe, er soil noch gut werden.t Der Rektor starb nach kutxer Kelt. Da verlieil Eulensplegel seinen SchUler und lied ihn gehcn, wo ihn seine Natur hmtrleb. Ђг aber %og mtt dem eihaltenen Gelde hinweg und dachte. »Boll-test du die Esel ZU Krfurt alLe welse machen, daeu wUiUe ein ianges Leben gehoren.« Er konnte es aUch nicht tun und lleft es also bieiben,
1. Briefe anechiagen —• t lepaki objavit) J. List, die — svijaCa
3.	beratschiagen — posvetovati se
4.	jemandem etwas aufgeben — zastavili komu kakšno nalogo
5.	in die Lehre geben — v uk dati
6.	.iegliche Kreatur — sleherna kreatura živo bitje.
7.	Rich fetrauen — upa.tl nI
8.	unvernUnftlg — nespameten; neumen
9.	elns werden mit Jemandem sporazumeti ee • kom
10.	niahnen — opominjati
11.	Herberge, die — prenočlAče.
12.	sifh ptwas verschaffon preskrbct
13.	Krippe, die — Jasli
14.	Hafer, der — ovee .
15.	etwas Inne weinlca — Mpooinitt ai
16.	um dee Hafermwillen — гаЛ ovea
17.	fasten — poetltl ae
18.	wo ilin iei^n NatUr hintrieb kanloi je vleklo
1». hlnwegsiehen — odpotovati
20. w Hei^ M bleibee — la j« te tflUrtil
miilera relthc SfSđte žerstort. Sell Wochen habm Ihre Bomief urtsefe Frame und Kinder gefflOfđit, ohnc ji« goringste miiitilristlie Notwcndigkeit, Sie fahrcn jeut fort, Ukcn in unscrcm Lsind ausfufotun .,
An ji« Schlld«run| dtr Ld|a, die Frtnkrcldi dni Anfio>Aniefilt«neni zu vtrdankni h«, «dillefit M«r< cel Deat felgoiden Hieweig an; „Srit den ersten Taien warden die Rindrltifllnjie in« Meer geiroffen od«f am Strand fesffettagelt, Warn (« das ки dan-iceri? Allein def deutschen Armee weidie w)r frliAen als die elnzlfc Hoffnting Europe«. Wie kUnnte iđt an;c»)^t« di«s«r Soldaten, die uneeren Bodee edtUt* zen und mit welchen ich mich in dieser ungeheoereii und heiligen Entscheidung der Gesdiitht« vellfeomneB einlf tind lollderisch fuhle, neutril Melbenf"
Marcel Deat schliefit seinen Aufruf mit der Fest-*tellun|i di: Stutldr der JrcHSen Prilfung sei gekom-men. Die Ereignisse sind im Gauge, unwiderstehlich. und ef' "*"* durchxbsctiiefl bis xum Endelef,. an deifl Marcel Deat nicht einen Augcnbllck !iweif»It,
steiflwiirffl statt Begrttflnngsielem
Parli< 13 juni. Dor am Donfierstii In der NXhe vofl Trevlres gefarigeugenotnfflene emerikanische Кот' porel William Lownington aus Cincinnati war be«on-dcri iibcrratdit liber di« Haltung der frtozi^sitcheD BcvOlkerung. Er berlchtet: »Obar den mOrgerlichen Kafflfir kann idi HO* nicht iprechen. Aber ei geb cine andere Oberraschung fUr mlA, Man hette una geaagt. dafi die Franzoten um aJi Befreier begrUfien und un« belfen wUrden. AI« »ir aber etc Gefaagene durch ein Dorf gefUhrt wurden, merkte ich, obwohl ich keln Wort FranxBsisch verstche, d*B die BevUl-kerung un« haRt; dcnii si« waff mit Stelnen nach uns. tch glaube. wenn uns die deutschen Posten ni«ht gcschutet und die M'ug« iiurUckgedrUngt hKttee, wdren wir vie Elflbrtcher cfschlagen worden,"
Sdiieflerel mit der papstlldien Qarde
Malland, 13. Juni. Zwlschen den USA und dem Vatikan 1st cs zu einem diplomatlschen Zwischcnfall g«kemmen, Am Dienstag frilh drangrn betrunkene USA-Soldaten mit Gewalt in die Vatikan,^tadt ein. Die papstliche Garde, dli sunlichtt von dem Kinflll dcr USA-Soldateska iibčrrascht wurde, verfolgte die Gruppe sofort und wollte ele hinaundrilngen. Ei ent-•stand eine SchieRerei, bel der cin Oft'lsier der Schwcigei Garde am Arm verwundet wutde. Dcr USA-Vertreter beim Vatikan iiberbrachte dem KardI« nalsekrctar Maglion« eine Entachuldigung d<r nord-anwrlkaniaeheD Regierung. Damit ecnelnt der Zwi-schenfall ledoch nocht nicht bclgelcgt zu ecin, dcnn der Vatikai yerlangt snefgiach Vorkehrungan »ur, Vermeldung waiterer selcher Obcrfiitle. Ee let bo-zeiimnand fur die gegenwartige t.aaa in Rem daR di« schon vet slniger Zcit auf 2000 M*nn .vargtiirkte Scliwsiaer Garde ictrt um wcitere 2000 Mann ver-mahrt wird.
FHif nene Ritterkre«ztrifcr
Рићгегћжир^оаМкг/ 13, JunJ, 04f Ffibiei verlieh das Ritterkrcuz des Eisernen Kr«uze» ап Oberet Walter D e n k € r t. stellvertreteeder PUhref einer niederjSdisfschcn Patrzerdfvision; Hauptmann d. R. Johann S a u e r, Bataillon»-kommaodcur in eiiKm nicdcrsachsisehen Panx«t-greiuu>icr'R<siment; Obcricutnant Willi J a n-seti, OrdtJnnanzoffizier in einem wttrttcm-berjlsA - badlsđicn Panzergrenadier - Regiment; Obcrfeidwebel Walter H o a m o t b, Kompaniefiihrcr in einem hc*nKh-thiiringi»dtco Panzer-grenadier-Regiment: Feldwebel Hor« Grna-w a 1 d, Zngffihrer in einem berlfn-brandribiirgi,-schen Grenadier-Regiment
Wie Stalin die Invasion enwang
hw. Stockholm, ly Juni (EijenberiAt). D«r voir-tiiufig tinzlge Gewinncr und NutznieGer be! In-gangHitzunj^ der Wc^tinvasion is^ nad> detn Zeugni« emcr gro6en UAS-Ag«ntur, Moskau. Dort olwwe man, к> sagte euie interesianM Spe-ziaWaritcHuag der Ub'ttd Pfe& aus Washington vom Morgra des Inv»j>.->njtages, die engbtdi« Offensive gegen Wesieutofta rah Salutsalven be-griiSen. Statin aei sieher :ипг zufriedcn mit dieier MaŠnahme. Erit nadi jabrelangem Drudc auf Churchill habe er es mit Roo»evelti wohlgeneig-tera Beistand fcrti'ggebracbt, die Englander zur Zustimmuna zu diesem Projekt zu zwingen. In-zwitdfi'n hake sich einet dcr drematiichesten und spannendwen diplomatiichen Splete hinter den Ku-lissen det Verbiindften abgespictt. Im Mai 194Z habl^Molotow nsdi leinem Eksu^ bei Rootevclt da» Weifle H«u» ofren»iditliA in der Oberzeu-gung rerlawen. dafi die Invasion in Weiteuropa no* vor Ende de« Jahrei kommen werde.
»Einen Monat ipater kam indessen Churdiill zu dem USA-Prilsidenten and erklarte, eU die Rede tuf die invMion kam, deS dietef Unterneh. men ummGglidi lei und dafl der Plen tufgegebea werden miiise. Kurze Zeit dantch konnte maa deutllAe Reizberkeit und Miflitimmung in Mos-kan bemerken WzUglith der РШпе und Motiv* der Alliierten Stalin war von brutaler Aufricb* tigkeit in »einen Aufierungen, und Rootevelt ver* mied ei sorgfKltlg, die Prage der Invetion dffent* lich irgendwie eurzugreifen. Die ganze Vthrheit ^ird wehl em nfcfi dem Kritge bekanntwerden^ Aber (I bestehr kern Zweifel in den Htuptzttgea im diplematitdien Spiel um die (nvaiion. Ei i<t mdglidii daft es ttberheupt k eine Invaiion gege-ben hStte, wJfre nidit Stalin in dieiem Punkte >0 beitimmt geweien."
Hler wird von einer offensiditlidi besonderc wt unterrlditeten USA-Qusillc die Bestiltigung dafiif gcliefert, da(5 Stilin die Westinvasion mit dci» davon erhofhen Btutstrdmen in Teheran er-zweng von feinen inzwisdien zur Unterwiirfigkeit erzogenen Gehilten ,u* England und USA, deneit nichti mehr welter iibrig blieb, «Is t!d> den Mos-kauer РШпеп zu (Ugen, militarlidi wie potitisch.
DaS es zwisdiendurdi zu den im Endeffekt fehlgetchlagencn Aktionea in SUdeuropa kam, war nach der amerikanischen Darfteltung die Sdiuld Churdiilli, Er settte die Nordafrika-Landung durch. Aber Stalin beitand auf Einldiung der Ver-sprechen von i;*:. Auch durch die Nordafrika-Aktion lieA er lidi hiervon nidit abbringen. Aut dieiem Grande kam er Anfang 1943, wie da* amerikaniidie BUro jetzt bettiltigt, nidit nach Casablanca. „Im Mai 1943, all Rooievelt und Churchill lid) von neuem trafen, herridite unverkenn-bare Besorgnii um die Sowjeti Man fUrditete, daft Stelini Geduld am Ende wire. Die beiden Staati-mXnner betdiloiien daher, lich la resdi wie mog-lich mit ihm zu treffen."
Dai Ergebnit bestand, wie man weifi, in den Konferenzen von Moskau und Teheran mit dem endgUltlgen Triumph Stalim Uber Rooievelt— Churdiill. DIese Enthiillungen der United-Prefi kommen wahrhaftig tur rediten Stunde.
Kommnnlstlsdier Sleg In Stoddiolm
Stockholm, 13. Juni. Die grOBtc Gcwerkschafttabtel-lunj In Sdiwcden wShlte die Vertrete' zu dem im September stattfindenden Landeskongrefi. Dabti er-rangan die Kommunistcn einen vollstiindigen Sieg mit iibtr 6000 gefcn 4480 eozlaldcmokratixche Stimmen. Dies bcdeutet, daB samtliche 38 Stodiholmer Delegirr-tcn zum Konjrefi Kommualsten sein werden. vSihrend di* Stockholmer Sozialdamokraten nicht einen ein-zigen Vtrtreter entaenden kfinnen.
