SEMANARIO YUGOESLAVO • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires aparece los sábados CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA ConcMión 2466 EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES 18. JANUARJA 1936 Štev. 114 NAROČNINA! Za Juž. Ameriko in ui celo lato $ «ro. 5.—, za pol lata 2.60. - Za druge dežela 2.50 U8A-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr« LIST IZHAJA OB SOBOTAH Priseljevanje ^a južnoameriške malo obljudene ^ave, predvsem za Argentinijo in lilijo, ki razpolagata z ogromni-""i razsežnostmi neobdelane zemlje, Je vPrašanje priseljevanja novih ^'ovanjih sil eno izmed najvažnej-7 saj je od njega v mnogem od-vis«n njih nadaljnji gospodarski raz toÍ. V tem so si vse vlade prizade-b držav na jasnem. Radi gospodarske krize, ki je bila Stisnila tudi na Južno Ameriko, so 8e tu začele v prejšnjih letih uva-iati razne omejitve glede priseljena. Za Argentinijo je potrebno, ^ ima priselenec že zagotovljeno e'° ali pa da ima tu svojca, ki je v >tanu vzdrževati ga; poleg tega pa bile zvišane tudi konzularne pri-8t°ibine. Takšni ukrepi, ki so imeli namen "Niti priseljevanje, so že več krat ^'eteli na ostre kritike v listih, ki Vlagajo, da rabi na pr. Argentini-Ja Predvsem poljedelce ter da za te Republiki dela ne manjka. Zemlja, 1 Počiva neobdelana, je mrtvo bo-Nvo. ki skupnosti ne donaša no-"e,)ih koristi. In takšnega mrtvega ^Sastva ima Argentinija v preobi- ^Prašanje priseljevanja so nače '' 'udi na Mednarodni delovni kon ferenci v glavnem mestu Chileja. *r8entinska delegacija je predlaga a' naj bi se začelo to vprašanje na Wno proučevati ter naj bi se po i®1 naredil načrt, po katerem naj ' se priseljevanje vršilo. Tudi naj 1 se sklenile posebne! pogodbe z kavami, iz katerih prihajajo izsel- ^o je vse lepo in prav. Posebno Vih duševnih naporov pa menda ¡J' treba, ako hoče človek ugotoviti, bi bilo potrebno ukreniti v Ar ; ^tiniji, ako naj se priseljevanje, ^ katerega je odvisen njen napre-f elt> pospeši. Treba bi bilo ustvarijo Možnost, da priseljenec na čim 'ažji način pride do zemlje, katero obdeluje in od katere naj živi ^raziljski zastopnik na zgoraj o-^njeni konferenci je dejal: "Dočim j* v Evropi na milijone oseb brez imamo v Ameriki na milijone adratnih kilometrov zemlje, ki nr ""a rok, katere bi jo obdelovale". ^ Res je tako, potrebno pa je, da se 4 zemlja po najugodnejših pogojih rokam, ki naj jo obdelujejo, špe-"'acija je povzročila, da je postala ^tllja na pr. v Argentiniji pretira draga ter da so z ogromnimi hiškami zadolžena mnoga velepo-SJ8tva, ki prav za prav nimajo no-vrednosti, ker 'so neobdelana torej ničesar ne donašajo, ali pa ^ Mihova vrednost mnogo manjša . so dolgovi, s katerimi so obre-Nena. ^'netna podražitev zemlje je goto-¡t) največja ovira za njeno naselitev torej tudi za razvoj argentinske publike. To oviro bi bilo treba ¡ganiti, pa bi zemlja takoj dobita Veliko privlačno silo ter bi pri-^'la nase ne samo mnoge delav J .^^BéJjence iz Evrcjpe, marveP ( ^nogo takih, ki so že tu in živo-sedaj po mestih. Kajti med že ^ Sebenimi tujimi delovnimi sila-to je veliko število nekdanjih kme- "b^1CeV' ki bi 86 prav radÍ l0tiH . e|ovahja plodovitne argentinske (L če bi se jim dala možnost, >, 81 s svojo marljivostjo in vztraj-^ ■ * bi Ofi v. ^ J0 ustvarijo domačije, na kate-V|. imele njihove družine zagotovo bodočnost. rok med izseljenci ne manj )te üanes pa, žal, samo pridne ro- ^ar" dobra volJa ni¿ ne pomagajo, eC si mora priseljenec, ki bi Grazianijeva ofenziva na južni fronti Veliki boji v bližini Dola - Vprašanje petrolejskih sankcij - Švedska vlada je protestirala v Rimu radi bombardiranja Rdečega križa Znano je, da so Italijani v začetku s precejšnjo naglico prodirali na vzhodnem delu južne fronte skozi puščavnato pokraji no Ogaden. Tekom petdesetih dni so zasedli celo vrsto manjših naselbin in oaz. Položaj pa se je potem skoro črez noč izpreme-nil. Na zapadnem delu somalij-ske fronte je začel prodirati ras Desta