Rabia es Borsengeschaft bei SchlachtbegiDn
Rlesenverdienste am ersten Invaslonstag, wahrend Englands Siiline bluten
rd. Berlin, 13. Јшн. Hiius<t in Roy«l Exch*nge Di« Invasion hat bcgonncn, DI« BiVsenjobber witttfn (in* „FiKt-Cl»e"-Geloscnhcit. Inl g«nzen Bankenviertel in der «nnlis«hen HauptJudi herncht Autrcnung Se« Jihr und Tag war dor Borsen-bcsudi nidit lO l«bhaft wie an diesem Tags. Die vi^crt GrollbankdircktOren hal man sehon laage nicnt mehr in den R^umen d^r kortiglichen Bdrsc gest'hen. Imtner neue Kur« blinken auf, die Um. sacM orreidien rasdi auCerordentlidie Hohe, alle Lacnargie ist versdiwunden, niemand will versau-теП) an den heucieen KiirticWinncn teilzunehmen. Ein Liirmcn, Schreicn Sdiubscn. alle Tclephonzel-Icii fortwahrend bcsi-:zi, Boteiijungcn risen mit Tel<i<r.immen liin und her, selbst scriosc Bank Judcn beginnen wild lu gcstikuliercn ^ wie einst in Tarnowitz, Den kleinen Sdiiebern, die nidit vicl zu verlieren haben, tropft der SdiweiB von der Stirn: „10 Imperial chemical *n Smith u. Wanken-sttin. loee StUdc Gold Co alt Selected Trust an Muers. Roihsdiild. ?oo Burm» Oil Corp. an Rrnih.i-s Л'5, ■>'1 SdiilFa.tuaktlcrt sinH ri'dit ли kr:egcn Die Kaut antebot« hSufen sidi, die Kurse klettern, ohije dafi ein elii/,i)^ci StUck umgesetzt wird. Ver wird d«Mi VerltaktiM mkautui, ddt hwaawm
im Gange i»t und tobendes Feuer deutidier KU-stenb»cterien auf di« tngio-amerikaniidie L*n« durij^sflotte fllit.
Was murmelt der M*nn? Gan* gleichgulcig iit, ob der UberUl! »uf die Norm«ndie gliidcc. Htilo, MidUnd Bank tu jedem Kurt an raidi, naturlich, eine GroISbankiktie muK man mitneh-me^ hoho, muli man mitnehmen. Hohe Sthiff« verluite tteisern die NeubauauftrXge, belebeo d*, Kreditgudikft, leibit ein Invatiaasrudcsdilag kana den Auftrieb nidit hemmen, Sutcone und Suttoa« kaufcn Canadian Kafcleoil. Ja muC man mitgehen, ia. Kcine falsdien Sentimentalitaten uber „gs-opferte Sohne dci Vatefiandes" Jetzt wird ver-diciu. Hausse oder Baisse. Immer riditig liegcn, wer wci(5, ob morgen nidit das Barometer um-sdilagt,
Ein fetter Tae fur Koytl Exchange giag vor* liber. „Daily Herald" beriditet, dak der Ge* samtkursgewtnn «m erttien Invasionnag 50 Mtllio* nen Pfund betru(5, «rXhrend Englands Sehne wie-der cinmni auf dtm ewigen Kampfgebiet der Nor-mindif ihr Blui vergielsen und ganze Regimenter in den Mincnfeldtrn aufgerieben werden, verdie* ntn die Tuden Million en end Millionen im Bow aeagawW#.
BtHMi i. —	M.
KABAWAWKHy BOTS
gred*. И. »Hrija 1944.
,,$:novm Lenina'' v IVeaplJu
Tragedija zapuščene mladine v Južni Italiji - Strašne posledice vpliva In ndejstvovanja moskovskih „vzgojiteljev"
Več kakor 20.000 otrok v starosti 6 do 15 let živi sedaj na cestah Neaplja kot »erranti«, potepuhi. Njihovi starši so ali radi britan-sko-amerikanskega zračnega terorja zgubili življenje, ali pa radi blazne draginje v me-•tu ne morejo preživljati otrok. »Nagnenje za ulico« je tako splošno, naval tako velik k tem po polodraslih obrazovanim tolpam, da •e tukaj spet ponavljajo brezprizorni Sovjetska Rusije, tragedija zapuščenih otrok pod boljševizmom, na tleh Južne Italije.
Da postane ta pojav razumljiv, je potrebno, da se pojasni sledeče: V sedmih mesecih zasedbene vlade v Neaplju, je mesto postalo glavno torišče podivjanja nravi, kakor do sedaj na evropskih tleh še ni bjlo zapaženo. V načelu je vse dovoljeno, kar neposredno ne nasprotuje vojaškim namenom. Poleg neštetih privatnih zabavišč, ki jih britansko-emerikanska vojaška policija ni niti ugotovila, niti jih ne kontrolira, je v Neaplju sedaj približno 1200 javnih hiš. Da bi se strašno naraščanje pohotnih umorov in posilstev saj v nekoliko omejilo, morajo po odredbi za-sedbenih oblasti te hiše biti odprte noč in dan nepretrgano. Med pripadniki 14 narodov, ki sestavljajo armado zaveznikov, so številni zločinski elementi, ki so bili iz kaznilnic v Zedinjenih državah. Severni Afriki, Rhodesiji, Avstraliji poslani .na »fronto«. Posebno se bpjijo radi njihove živinske surovosti nasproti civilnemu prebivalstvu Maro-kancev in Senegalcev. Radi posebnosti severnoameriškega vojaškega kazenskega prava, po katerem se 14 dni trajajoča odstranitev od čete kaznuje samo kot nedovoljeno oddaljenje in se šele s 15. dnevom spozna kot begstvo, je Neapelj poln severnoameri-kanskih vojakov, ki se okoriščajo s to zvijačo, da se radi bivanja v Neaplju odstranijo za 13 dni od čete, se 14. dne javijo, da po prestani kazni spet 13 dni prežive v Neaplju. Značilno je, da je zavezniška vojna policija, ko je pred kratkim naredila veliko gonjo v Neaplju, zafela nad 10.000 tisoč tovrstnih beguncev. Da si pridobe sredstva za tri-najstdnevno bivanje v Neaplju prodajo т številnih primerih amerikanski vojaki vojaška vozila s tovorom vred (živili, opremo Itd.) zasebnim kupcem, večinoma Zidom. Sile, ki bi bile zmožne nastopiti proti temu splošnemu nravstvenemu propadu, skorajda ni. Poskusi katoliške duhovščine v tej smeri so bili po komunističnem vplivu hitro onemogočeni. Od komunistično-marksistične skupine, ki ima ▼ notranji politiki v Neaplju glavno besedo, se ta nravstveni propad smatra za dobrodošlo sredstvo za razpad politične morale In ga zato vedoma podpira. V tej zmedi nravstvene zanemarjenosti, razuzdanosti in greha zavzemajo mnogi tisoči teh zapuščenih otrok v Neaplju posebno mesto.
Večina teh otrok je »organizirana«, to se pravi zbrana v tolpah. Oni se preživljajo z napadi na pasante, med njimi na pijane zavezniške vojake, ki jih izropajo, ali kot vodiči k javnim hišam, seli, prekupci množe-čih se črnih borz in končno kot »rdeči poma-gači t. j. vohuni v službi komunistične stranke radi Izsleditve skritih fašistov. Napadi na pasante se dogajajo tako, da otroci pošljejo k tolpi spadajoče dekle v starosti 11 do 15 let, da zvabi primerno žrtev na ceste aH v ruševine bombardiranih hiš, kjer tolpa laže izvrši napad. Otroci kot vodiči za javne hiše pazijo posebno na vojake črnce, in naj bo pri tem omenjeno, da je prostitucija v Neaplju dosegla višek, kakor v nobenem dru-
gem velemestu Evrope. V službi črne borze so se izkazali zapuščeni otroci kot najbolj točni poznavalci skritega blaga, kot dobav-Ijači za gostilne in prekupci za svoj račun. »Rdeči pomočniki dobe od krajevnih odsekov komunistične stranke ali od »združenja prijateljev Sovjetske Rusije« »nagrade za uspešen lov«, če jim uspe, da opazujejo osebe, ki so sumljive kot nasprotniki komunizma in če preskrbijo kolikor toliko poraben material za njihovo obsodbo. Otroci pridejo radi tega pod pretvezo, da so lačni, v stanovanje sumljivih ter ga točno pregledajo. Na podlagi denunciacij teh »rdečih pomočnikov« so bile izvršene številne aretacije. Posebno priučene otroke uporablja tudi bri-tansko-amerikanska policija.
Medtem ko se zapuščeni otroci v cploč-nem znajo odtegniti vsakemu vplivu, pred vsem vplivu katoliške cerkve, ki je bil v Neaplju pred zasedbo zelo močan, je komunizmu uspelo, da uporablja otroke v svojo svrho. Zaradi tega se v smislu navodil, ki jih je izdal moskovski poverjenik Togliatti, pred vsem dajejo otrokom proste vstopnice za kino. Znova so začeli uporabljati boljševi-ški kino »Cinema Russia Nueva« v Neaplju, T katerem se predvajajo samo sinhronizi-rani silmi sovjetskoruske produkcije, da vzgaja in vpliva na zapuščeno mladino. Otroci, ki se udejstvujejo v komunistični agitaciji, dobe cigarete in manjše denarne zneske. Tendenc^ komunizma gre za tem, da se zapuščeni otroci Neaplja in po tem cele Južne Italije uporabijo kot cenena surovina za moskovske namene. Medtem ko se vlada ljudske fronte, zasedbene oblasti in mestna uprava izogibljejo, da bi pristopile k rešitvi tega problema, je zadel komunizem pri tej akciji na katoliško cerkev kot nasprotnika.
Poskusi duhovščine, da otrok ne bi brez boja prepustila boljševizmu, so dali povod, da je komunizem, ki radi izrazite katoliške miselnosti prebivalstva, posebno na kmetih, v začetku Iz taktičnih razlogov Moskve ni nastopal verskosovražno (tako zvan »sredozemski ali romanski« komunizem s »katoli-
ikimi« komunisti), sedaj odprl vse registre znanja svojih strokovnjakov za brezbožni-ško propagando. Otrokom se ob koncu filmskega predvajanja ali političnega sestanka pri delitvi daril vedno spet ponavljajo sledeči stavki;
»Ne obračajte se, če hočete kaj imeti, na Boga. Obračajte se na Stalina. Boga ni. Zato vam tudi nič dati ne more. Duhovni so izkoriščevalci. Jutri bo vse vaše. Komunist se za to briga. Uboštvo bo prenehalo. Vse boste dobili, ker vse je vašeU
Pastirsko pismo, ki ga je izdal neapeljski kardinal-nadškof skupno s palermskim kardinalom nadškofom proti širjenju brez-božno-komunističnih idej, zlasti med južno-italijansko mladino, ni Imel z ozirom na de-settisoče zapuščenih otrok nobene koristi. Simptomatično je, da se na neapolitanskih ulicah iz otroških ust pri igranju sliši sledeči verz:
»Ena, dve tri,
Kralja več ni.
Proč s katekizmom,
Mi smo z boljševizmom.«
Istočasna prizadevanja komunizma, da bi iz zapuščenih otrok organiziral akcijske skupine komunističnih otrok, so imela uspeh. Kot prvi mestni del Neaplja je videl okraj Arenella »sinove Lenina« kot zaključno skupino na'pohodu. Nadaljnje sekcije »sinov Lenina« so sledile v mestnih okrajih Amedeo, Vomero. Ottocalli, v močno porušeni pristaniški četrti Santa Lucia in vnovič v mestnem predelu »Mater Del«, po naše »Mati Božja«, Končno naj bo še omenjeno, da so v mestu Neaplju, ki je po anglosaksonsko-boljševiški nečistosti razkrojeno do jedra svoje mladine,Italijani, ki prav sedaj kljub vsem preganjanjem verujejo v Ideale nove Evrope. V tem smislu se pač dajo razlagati besede, ki se kljub komunistom, »rdečim pomagačem« in »sinovom Lenina« čez noč vedno spet ponavljajo na zidovih neapeljskih hiš »I tede-schi tornerano — Nemci se bodo vrnili«.
Dr. Wolfdleter pl. Langen, Rim.
Gradnja ^^ceste smrtr® pri Balii
' Grozna slika sovjetskih metod iztrebljenja v Ukrajini
Bukarešta 13. junija. Veliki žilavostl In odporni sili mora biti kotlar Aurel Dolea Iz Cinisanti hvaležen, da je ostal živ. Popolnoma izčrpanega In v cunjah so ga našli romunski vojaki na fronti pri Orhei. Za prst debele klobase udarcev so pokrivale njegovo telo, ki daje zaključiti, da je bil tepen z bičem. V romunskem vojnem lazaretu je Dolea okreval od svojih bolečin in je lahko vojakom povedal o svoji unodi. Njegove besede so nadaljnji dokaz za boljševlške metode iztrebljenja, ki jih uporabljajo proti ne-oboroženemu prebivalstvu.
V naši vasi — tako je Izjavil Dolea — se je pojavila komanda čet NKWD in je izgnala iz hiš vse moške prebivalce od 15. do 62. leta. Vsaki izmed nas je smel vzeti s seboj samo mal zavojček. Gnali so nas v deset kilometrov oddaljeni Vahvatinl. Tukaj jih je bilo že mnogo, med njimi sem našel mnogo znancev In prijateljev iz vasi Cuzovca, Cacalni-cenl, Bircovo in Rezina. Nobeden ni vedel, zakaj in kako. Ko je prišel še drugi sprevod, je dal častnik povelje za odhod. Prej so nam še odvzeli siromašne ovoje. Približno 2000 ljudi nas je šlo nasproti strahoviti
usodi. Za Vahvatinijem na nasprotni strani Dnjestra so nas podelili v kolone in nas pri-morali, da gradimo neko cesto, ki ]e oddaljena 70 km od mesta Balte.
Kolone so morale trebiti gozd in izsušiti močvirja. Močno oboroženi stražniki so skrbeli za to, da nismo počivali. Za hrano in prenočišče je moral vsak sam skrbeti. Ker pa v tej divjini skorajda nismo mogli dobiti kaj jesti In tt nekaj dni nismo bili sposobni, da bi sploh še mogli sekati, so nam stražniki prisojali, da naših svojcev, ki so med tem radi izčrpanosti pomrli, ne bi pokopali, ampak pojedli. Rajši pa smo hoteli pomreti od lakote, kakor da bi pojedli naše mrtve tovariše. Po štii-ih tednih nas je bilo od 2000 ljudi samo še nekaj pri življenju. Prišli so vedno novi delovni sužnji. Udarci s kopitom so bili naš zaslužek. Kaj kmalu je dobil kraj, kjer smo delali ime »cesta smrti«. Vsak meter izgrajene ceste je pač stal eno človeško življenje.
Dasi sem bil zelo močan, sem se tudi jaz nekega dneva izčrpan zgrudil na zemljo, na kar so me šele brcali in me pretepali z že-
Mzmim bičem, dokler nisem zaubl' 7.«ivesti in
Ogromna ladijska katastrofa
Berlin, 13. junija. V noči na petek tmo bili na krovih nemških predstražnih čolnov očividci neke, gotovo od največjih ladijskih katastrof, pred normansko obalo zbranih bri« tanskih ladijskih enot. Kljub zapori protiletalskega topništva, ki se je videla kilometra daleč, so nemški bombniki pred polnočjo predrli sovražni ogenj. Hipoma so sledile v sredi med zbranimi ladjami eksplozije v naj* večjem obsegu. Širok ognjeni steber od ogromne višine se je dvignil nad obzorjem, obsipan z vedno na novo izbruhajočim dežjem isker. Žareči deli tovora so bili vrženi proti nočnemu nebu. Čeprav smo bili 20 morskih milj oddaljeni od pozorišča katastrofe, smo lahko %0 minut opazovali smrtni boj neke velike ladijske enote. Nad mestom, kjer ■e je ladja potopila, so se zgostili plameni v pol ure v črni oljnati oblak, ki je narasel do JO morskih milj dolžine in je končno njegova konica lebdela nad našimi predstražni-mi čolni v izlivu Seine.
V petek zjutraj smo prevozili široki oljnati pas, ki je bil, obrobljen od neštetih ladijskih razbitin in nekaterih reševalnih splavov pe morski struji gnan vedno globlje proti vzhodu v Rokavski preliv. Zadnji ostanki neke gotovo velike in važne ladijske enote in-vazijskega brodovja, ki je bila zažgana pe našem zračnem orožju In uničena.
Potvorba nemških poročil
Pariz, 13. junija. Kakor vse kaže, je rveca med anglo ameriškim vrhovnim poveljstvom in njegovimi četami, ki operirajo ob normai^ skem obrežju, izredno pomanjkljiva. Na vsak način vzbuja pozornost, da se anglo-ameri-ško poročanje često sklicuje na poročila nemškega Oberkommanda der Wehrmacht. Od 6. junija naprej je večina britanskih in ameriških vojaških poročil o invaziji iz nemškega vira. Seveda so nemška poročila popolnoma popačena in spremenjena v nasprotje. Zdi se, da rabijo nemška poročila ia obvestila o položaju v Londona samo v to svrho, da dajo pobudo židovski fantaziji za obilne potvorbe. Iz dejstva, da je veliko tovornih jadrnic odložilo čete v prostoru »e-verovzhodno od Caena in da so te sovražne čete bile popolnoma ugonobljene z nemškim protisunkom, je napravila sovražna agftaci-ja sledeče: »OKW poroča, da so številne tovorne jadrnice namenoma Izkrcale čete pred Caenom. Te čete, pretežno britanske so takoj začele z bojem proti Nemcem. Poaredtlo se jim je, da so jih pregnale «
Tehnika te potvorbe je rafinirana ia br«e-dvomno židovskega izvora, kajti naivni bralec in poslušalec misli sedaj, da je OKW dalo tudi drugi del poročila, dočim je ta prosta izmišljotina.
To je le en zgled izmed mnogih, ki naata-jajo vsako uro; spominja na prejšnjo anglo-ameriško tehniko laži. Samo da je pri tedanjem podvzetju očitno pomanjkanje lastnih poročil pri Angloamerlkancih v resnici tako veliko, da morajo napraviti potvorbe v taki presenetljivi množini.
Srditi bo]l pri Cangšl
Sanghaj, 13. junija. Ob Hankanski železnici pioti jugu napreduj^oče japonske čete mo, kakor javljajo iz Cungklnga, dospele do Cangše. Ne daleč od mesta so v teku hudi boji. Provlncialno mesto je nadalje v nevarnosti, da bo obkoljeno po japonskih enotah, ki napredujejo vzhodno od železnice in se začele z napadom na reki krog SO km vzhodno od Canaša.
so krvniki mislili, da sem mrtev. V varstvu noči sem se splazil iz luknje, v katero lo ms bili vrgli in sem se prebil do Dnjestra. Skorajda ne morem razumeti, da mi je uspelo uiti iz Stalinove linije.
/ IVapisal Heinridb Zerkanien
Kmet Niklas Einsiedel stoji pred svojo kmetijo, globoko diha In gleda za jadrajo-čiml oblaki. Kmet Nklas te smeje. Pa jim nič ne pomaga tem vnetim oblakom. Vtak utone končno v tem valujočem, modrem nebe-ikem jezeru.	^
Strela božja, vroče je. Pet tednov prezgodaj je prišla pomlad. Poletje — ka>kor vi« kaže — jI je za petami.
Tako hitro v tem letu? Kmet Niklas sleče jopič in ga vrže čez kup lesa. Oseminiett-deset let je kmet star. Oseminiestdesetkrat tla se spomlad in poletje tukaj pred njim na novo rodila iz jeseni in zime. Tako kakor pa letos, te je redkokdaj mudilo pomladi in poletju, da nudita človeku čudež tvojega rojstva kakor dar milosti in zagonetne nepojm-Ijivotti.
Zemlja iušti v toploti jutranjega sonca. V modročrno ozadje visokih jelk pletejo breze in mladi gozd majtkozelene vence. Priklenjeni pes besno laja. »Tihol« Ali tudi že pet čuti bližajoče te poletje?
Veter piha Niklatu za odprto trajco. Kmet I* za to ne zmeni. Ni to poletna pomlad, ki ga je tako zgodaj izgnala iz hiše. Tudi ni tonce, ki mu greje tuknjič. Nekaj drugega •e letot ne ime več odlagati: gotposka. Go-•)Mtka zahteva, naj te skodlatta ttreha »ovčje kmetije« na novo prekrije.
Temu ni kaj ugovarjati. Na crfseh ttraneh ]« bilo dovolj obotavljanja, pri kmetu Ein-■iedlu in pri gosposki. Enkrat se pa že mora narediti. In z novo streho pride k hiši še nekaj novih izb. Dozidalo te bo. Načrti to že zdavnaj pripravljeni — že eno leto. Ce bi bil samo hotel — če bi mu to notranjost dopustila.
Človek te mora razjeziti. In zato je vrgel jopič n« kup lesa. 240 let je bila »ovčja kmetija« že v rokah Elnsiedlov, taka kakor stoj) tukaj, s skodlasto streho, brez Izb In gornjega nadstropja. Ce sedaj streho odstranijo, če se ttreha na novo prekrije, kakor j* pač
potrebno, je to vse v redu, ret — ali to potem ni več »ovčja kmetija?«
Kmet NIklat odpre srajco in ttoji lahke sključen, kakor bi moral dajati odgovor velikemu gospodu. Sin je za to, da te izvrši prezidava. Sin je mlad, šele triindvajset let je ttar. Kmet se je pozno oženil in tinu lahko zaupa, ko njega ne bo več. Ali kaj pomeni malih triindvajset let proti 240 letom? Nobeden izmed očetov ni kaj tpreme-nil na »ovčji kmetiji«. Samo zid, ogromen zid okoli kmetije so podrli. Kedaj, to tudi kmet ne ve. In tudi ovc že davno ni. Samo kmetija in njeno ime sta oatali. In itara tkodlatta ttreha.
Pet je betnel v krogu kakor divji. Vlekel je za verigo, »Mirt« Ali pet ni bil miren. In gotposka tudi ne miruje. In mitli ne mirujejo. Stare skodle se morajo obnoviti, in pri tem te lahko vzidajo tudi izbe.
Ali pet — ta nekaj ve. On beeni v krogu. Skodlatta ttreha — škriljatla ttrWia — ttari čas — novi čat. Ret j# tako.
Torej proč t skodlasto streho? Moral bi popolnoma gol tukaj ttati, tako vročino mu povzročajo mitli in rano poletje, to občuti kmet Niklas Einsiedel. Nič ne občuti hladilnega vetra, on prvikrat v življenju občuti neznano zapuščenost. Njegovo tree je utrujeno to jutro. Kmet počati potegne z roko čez čelo. Roka mu od tega postane vlažna. Go-tpotka te mu bo tmejala, če še enkrat proti za odlog. Pa saj tudi nima tmitla. 240 let je dolgo časa. Streha te vsako leto bolj približuje zemlji, kakor tudi kmet
Bog Oče — Niklas Einsiedel se hoče enkrat pošteno pretegnltl. Ko v njem nekaj prav rahlo poči. Pet se hipoma pomiri In te ne gane. Čuden občutek. Kmet tlišl v tišini neke korake. Da že niso prišli oni od gosposke? Tako zgodaj? Sedaj mu pride na um odqovoT. ki jI bo dat: »/.^dovoljen sem t novo streho. Kar mora biti, pa mora biti. Ali počakajte še nekaj čata. Da vidim š«
plod na bilki. Ko bo žito v skednju, potem pridem tudi jaz.
— Mislim, kar hoče k zemlji, naj se pusti. V svojem življenju še nisem imel opravka z doktorjem. In hotel sem nekdaj umreti pod isto streho, pod katero sem bil rojen. To ostane moja zadnja beseda. Počakajte torej še nekaj časa —>
Dolg govor. Kmet Niklas se ne spominja, da je kedaj toliko naenkrat govoril. To s koraki je res čudno. On jih točno &liši, ali . o-beden ne prihaja. Pes leži nem in pristlsnjen k zemlji, neprestano gleda v kmeta. All tudi on sliši korake? Mora jih biti več, ki stopicajo DO 'rfvi, t»J»kl In hhkl, stari in mladi koraki.
Da — sedaj se kmet smehlja, sedaj ve: toliko je korakov, kolikor jih je bilo v 240 letih prehojenih na ovčji kmetiji. Kaj hočejo? AH prihajajo k njemu, kmetu NIklasu? Hipoma se obrne, počasi pada na kolena, njegova glava počiva na. zemlji, prav do glave psa.
»Oče«, zavpije sin iz izbe in je skokoma pri njem. »Kaj pa je?«	, . _
»Korake — aH tllšlš korake? Oni to Stefie —«
Kdo?
»Oni —«
»AH oče. pitmonoša j«. In oa prinaša pismo.«
Stefie in plsmonoša pazljivo privzdigneta starega kmeta.
»Tega je zgrabile, Steff«. In tako lepo. Ta nima več bolečin — izgovoriva mu amen, Steffe.«
Kmetice in njen sin sta ga položila. In ona skoraj da pozabita, odpreti pismo. V treh dneh naj te začne s prepravo strehe.
Tri dni še leži kmet Niklas pokojno pod svojo staro skodlasto streho. Njemu na čast pojo zjutraj in zvečer škrjančki, njemu na čast vzplamte v nočeh zvezde. Vsa vas ga spremlja h grobu. Koraki vaščanov done v veselju pomladi nenavadno zamolklo — težki In lahki, start in mladi koraki In potem vrnejo kmeta Nlklasa Einsldla zemlji, v kateri že klij« novi plod.
Ali že veste .. .Y
... da je bilo tu pa tam vojskovanje v 18. stoletju več kakor domače? Tako sta baje v bitkah pri Anghiariju in Zagonarl zgubila samo po en mož življenje In sicer ne pe orožju, ampak po' nesrečnem slučaju?
... da je bila v starem Egiptu za usmrtitev kragulja ali ibisa določena smrtna kazen?
... da je gozdno govedo prvotno dajale samo 600 kg mleka, medtem ko moderna povprečna krava doseže letno najmanj 3000 kg in nagrajena rekordna žival cel6 8000 kg* ... da je ustanovitelj severnoameriške mi-Jljarderske Vanderbiltove dinastije komaj znal pravilno brati In pisati In da je vt* življenje govoril neko težko razumljive pristaniško narečje?
... da je v tridesetletni vojni polku 3000 mož sledilo do 2000 žen, zaradi česar je seveda disciplina zelo trpela?
...da so 1666. leta, ko so enkrat Izjemoma počistili ulice v Parizu, ta redki dogodek ovekovečill s kovanjem dveh kolajn?
... da bi človeška kri v višini 19000 metrov dobesedno pričela vreti in bi tlednjiS izpuhtela, če se ne bi blH naučili premagati atmosferski podnormalni tlak?
... da je v bližini znanega rilskega samostana na Balkanu pred kratkim padal črni sneg, kar je pač v zvezi z zadnjim velikim izbruhom Vezuva?
... da je pruski justični kolegij še leta 1709. izdal neko naredbo, po kateri naj bi ## napravile vlsHce, da bi na nje obesili tlite, ki tn umrli med epidemijo kuge, ne da bi mm« užili kakšna zdravilna sredttva?
... da 10 naša lovtka in bojna letal« do-tegla svojo današnjo veHko hitrost v zn«W nem delu po premestnem zračnem vijaku?
... d« so iznajditelju ovočne žoHce iz rdečega grozdjiča, bivšemu kletarja vojvod# Roberta Lothrintkega, z imenom Lamothe, postavili v Nancyju spomenik?
... da se mora prehoditi nič manj kakor 354 polžastih stopnic ogromnega stopnišča, preden se pride do xvonlkarjeve sobice ft*" fanidoma v Wi»nu?
Sred*. 14. Junij* 1944.__KARATCANKBN BOTE	Strma S. — štev. 46.
Rodbinsko kronika Iz Gomiiska
Kreie Krainburg
PttUa«4. V mesecu maju so se rodili: Johann In Maria Mrak, Dewenze; Johann Klemen-tschitsch, Malenaki Vrh; Alois Mlklautachltsch, Spodnja Ravan. — Umrli so: Cyrlll Marin-schek, P61UuKi; Anna Podobnik, Hotoule; Agne« Tufichek, Cetena Rawan; Johann Je-loutschan. Dolenja Zetina; Maria Kerschi-schaik, KremenJc; Johann Dollner, Mlaka; Valentina Bogatel Predmost; Marta TautM^er, roj. Demscher, POIland.
St. V'ett A. d. Sawe. Rojstva v mesecu maju; Marta, Josefa Telnschek, Medno; Aloiala, Antonia Schdwalllsch, Gunzle; Paul, Anton Plewel, Polane; Antonia Schlebnik, Welchsel-Olga Podgorschek, Obergamllng; Ka-№srlna Bremetz, Polarne; Friedrich Pipan, dkarutachna; Antoni« Sider, St. Martin am G.; Angela Luscher, Podgora. — Umrli se: Mrak, Obei^imitsch; Johanna Ko-Patech, roj. Dolenetz, Medno; Ludwig Gdssel, St. Martin am G.; Marlanna Mali, Stane-schdts; Silvia Koelek, UntergamKng; Smili-зпа. Slava, Aloisia Schesek, Tazen; Marlanna Saletel, Staneechitz; Paul Rouschnlk, Welch-seldorf.
Šolanje podmladka nemških državnih železnic v AfiUngu (Sawe) ^
OebletsfUhrung der Hitlerjugend je obiskala nedavno Rdchebahnschukingslager ABllng (Sawe), da pregleda tačaa v njem nahajajoči se tečaj Reichebahnjunghelferjev. Kot zastopnik GebietsfUhrerja Je prišel OberstammfUhrer DoUnar s referentom za podmladek pri ravnateljstvu železnic v Vlllachu, Oberrelchsbahn-ralom KoMom, poverjenikom ffitler-Jugenda prt ravnateljstvu državnih železnic т Vlllachu Hundedorferjem tn Bezirksvertrauene-niannom (okrajnim zaupnikom) Pg. Matejce-kom. Oberreichsbahnrat Koss je podal zastopniku (SebietsfUhrerja sliko o stanju strokovne izobrazbe celokupnega podmladka v območju ravnateljstva državnih železnic v Vlllachu, ki v zadnjih letih kljub težkočam, povzročenim po vojni, stalno razveseljivo napreduje. Poverjenik' Bitler-Jugenda je orisal svetovnona-
Naš opomin glede zračne zaščite: K^&jprej gasid — potem reSevati!
%omo vzgojo mladostnikov, ki jo nemška državna železnica vedno smatra kot svojo prvo nalogo. Zatem je govoril OberstammfUhrer ПоНпаг začen« pri vojnih letih 1914. do 1918. in takratnem ponižanju nemškega naioda, o važntfstl današnjega boja. Pozval je mladino, naj kakor doslej vedno, posebno pa, ko bo kmalu vpoklicana k vojakom, z orožjem v roki izpolni prevzeto dolžnost in se kot strumna HItler-Jugend (skaže za pravega moža.
feportne vaje, ki šo bile izvedene pod vodstvom OberetammfUhrerja Dolinarja. ao zaključil« dojmljtvi obisk pri najmlajših železničarjih območja ravnateljstva državnih železnic v
Vlllachu.
Nove krušne znamke za pripadnike oborožene sile in nove popotne znamke
KruSne znamke za pripadnike oborožene si-'® — di-uga izdaja — za deset In 50 g .stopijo '* veljave s potekom 17. septembra 1944. leta, torej koncem 66. dodelitvene periode: ravno talco potne in gostilniške znamke 5. izdaje in živilske znamke 3. izdaje. Navedeni dan je torej zadnji, do katerega smejo potrošniki dobiti blago na te znamke. Reichsernithrungsmi-ni9t«r je izdal odlok, da se uvedejo nove krušne marke za pripadnike oborožene sile za 10 in SO g, SWzdaje. Znamke so tiskane na belem papirju z vodenim znamenjem in prikazujejo nad plugom nadtis »10 g kruha \ odn. ».V) g kruha« 1л spodaj označbo >KUr die 'VVehnnacht« (za oboroženo silo I. Bfirva tiska '•namk za 10 g je rdeča, onih za 50 g zelena. Znamke imajo Isto velikost, kakor potne in So.4tllniSke znamke. Zvezane so v perforiranih Poiah po sto komadov. Einiihrungs£Lmter (ppc-'^anjevalni uradi) in Kartenstellen (uradi za ^'vileke nakaznice) bodo izdali nove znamke f pričetkom 66. dodelitvene periode, torej dne 21, avgusta 1944. leta; od tega dne naprej opravičujejo nove znamke k prejemu blaga.
poteka 17. septembra veljajo torej spored-"o snamke 2. In 3. izdaje.
Naši vojaki pozdravljajo domovino
1« Vzhodne Nemčije pošiljajo sledeči fantje-"^Watje pozdrave staršem, tovarišem, posebno brhkim gorenjskim dekletom: Mirko Mlklo« jl^Wtsch, Ki-anisberg: Blasius Habiani Gallen-Krankenhaus: Johann Mirkatz, Windisch-Tine Potipin, Steinbriick; Kari Mur-jjowitech, Ceeendorf: Franz Klemen, Krania-Johann Gratzl, Saalfelden: Franz Pali, Hal4in; Kari Mech, Wlndlschgraz; Anton Ho-"Jl*! Windlschgraz; Anton Mali, Gallenfels; raaz Pototschnig, Gallenfels; Jomef Aber-Waldegg; Jakob Jelen, Lukawzen; ^Wi-ich Strnad, Marburg: Franz Pets^nUg, ^•Aurg: Franz Koren, Ollll; Johann Kelz. vf* "Johann Lipowetz, Steinberg; Friedrich •rttowitsch, Marburg.
Fiihrerju so zaobljabili
Gebletsliilirer Regger je govoril mladim železnlčarlem
v praznično okrašen* dvorani KdF v Vlllachu je bil dne 31. 5. 1944 apel učencev para-lelk državne železnice na Staatsbauschule (državni gradbeni šoli) v Vlllachu, obratnih, gradbenih, strojnih In merskih mladostnih pomočnikov kakor tudi mladoetnlh delavcev in rokodelskih učencev vseh Reichsbahnstellen (železniških uradov) tz Gatra K&mten. Udeležili so se ga med drugimi GebletafUhrer der Hitler-Jugend v K&mtnu HauptbannfUhrer Regger. BannfUhrer Sp&th In BannmadelfOh-rerln Zemovsky iz Villacha, Gaufachgruppen-walter nemških državnih železnic Bartel*, Kreleobmami DAK Vlllach Czeltschner kakor tudi Oberstuddendirektor dr. ing. GtStz od Staatsbauschule Vlllach.
President Relchsbahndlrektlon dr. Zechmann je po pozdravu predstavnikov stranke, oblasti, učiteljstva in časopisja opozarj«!, da je pogled vsega naroda — čim dlje traja vojna in čim hujša postaja — tem bolj uprt v dorašča-jočo mladino, ki ta gigantski boj skupaj z nami doživlja in prestaja, ali se tudi sobo-juje In tudi že popolnoma razume njegov smisel. Gre za to, da se nacija, njeno,življenje in njena bodočnost za vse večne čase obdrže in bolje urede. Samo po nemški zmagi je zagotovljen ta razvoj in s tem nemške državne železnice, največjega prometnega podjetja na svetu, in varovano njeno milijonsko uslužben-stvo.
Potem je očrtal Gebietsfiihrer Regger — po pogledu nazaj na ustanovitev HJ po Fiihrerju 1926. let* — težke naloge, ki jih današnji boj zastavlja mladini. Da bi jih Izpolnila, mora ostati ona značajna, duše\Tio ter telesno
trda, ker samo tako je spoeobna, da kot »tretja armada« FUhrerja poleg bojevnikov na fronti in v tvomicah delujočih v domovini primemo pomaga, da se bodo uresničili veliki strategični, go^xxiarski In politični načrti Adolfa Hitlerja kljub terorju bombnikov in invaziji. Mladina pri nemških državnih železnicah, ki jih je FHihrer v zadnjem govoru ▼ Reicbirtagu (državnem zboru) odlikoval s častnim imenom »Kriegsmusterbetrieb« (vojni vzorni obrat) mora — vedno se spominjajoč junaške službe neštetih železničarjev ki kot strojevodje, prometniki, kretničarji" itd. na Vjđiodu in Zapadu na Severu in Jugu, takoj za fronto aH v toči sovražnih bomb hrabro in zvesto vedno opravljajo svojo težko službo — skazati se za pravega moža. Mi vsi tudi za naprej nočemo počivati in mirovati, dokler si'nismo priborili končne zmage, da bo mogel Fuh-rer obnoviti poruSena in požgana mesta z njihovimi kulturnimi spomeniki in stanovanjskimi predeli v stari krasoti in lepoti in da jih bo preko tega uredil na novo v okviru največje socialne di'žave na svetu. Do tedaj pa velja za nas vse, posebno pa Se za nemško mladino samo eno: »Nemčija in Adolf Hitler!«
Grmeče odobravanje je sledilo vžigajočim besedam govornika kot dokaz, da je iz srca govoril vsem številnim posluSpicem.
Poverjenik Hitler-Jugenda pri Reichsbahn-direktion Vlllach Pg. Himdsdoifer je z besedami zahvale in z obljubo, da bo HJ der KKmtner Roichebahnstellen vedno povsem izpolnjevala svojo dolžnost in s počastitvijo FUhrerja zaključil domljiv apel, ki ga je godba SA pod vodstvom Pg. WIrknerja okvirila s strumnimi koračnicami.
Gorenjski pomagati boliSeiiltoii obsojeni na sinri
Pred Sondergfertchtom (izjemnim sodiščem) se je moralo zagovarjati dvanajst Gorenjcev, ki so dalje časa sodelovali, deloma na vodilnem mestu, v organizaciji komunističnih banditov In prispevali k temu, da je marsikatero rodbino na Gorenjskem zadelo hudo gorje.
Johann K r i s C h e 1. Franzieka P r a u « t In Stefanle Jakosche so imeli v tako zvmni OF mesta tajnikov, so privedli več rojakov iz Gorenjskega k banditom, nabrali perilo, obleke, sanitetni material znatne denarne zneske in Jih odpravili k banditom. Johuna Kiischel je zl»№ti pomagal nekemu pripadniku oboio-iene sile, ki se je nahajal tu na dopustu da je dezertiral. Vrh tega so se imenovani živahno udejstvovaU kot kurirji partizanov. Vsi tit-je so bili obsojeni na smrt.
Ladislaus Tomsche-Roein Iz Kralnbur-ga je bil sam bandit in se je udeležil nekega roparskega napada. Obsojen je bil na dvajset let ječe. Tomsche-Rosin je imel priložnost, da bi se odstranil od banditov, ni pa ukoristil te priložnosti, ampak je Se nadalje ostal pri ban-ditih in bil končno ujet. Ker se ni prostovoljno vrnil, ga je morala zadeti ta kazen.
Roze G o r 1 a n I in Maria P r a u s t sta bil«, mkrivaje se pod napačnimi Imeni, članici organizacije banditov. jim dovajale različne osebe.
opravljale kurirske posle, nabirale za partizane pisalni material in slično. Obsojeni sta bile vsaka na 15 let ječe.
Vitus T a u t s C h e r je bil obsojen na deset let ječe, ker je neprestano razširjal Nemcem sovražna poročila inozemskih radiooddajnih postaj In se udejstvoval kot propagator komunistov.
Nadalje so bile obtoženke Mathilde O z e -pek. Josefine W a d n y a 1, Charlotte Drozg, Maria X a g 1 i t s C h in obtoženi Johann K r i-s C h n e r radi delovanja v okviru organizacije banditov obsojeni na 1 do 5 let ječe.
Katharina P r a u s t je bila od Sonderge-richta (izjemnega sodišča) oproščena.
Chef der Zivilverwaltung je porabil pravico do pomilostitve pri Franziskl P r a u s t in Stephanie Jaksche in je spremenil smrtno obsodbo na dosmrtno ječo.
S tem je Se enkrat prlzanešeno boljSeviSklm pomaga čem ki bi sicer mora M nositi vso strogost zakona, zlasti ker je vsem obtoženim radi njihove" inteligence In ker so vedeli o celi zadevi. moralo biti znano, da OF nikakor nima narodno slovenskih ciljcv. ampak je pomožna organizacija boljževlSkih banditov, ki so Srednji Evropi In s tem tudi njihovi lastni domo-\':ni napovedali boj.
Vesti iz Ljubljane in okolice
J nabiralec v Danzigu, ki Je ravno najboljši zbiralec države, 6в letni •v«4.	Hermann Kenzler, je IsroCll i*
br.i v	41в'Л kg tkanin, ki Jih Je na-
1лг Ч. См ? 'lnevu. Po delopuatu — Pg- Kentz-V nhrot ^i"okl ttaroetl le vedno eapoelen vrat In - hodi od hiše do hlSe od vrat do ain TSi '^"•^vno vrne z znatnim darilom tka-^*Ј1т1«1н^ц|*"*"'^ »bifkeii M izkaže z naj-
Pasja klavnica v meatii odkrita. Neverjetno? Resnično! Organom kriminalnega oddelka policijske uprave se je te dni posrečilo po temeljitih poizvedovanjih odkriti pravcato, tajno, po veterinarskih oblastih nekontrolirano klavnico, kjer so kar na debelo klali lepe, zdrave, plemenite in dobro pitane domače pse vseh vrst in pasem, že dolgo so ljudje govorili, da izginjajo v Ljubljani najlepAl. najdražji psi. Sprva so mislili, da je na delu kaka dobro organizirana tatinska družba ki obrtoma krade pse lastnikom, a jih potem prodaja ali pa vrača lastniku proti primerni visoki nagradi. Temu ni bilo tako! Zadnji čas je policijirica uprava prejela 10 prijav od lastnikov, ki шо tožili, da jim je bil ukraden lep, plemenit pes, vruden po več tisočakov. Neki mesar v zapad-nem delu mesta je tožil n. pr., da mu je bil odpeljan velik mesarski pes, vreden najmanj 20.000 lir. Bil je mlado tele! Kako so prižli na sled klavnici? Pred dnevi je neka gospa opazila, kako je na Mai-ijinem trgu pred Prešernovim spomenikom neka ženščlna ujela lepega psa, ga privezala na verižico In odgnala. Go-spej se je čudno zdelo, da se je pea sila branil slediti nasilni ženski, ki tudi ni bila pil-mei-no elegantno oblečena, da W mogla rediti tako lepo žival. Gospa se je zanimala za to žensko. Opozorila je nanjo policijo, ki je žensko prijela. Ta je sprva tajila, naposled pa priznala, da je pse lovila In vodila v pasjo klavnico. Tam v severnem delu mesta so po podatkih te ženske res kriminalni organi odkrili pravo klavnico. V skladiSču so našli 37 pasjih kož. izvlrajočih od mladih In plemenitih psov. HiSna preiskava je prinesla na dan tudi še drug* zanimivosti. Iz te klavnice so špekulanti spravljali na črno borzo meso, ki so ga drago prodajali kot kozličkovo telečje ali zajčje mejo. Mnogi petlCnlkl so se kak dsn bahali v krogu svojih ožjih znancev in poslovnih tovarišev, kako so opoldne Imeli Imenitnega >pohanega« kozlička, kako slastno je bila pripravljena telečja pečenka in kako jim je dišal »divji zajec«. V tajni klavnici so namreč znali pasje meso atrokovnjaško tako pripraviti, da ga nt mogel navaden laik razločiti od kozličkovega Itd. Aretiranih je bilo nekaj oaeb. V pasjo afero zapletene in aretirane osebe ao podale marsikatero zanimivost. Glavni krivec odnoeno zasnovatelj pasjih tatvip je pravočasno pobegnil ic Ljubljane in se sedaj skriva nekje po Dolenjskem. Preiskava Je dognala, da ao pasjo »kocUCevino« kupovali tudi neka-t«il (oatUDUiatJu ki Imajo Лито ^avka #
mesom. Zlikovcl so speljali na led cel6 gostilničarja, ki je mesar! Policija je ugotovila, da je bilo ukradenih v celoti 42 psov. — Jasno, da so odkritja o pasji klavnici delovala na ljubljansko javnost kot bomba, šaljivci so spontano napravili рмјо pesem: »Hov, hov!« Gostilničarji, ki so se prav za binkoštne praznike pošteno založili s pravim kozličkovim mesom, so jadikovali in se jezili, ker kozliček, l«po pečen in pripravljen^ nikakor ni šel r prodaj. Gostje so se ga povsod branili.
Baebler izdaja sloveiisko zemljo. Zadnje ča-•e se je mudil v Purlanlji znani veljpk tolo-▼ajstva dr. Aleksej Baebler. Imel je sestanke In dolgotrajna pogajanja z vodstvom italijah-skih komunistov. Kakor se je kasneje izvedelo 1b Italijanskih komunističnih krogov, je Bae-hler zahteval, da morajo čete furlanskih komunističnih tolovajev zasesti vso Primorsko, najprej pa slovenske dele Goriške. Takoj po teh posvetovanjih se je kot prva pojavila v slovenskih brdih večja četa tujih tolovajev, ki ■e Je na domače, prarodno prebivalstvo obrni-s posebnim oklicem. Značilno je, da laški ^ovarisi« v Brdih ne priznajo veljave slovenščini, marveč so oklic sestavili samo v italijanščini. smatrajoč za samo po sebi umevno, da se z Brijci občuje le v tem jeziku. Tako je izdajalec Baebler izročil slovenska Brda italijanskemu komunizmu in priključil- to deželico območju, ki ' mu Carlbaldlncl« pravijo »Friuli«. Priklopu je tedaj Brda Purlaniji in »Brigata Garibaldi Frluli«, katere oklic je poln sladkih besed o bratstvu in o slovenskih pravicah Brljcev, že pošilja našemu ljudstvu poslanice v italijanščini.
Angleške bombe na slovenske komuniste. Pred nekaj dnevi se je, kakor poroča »Slovenec«, prvič zgodilo, da so angleška In ameriška letala bombardirala in obstreljevala nekatere kraje na Dolenjskem. Toda kakšno presenečenje. Zavezniki so bombardirali komunistične postojanke! Tako so padale nišllne bombe na Dvor, Toplice In na komunistične »položaje« na Gorjancih, obstreljevala pa so zavezniška letala s strojnicami Staro žago. Stražo, Hmeljnik in vse polno krajev po Gor-jancih, koder se prav sdaj klatijo komunistične »brigade«. — Prav tako so zavezniška letala zopet bombardirala hraje, kjer so komunisti in Jih ol>strelJevala. OFarji so trepetali in se radi ali neradi aprlJaznlU z dejstvom, da so »zavezniki« ohetreljevall postojanke slovenskih komunistov. Zdaj ai belijo pava. kako neki J« bUo\o шмсоба.
Naš športni kotiček
Športni drobiž
Italijanski atleti so se Izkazali % nekaj dobrimi rezultati, ki so jih dosegli na tekmo« vanjlh v Verond in Milanu. V Veroni je zmagal v teku na 400 m Lanzi v čaeu 48,5 ргеЛ Paterlinijem. V skoku v višino je dosegel Campagner znamko 185 cm.
V tekmovanju dam v Milanu je bila pn'» Plccinlnl v metu krogle z rezultatom 12,22 m, v skoku v daljavo pa s skokom 5,24 m. V teka na 200 m je zmagala Cattaneo v času 26,# sek., v skoku v višino pa Gallo s 150 cm.
Pri lahkoatletskih tekmah je dosegel dr. Luh v Giessenu v metu krogle odličen rezultat, in sicer 15,26 m daleč. Dr. Luh je bil pri nemškem poedinskem prvenstvu v letu 1943 četrti v metu krogle.
Finsko prvenstvo v teku čez dm in stm j« bilo izvedeno v Sortavali (vzhodna Finska). Zmagal je med 60 tekmovalci Vil jo Heino, ki je 7,8 km dolgo progo pretekel v izvrstnem času 27,52 minut, ter vidno premagal Taista Maekija. Maeki je bil s časom 2«,28 minut drugi.
Pri tekmah za nemško klubsko prvenstvo so bili doseženi na berlinskem stadionu zelo dobri izidi med moškimi in ženskami. Vsestranski Kohlhoff je dosegel v teku na 400 m dober čes 51.2 sek. ter v skoku v daljavo skok 6,98 m. Hausen je zmagal v teku na 800 m v času 1:59,5 min. in v teku na 1500 m v času 4:09,S minut. Pri ženskah je zmagala Erika Sand-dan-BieB v teku na 100 m v odločilnem času
12.2	sek. in v teku na 80 m čez zapreke v času
12.3	sek. Zuhde je bila prva v metu krogle s metom 12,06 m in Ertler v metu kopja z metom 38,10 m.
Finalista za nogometna prvaka ■
Od predzadnje nedelje v maju so ostala v odločilnih borbah za prestol nogometnega prvaka Nemčije Se štiri moštva, in sicer start prvak Dresdner SC, najjačjl predstavnik Niirnberga (ki je pred tednom dni igral ne-odlcčno 3:3 z reprezentanco Zagreba) IFG Nurnbcrg ter dva severnonemška kluba —• LSV Hamburg in prvak Pomorjanske HSV Groli-Born.
Prva dva sta se sestala na nevtralnih tleh v Erfurtu. Oba sta že bila prvaka In obema je šlo za vse. DSC je potegnil od vsega po-četka in dosegel najprej vodilni gol in tudi povišal na 2:0, toda tik pred odmorom je j-klub« (tako pravijo tej enajstoricl iz Niirnberga na kratko) zmanjšal razliko na 2 :1. Pozneje je tu in tam kazalo na izenačenje, toda slednjič je DSC dosegel še tretji zgodite k in nade NUrnberga so šle za letos po vodi. Končni izid je bil 3 : 1 (2:1) za DSC.
Druga dva kandidata za finale sta dve iz« razlto vojaški enajstoricl — LSV Hamburg in HSV GroB-Bon — sta se prav tako merila med seboj na tujih tleh v Hannovru. Hamburžani so se zagnali v borbo s silnim ognjem In do polovice naložili nasprotniku tri gole brez izgube na lastni strani. V drugem delu Igre s# je splošna slika močno spremenila In Pomor« janci w nadoknadili dve tretjini izgubljenega, do izenačenja pa niso prišli več. Izid je ostal 8:2 (3:0) za LSV Hamburg.
Tako bosta v teku 14 dneh veliki finale od«
igrala DSC in LSV Hamburg.
*
Hamburg je zadnjo nedeljo slavil ie dva prvenstveni zmagi, in sicer v hokeju na travi pri moških In ženskah. LSV Hamburg je postal novi državni prvak po zmagi (1 :0) nad Sachsenhausenom, prav tako pa so tudi ham-burške Igralke obdržale prvensteni naslov pe neoporečnem uspehu (7:1) nad sestavo ia Dvlsseldorfa.
(fo svetu
Ko t>e je ainerlkanski veleposlanik v Španiji udeležil slavnosti ob priliki španskega narodnega pi-aznika v spomin osvoboditve od boljševizma, je moral že zaradi tega imeti zelo mešane občutke. Na drastičen način pa so mu predočili zanlčljlvo dvollčje njegovega uradnega položaja, ko je hotel vstopiti v svoj luksuriozen »Packard«, da bi se odpeljal domov. V njegovi odsotnosti so mu preluknjali, vse štiri obroče na avtomobilu in obesili na kljuko vrat karton z napisom: »Bencin je vaš, zrak je pa naš!« Po vsej Španiji, kjer so morali" neštetokrat ustaviti promet z avtomobili zaradi izsiljevalnega odrekanja amerikan« skih dobav bencina, so se z razumljivo škodoželjnostjo smejali temu dogodku.
' .Alžirski 21(1 je so sklenili ust-anovlti vojne odlikovanje, ki se sme podeliti samo Židom. Človek bi mislil, da spričo znanega odpora oti'ok Izraela proti vojaškem udejstvovanju pri tej dekoraciji ni mnogo upanja, da se bo kedaj podelila. Ampak tako židovsko, kakor TO židje, nai človek niti ne jnore misliti. Red se namreč niti ne podeljuje za hrabrost т vojni, ampak tistim Hebrejcem, ki dokažejo, da so bili oškodovani po francoski državi. Za tako odlikovane najvažnejši del reda tudi ne bodo nosili v gumbnici kaftana, ampak v denarnici. Kajti izrecno je rečeno da je s po« delitvijo reda zvezana tudi pokojnina.
V ponedeljek popoldne je bila spet okolica LUticha cilj angio-amerikanskih zračnih napadov. V nekem mestnem delu LUtticha je bi« lo prebivalstvo obstreljevano s strojnicami. Bilo je veliko število mrtvih In ranjenih. Med pogrebnimi svečanostmi nekaterih žrtev zadnjega bombardiranja na Bruselj na bruseljskem pokopališču Evers je neko anglo-ameri« kansko letalo otMtreljevalo pogrebce a krovnim orožjem.
Pri kopalnih delih т Deeaau ao našli draj*0> ceoe zemeljske zaklade, ki dajo vpogied ▼ čaae pred tri In pol tisočletjem. V piiUižn^ 2 m globini so naSli ostanke posod, Id pripa« dajo brwiasti dobi. Nadalje so našli nekaj kosti, med njimi rožnico mladega bika, kakor tudi zoglenele ostanke drevesnih debel. Na kraju, kjer so vse to našli, je svoj čas atala :
ксШђа, ki jo Je ogeaj uaUSU.
stran в. — Atm. 4в.
K A R A W A N H E I« BOTE
Sreda. 14. Jmilja 1944.
AMTLICHE ВЕКАШЈТШАСНЦКСЕИ
StaatUche TextiUachschule Krainburg
Die Einechreibungen imd Anmeldungen fUr dae neue Bchuljeihr 1944/45 fur die rweijahrige Fachachulabteilung mit einjahrlgem Technikerkurs sind /alsbald schriftlich oder mtindlich in der Kanzlei der Staatllchen Textilfache<Aule in Krainburg, Layergasse 30 vorzunehmen.
Atifgenommen werden Absolventen der Hauptechule, ggf. VoBceschuIe, nach einer Anfnahmepriifung. Au0i«ichende Deutechkenntndsse sind ©rforderlich.
NSJiere Auskimft durch die Direction.
Staatliche Textilfachechule Krainburg
(državna tekstilna šola v Krainburgu)
Vpisi in prijave za novo šolsko leto 1944/45 za dveletni etpokovnošolski oddelek z enoletnim tehničnim tečajem, naj a« čimprej« pismeno ali ustno vložijo pri Staatliche Textil-fa<^)schule v Krainburgu, Layergasse 20.
Sprejemajo se absolventi meščanske šole, v danem pri-m«?u ljudske šole, po sprejemne miapitu. Uetreaajoč« znanje nemščine potrebno.
Točna obvestila pri ravnateljstvu.
Kreis-Haushailonqssdiale Krainburg
Holahaue 3 (hinter dem Arbeiteamt). Benif»-Faohechule.
Dauer: eiii Schuliahr.
Anebildiiniz fiir den Hauefr.meiibernf und hauswirteohaftlichen Anetaltsdienst. (Die AbschluBprufan« kann ein halbe« Pflichtjahr ereetren).
Bei Ziitreffen_ der Vorauesrtzimsren Weiterbildnne гчг Hane-virtgehaftsleiterin in eroBeii haiiswirtschaftlichen Bplriehen, in Jufiendheimen. Schulerheiiu«n. BVemdcnpimsionpii. KurhaiiKern, Aueepeieuncen. Werkskiichen, Gpmeinschaftskiichen. Kinder^ar-ten. bei der NSV.; zur Saiitflinesschwester and zur Krankeo-•chweeter.
AnfnalimebedinBunKrn: lo. bis 16. Lebenejahr: acht Klassen Tolkeechule oder vipr КМкдеп Hauptschnie oder vier Klaesen sehr eute Kenntnisse kn der deutechen Sprache: Zu-•rehoriekeit aur H.T. erwiin-scht
, AnsbildiinCNkoeten: Schulcebilhre^n manatlich RM 7.80, Koet-beatrasr moriatlich RM 15.— fMittasre^wen)
_ Anm^dungen taelioh bis ziim 30. Juni. EinsehreibBebiihr "M 2.—. Hitzubrin^en sind' letztes SchulzeuKnis. Naehweie der anechen Ahatammuncr bis au den GroBpltern. Nachw^e der deut-schen Staiatebflrieerechaft. HJ.-Aueweie, eelbst^eechriebener Le-benslauf. Einsendunr der Schftlerbeschreibune durdi die mletrt beeuchte Schule.
.	DeutAf^ und Rechnen am Dionetajr, den
9	Papier und Breistift mitbringe.^' Prilfurnteicebiihr
J'" auewartiee Schillprinnen: Heimcebuhr jWohnung und ЛегрПееипг) monatlich RM 45—, Koetbeitrai? inbeenffen.
Ansbildunssbeihilfen fiir Familien mit mindestems vier Kin-^rn Oder \V itwen. Inheeriffen sind die Schidffehiihren. die eanne Heuneebuhr. em Lehrmittelbeitra? und Fahrtkosten.
Die SrhnlleitBiig.
Okrajna Bospodinjska šola Krainburg
baraka 3 (za borzo dela), Poklicna strokovna šola.
Trajanje: Eno šolsko leto.
iMbraziij« za poklic gospodinje m goi^wdiajske ehižfbo v zavodih. (Završni izpit more nadomestiti p<rfovioo obvejai« delovne službe).
Ob ustrezanju pogojev nadaljnja izobrazba sa \4>đft«Ijioe Re^MNlinjstev v večjih gospodinjskih obratih, v mladinskih domovih, dijaških domovih, tujskih pensionih zdraviliščih, ljudskih, obratnih in skupnih kuhinjah, otroških vrtcih, pri NSV; za eeetre v dedjih zavodiM in bolniške aeAtre.
ze. »prejem: 15. do 16. starostno leto; 8 rajsredov ljudske ali štiri razredi meščanske šole ali gimnazije; Dobro znaitje nemškega jezika. Pripadnost k HJ zaželjeoo.
Štro«kl Ixobmlevanja: Šolska pristojbina mesečno RM 7,80. Prispevek za hrano mesečno KM 15.— (kosilo).
Previja se vsak dan do 30. junija. Vpisnina RM J.—. S seboj j« prinesti; Zadnje šolsko izpričevalo, dokaz o arij-skwn pokolenju do starih staršev, dokazilo o nemškem državljanstvu, HJ-dokazilo, lastnoročno »pisani potek življenja; pofrfe učenca pošlje šola, katero je iičenka nazadnje obiskovala.
Sprejemni izpiti iz nemščine ie računstva se vrSe т torek, 4. julija ob 13. url. — S seboj je prinesti papir In svinčnik. Pristojbina RM 2.—.
ШјаШ dom za zunanje učenke: Pristojbina za domovanji (stanovanje In oskrba) mesečno RM 46.—. Stroški za prehrano so vključeni.
Podpore za lEobraževanje za družine % vsaj štirimi otroci ali vdove. Vključene v tem so šolske pristojbine, popolna pristojbina za domovanje, prispevek za učila in stroSki vožnje.
Vodstio Sole.
Eieraufru! in der 63. Zuteilungsperiode
Dae Landesernahrungsamt K&mten glbt fUr den Relohe-f:au Kftrnten und ale Referat Ernahnmg: und Landwirtecbaft dee CđZ far die besetasten Getoiete Karateoe und Kraina be-kannt:
In der вЗ. Zuteilim^eribde, das 1st In der Zelt vom 2fl. V. Ms 25. VI. 1944. werden an die Inhaber der Reichselerkarte inegeeamt 7 Eier ausgegeben, und zwar auf den fUr die 63. Ztrteilung-speriode vorgesehenen Abacbnitt a 3 Eier und #uf den Abechnitt b 4 Eier. Aue Traneportgrlinden konnen die Eler jedoch erst In der zweiten Hillfte der вЗ. Zuteilungs-pferiode zur Ausgabe gelangen. Die Auegabe der 4 Eier auf din Abschnitt; b darf erst ab 30. Juni 1944 erfolgen. Soweit die Ausgabe dieser Eier bia »um Ablauf der 63. Zuteilunge-pferlode noch nlcht beendet let, behalten die sum Bezug der-selben vorgesehenen Bedarfsnaohweiee ihre Gtlltigkeit auoh nodi In der 64. Zuteilungapertode.
Klagenfurt, den 1. Junl 1^44.
Landesernahrungiiaint Kiimten.
z žaleitnim wrcem naznanfamo	ae-
rednilcom, prl)atel)em in ananeem, da smo namatto ▼•••lega svidanja prajali ialottno vaat, da na« |« za vedno z&pustll naš ljubljeni »In, brat, gospod
Suppan Ргапж
Oafrailar,
na ivoj 38. rojatoi dae, dna 32. IV. 1M4 na vzhodni trontl.
Preljubi na# France, n< ae Ti izpolnila želja, da bi še enkrat videl na« In pa domačo vas. Spomin na Te, bo naša molitev. Hefdorf, v juniju 1944.
XaluioMi atarll Prani ia Johaaaa l«ppan, brala Anion, Soldat ia Ciril ia Milra Ivanka.
	Kupimo enorocm voziček »a osebno prevažanje zavojev. Nujne ponudbe na Karawanken Bote, Krainburg. 3407-7
	Žensko kolo, dobro ohranjeno, kupim. Naslov pri K. B. Krainburg pod štev. 3413-7. Kupim kravo, dobro mlekarico ali dam v zameno nov „Eberhalt-obraćalnik. Razliko doplačam. — Muschitsch Franz, Podgier 84, Oberkrain. 343^"7
Službo dobi	
Pošteno in pripravno dekle v starosti 1$ do 17 let sprejme večje gospodarstvo. Ponudbe na K. B. Krainiburg pod 3439-1.	
Službe išče	Menjam
Iščejo se: tajnica, knjigovodkinja, vrtnar za obratni vrt, kuharica za obratno kuhinjo, krojač, zidar, čevljar in slikar. Lepe stanovanjska sobe v lastnem domu aa na-•cavljence so na razpolago. Nujne ponudbe pod 5662-1 na K. Bote Krainburg.	Menjam dobro, lepo kravo, ki bo v 1% mesecu tretjič teletila, za kravo s teletom ali molzno kravo. Greuz 4 (Sv. Duh) pri Laak an der Ziier. 3349"'5
	Rdeče —■ semii — damske čevlje, št. 3S, zamenjam za otroški voziček. Razliko doplačam. Ponudbe na K. B., Krainburg pod ..3348-15"-
Odda T najem	
Brezplačno stanovanje na deželi in nekaj vrt* takoj oddam zakonskemu paru. Dopise м K. B., Krbg, pod „Oskrbnik" 5640-5.	
	Globok, dobro ohranjen otroški voziček ter eno damskp, belo, volneno jopico, dam za šivalni stroj. Razliko doplačam. Ponudbe na K. B., Kxbg. pod „3358-15".
Prodam	
Prodam 4letno kobilo, zaskočeno. Dolar Anton, Velben ti (Vrba), Post Sdieraunitz. 3403-6	Moško ročno uro, „Anker", 15 kamnov, io še jerhanioe, srednje velikosti, zamenjam za dobro ohranjeno klavirsko harmniko do So basov. Naslov pri K. B., Krainburg pod „3354-15".
Tri molzne krave so naprodaj v Retschitz 3 bei Velde«. 3439-6	
Kupim	Menjam dobro ohranjen radio-aparat „Volksempf", damsko kolo, uro aH moške gojzerje št. 43 za pisalni stroj. Hans Peternel, Pa. Frolich u. Kliipfel, Eidital, Untersteiermark. 3134-15
Vodno lesalko na ročni pogon št. 5 ali 6, novo ali v d^rem stanju, ki bi jo postavil v živinski hlev, kupim ali zamenjam. Josef Tsdiadesch, Tratten 3, P Oberdorf ii. Laak. 5375"7	
	Zamenjam popolnoma nov otro-Ski športni voziček za dobro ohranjeno moško ali žensko kolo. Razliko doplačam po dogovoru. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3410-15.
Kupim gepelj, ležeč ali stoječ. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3372-7-	
Kupim malo rabljeni čevljarski čistilni stroj (Ausputzmaschine) ali dam v zameno nov Pfaffov levoročni »troj. Ponudbe na J. Pogačar, St«in 12. 3393*7 Kozo mlekarico, najrajši švicarske pasme (belo), kupim. Naslav pri K. B. Krainburg pod 34"-7-	
	Skoro novo damsko kolo dam za žensk! šivalni stroj. Razliko doplačam. Ponudbe iwt K. Bote, Krainburg pod 337^-15-
	Menjam 1 leti starega plemenskega vola za kravo. Verbnach 14, p. Radmannsdorf. 5230-15
Hausfrauen, Ađitung!
Ab Dlenetag den 13. Juni ist die HauewirtechafUiche Beratungsstelle der NSF Krainburg, BergsrtraBe 3; geoffnet.
Jeden Dienetag von 14—17 Uhr Nahberatung, jeden Mlttwoch von 14—17 Uhr und jeden Donneretag ganetaglg Haiwwlrtechaftliche Beratung und Schuhumtauech.
Hausfrauen, holt euch alle Rat.
ElnnchrelbiingeiK in dl* elnjfthrlge Hauehaltunsreechule
Stein (Oberkrain) flndeo vom 14. Juni 1944 bis 13. Junl 1944 statt dm Sparkassengebilude I. Stock).
Vpisovanje v enoletno gospodinjsko Solo т St*in (Oberkrain) ge bo vreilo od 14. Junija do 18. junija 1944 (v poslopju Sparkaase I. nadstropje).
Bekanntmadinng
AM« jen* Persomen, welche in der Marktgerneinde Welten-Ntein auf dem Gemeindefriedhof Angehfirige beetattet haben und die Belegzeit des Grabes bereite abgelaufen ist, werden aitfgefordert, )>el etwaigem Intereesen dasselbe ale Familien-grab k&uflich zu erwerben, sich an dae Gemeindeamt der Markt-gemeinde Welteneteln pereonlicb oder schriftlich zu wenden
Die Friet xwecks Irgend einer Einsprache erstreckt sich auf zwei Monate, und zwar vom 1. april bie 1. August 1M4
Nach Ablauf dieser Frist werden die Gr&ber nach Be darf dunch die Gemeindeverwaltung weitergegeben.
Der Biir^ermeister: Em«t Tlwhler. e. h.
Dam« k«, skoro nov«, temno-modre, moderne (usnje) čevlje št. j8 zamenjam zi balonsko svilo za plašč Naslov pri K. B. Krainburg pod 3385-15.
Vilice za športno kolo, skoro nove, dam za kolesni plašč. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3380-15.
Dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco iz trdega lesa dam z« dobro moško obleko, velikosti I7J. Naslov pri K. B- Krainburg __34М-Ч
Zamenjam malo rabljen športni otroški voziček, predvojno blago, M dobro ohranjeno žensko kolo, razliko doplačam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3421-1
Slamoreznico na motorni pogon, ki sama odvaža rezanico, zamenjam ze te^o motorno m|atilm-co. RazKko doplačam. Alois Jenko, Ob. Fernig 16, P. Zirklach, bei Krainburg.	544i"4
Sesalnik za prah (iz$ V) se menja proti 3 ali 4 cevnemu radiu. Dopisi pod „500" na K. B, Kla-genfttrt.______
Kosilnico T napravo za žetev, 130 cm dolgim grebenom menjam za inanjšo 90 do iio dolgim grebenom.
_Dopisi_
Osamljena Gorenjka v tujini želi radi nepoznenstva dopisovati z inteligentnim gospodom do 25 let starosti. Slika zaželena, ki K na ž«l»o diskr. vrne. Cenjene dopise na K. B., Krainburg pod „Javi K, o« bo ti žal." 3347-20
Zenitve
Sem mlad, v cvetoči pomladi, a brez cvetja ljubezni. Zato ižčem znanja « sebi enako cvetoča dekle, keeera je isto osamljena in si želi nove pomladi cvetoče ljubezni. Slika zaželena. РопшЉе na K. B., Kkgenfurt pod „Čis»a ljubezen" 5640-21.
ijletni mladenič, obrtnik, vesele narave, г veijim kapitalom želi poznati v svrho ženitv« preprosto dekle čiste preteklotti _ od 17 do 21 let. Prednost imajo one z lastnim domom. Ponudbe 1 sliko n« K. B., Krainburg, ki se vrne na zahtevo pod „Ne izgubi sreči v mladosti" k. 3391-11.
Osamel* iS^e poznansrv« % go^o-fttrim od 46 Vet dal^e. P6d „Srečna jesen" na K B. Klagen-furt,	5605-21
Katero dekle, čiste preteklosti, do 23 let staro, bi hotelo stopiti v svrho poznejJe žcnitve ▼ pisemsko zvezo z mladeničem, ki je bil v ljubezni razočaran. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod „Žarek ljubezni"
3427-21
Vdova, 43 lat мага, z i otrokom, prostim stanovainjem i« službo hišnice ▼ lepem kraju, želi spoznati delavca ali upokojenca do 55 let, vdovci imajo prednost. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Kje m sreča?" št. 3426-21.
TD I A SCHUHFASeiK
I HIV
G£5. Ai a H.
NEUMARKTL.OBERKRAIN
DRAHTANSCHRIF1, TRIO NEUMARKTL / FERNSPRfcCHER NR. 20
»0 ktne Gorenjka ž«li jpozn»»i temperamcntntga, črnega mlade« niča v svrho kasnejše žcnitve. — Cenjene dopise s sliko poslati na K. B. Kraimburg pod „V dvoj« je lepše", štev. 3430-21.
Ločenec, ne po svoji krivdi, 45 let, čil in zdrav, želi poznanstve z ločenko ali vdovo od 3; do 40 let, z kstnim gospodinjstvom, v svrho skupnih sprehodov in med* sebojnega spoznavanja, ki bi ob«^ ma prinesla uteho. Dopisi iMf upravo lista s sliko pod znaJke „Obilna sreča" 3340-21. Slika te vrne. Tajnost vsekakor zajamčena^_
Mož, 5; let Mar, v zakonu pi>*> ▼»ran, ločen, mali poseKnik v lepem kraja, želi poznanstva * dekletom ali vdovo v ttaro««i od 25 do 55 let, v svrho tako^ šnje ienitve. Le resn« ponudbe poslati na K. B. Klagenfurt pod „Novo življenje". Slika zaželjena. __5640-M
Ločenec ne po lastni krivdi, let, delavec, želi v svrho skupne« ga gospodinjstva in poznejše nitve spoznati dekle, vdovo aH ločenko event, z 1 otrokoma, do 40 let staro. Ponudbe na K. R, Krainburg pod „Takoj" 3440-11.
Izgubljeno
v nedelje, 4. VL sem ▼ Hlg. Kreuz od železniške postaj« do avtobusa zgubila temno moder črtast dežnik. Najditelj se napro-ša, da ga vrne proti nagradi n* K. B. Krainburg pod 34}a^>2.
_Bazno_
V varrtvo sprejmem otroka od K do 8 let. Ponudbe na K. Boc& KrainlbuTg pod „Mirna družin«
___.__________34:9-2$
Dotična Mondinka iz Bohinja, k je imela v »oboto na postaj v AiSlinga ob 18 »ri popoldne oibl^ cen moj dežni pW6, drap, gun>K ran, ki mi j« bil vzet 14. maja is popoldanskega vlaka * ARlinigu, se tem potom poslednjih poziv«, da ga vrne tekom enega tedna nt žel. postajo Veldes-See, k. 114, ker bo sicer javljena policiji.
_343^1#
Od darues naprej zopet repacirimo nogavice in negujemo noge. ¥td Liditl, Schuhha»s, Krainburg.
3434-H
b(r njcifter Sot&ot ift
fahtt fcou iDcificrin Da* ecfdtilfl. Al* tiiditiae fian&met'i»rfrau occfteht fia tas. Der Betricb mufi meilergchM% felbfloerHanbUdi obet audi ihr (jau** hoU. Sdiafft bie nieiflecin in ftei UJsrhftott, iR fienho iht fjelfir bcini lOofthen. Die gcnugentt longc eingt« loeicMe Ша|Ум loirl) gtitnMidi burdt. 9«|tnfflpft und benn hnrjjum fiodice aobcadtt. So »irb #hr шоГЛв |(hn«U fauber. Doe ШоГЛриЈо« (cidit bcfTov unb 6cc fiohlenMtbroudr ift hl«in№
Der Reiduninister ffir RO*tung uod Kriegtproduktion, Chef dir Transporteinheiten Speer, Berlin NW 40, AlsenstreBe 4, Telefoai II 81, lucbt:
Kraftfahrer, Kraftfahraalernlinge, Fachkrafte der Autobranchc allef Art, Vuikaniseure, Stellraadier, Ingenienre, Maidunenbudthaltw (-innen), Adrema-PragerHimen), Zahntcdiniker(-hclfer), Anlernlin ge fiir Zahntechniker, KSche,
Schuhmacher, Kontoristinnen, Stenotypistinnen, Sdineider. Ein* satz im R«ich und dea be-setzten Gebieten. Meldung aucb iiber das znstandige Arbeiteamt.
♦ •z žalostnim »rcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo namesto svidenja prejeli žalostno ve»t, da je naš ljubljeni sin, brat, stric in bratranec
Simonliscb Gabriel, G*ir«it«r.
v cvetoči mladosti, star 23 let, dne 10. maja 1W4 padel na vzhodu.
Počivaj v miru, dragi Gabriel, ali kdor te je poznal, ve kaj je zgubila njegov« tako ljubljena domača hiša.
Bodi mu lahka tuja zemlj«. Wogritichowzen, Zeienderl, dne 8. 6 1944.
ZaIu)oči; Fraas in Marij«, »teršli Anio« ft i. n« bolnem poliu). Alojz, bral«) Angel«, Ma-ria, Anna, Matilda in Teresia, seslrei Felik« Wrban|ščak, svak, Slavica. nečakinja. Druži ne: Novak. Meric. Tarča, Markovič in vsi ostali sorodniki.

Strti pod udarcem krute usode naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, žalostno vest, da je naš nad vse ljub. Ijeni edini sin In brat
Johann Delawe#z
Grenadier
/ najlepši mladosti, »ter кшпај 18 let, padel dne 3. maj« 1944. n« vzhodni iruntL
Johann, izgubili smo Te sa vedno. M« po-vrneš se več v svoj ljubljeni domači kr&i. Spomin na Tebe pa bo blestel v naših trclh do konca. Naj ti bo miren počitek v tufl zemlji.
M cistern, zadetkom	tm.
Žalujoči: starši, sestrica ter t serostVL