s svojimi abesinskimi voj ščaki. Grozil je, da vpade celo v italijansko kolonijo ter da obkoli Grazianijeve čete. Nevarnost je bila velika in so se morali Italijani radi tega brž umakniti iz Goraheja, Gerlogubija in drugih krajev tako, da so v par dneh zgubili vse, kar so bili tekom poldrugega meseca zasedli po velikih naporih. tanki in j>ehoto so Italijani začeli prodirati proti etiopskim strel skim jarkom, ki si jih je bila pripravila prednja straža Des-tove vojske. Graziani je bil baje pognal v boj 60.000 mož in so se morali prednji oddelki abesin-skih čet seveda umikati pred pre močjo. Vendar pa tudi rimska poročila priznavajo, da so Eti-opci krčvito branili svoje pozicije ter izrabljali vsako priliko za odpor. Zadrževali so s tem italijanski naval ter omogočili zadaj nahajajoči se vojski, da se je pripravila. V petih dneh so bili Italijani prodrli kakšnih sedemdeset kilometrov v notranjost Abesinije! in izgleda, da bo ofenziva tu obtičala, ker se je Destova vojska na novih po- ti v Addis Abebi, da so abesin-ske čete spet zasedle sveto mesto Aksum, pa so etiopske oblasti te vesti zanikale. Prav velikih sprememb menda ne bo ne na severu ne na jugu v najbližji bodočnosti, v marcu pa že začne deževna doba, ki bo vojne operacije skoro docela paralizirala. Glede petrolejskih sankcij ni za sedaj še nič gotovega. Dne 20. t, m. se bodo v Ženevi spet začela posvetovanja in morda bodo tedaj kaj ukrenili. Angleška vlada je naznanila, da je pripravljena podpirati katerikoli predlog, čigar namen je, da se v večji meri pritisne na Italijo. Pobude za razširjenje sankcij pa Angleži menda ne bodo dali. narodov. Danes trdijo poročeval ci, da obstoja med Nemčijo, I-talijo in japonsko tajna zveza, naslednjega dne pa razlagajo, da se Nemčija nikakor ne bo ve zala z Mussolinijevo Italijo. Izmed raznih več krat nasprotujočih si vesti, ki so krožile v zadnjih dneh po svetovnem časopisju, naj zabeležimo poročilo iz Splita, ki pravi, da so tam že pripravili primeren prostor za 19 angleških vojnih ladij, katere se bodo zasidrale v tem jugoslovanskem pristanišču, ker hočejo Angleži preprečiti, da bi v slučaju vojne samo italijanska vojna mornarica gospodarila na Jadranu. Švedi se še nikakor niso pomirili od razburjenja, ki se jih t^ prišel do svoje zemlje, naložiti ttž a denarna bremena, pod katerih 0 Prevečkrat omaga. Osebe, o katerih se največ govori in piše v zvezi z italijansko- abesin sko vojno: Mussolini, ki je sprožil klanje — c«(sar Haile Selassie, ki 3 bralni neodvisnost svoje dežele — Eden in Laval, ki imata največ bese de v Ženevi. Radi tega je general Graziani sklenil napasti vojsko rasa Deste ter jo prisiliti, da se u-makne od mesta Dolo, ki se nahaja prav blizu Italijanske Somalije. Preskrbel si je ojačenja ter je z veliko skrbnostjo pripra vil ofenzivo, ki se je začela 12 t. m. v ranih jutranjih urah. S Rusija se močno oborožuje Sovjetska Rusija šteje danes okrog 1.300.000 mož redne vojske, poleg tega gradi podmornike in druge vojne ladje, povečala je število tankov in ojačila oddelke za kemično vojno. Y državnem proračunu za leto 1936 je določenih za vojne svr-he 14 milijard in 800 milijonov rub-lov, kar znaša šest milijard in 600 milijonov rublov več nego lani. f.emu so Rusija s takšno mrzlično vnemo pripravlja? Na to vprašanje sta dala odgovor člana vseruskega izvršnega odbora Molotov in Tuha-čevski. Povedala sta brez prikrivanj, da se Japonska in Nemčija po njunem mnenju pripravljata\na napad proti sovjetski zvezi. V Mandžuriji so Japonci dali zgraditi 1.200 kilometrov železnic, ki peljejo na rus ko mejo, in sploh kaže vsa japonska politika zadnjih let izrazito pro-tirusko ost. Na drugi strani pa se tudi Nemci pripravljajo na vpad v Rusijo; tako vsaj zagotavljajo v Mo skvi. stojankah močno utaborila. Koliko vojakov je padlo v tej ofenzivi, tega ni mogoče vedeti. Odkar je izbruhnila vojna sploh izgleda, če človek čita italijanska poročila, da umirajo v tej vojni Abesinci; in nasproten vtis ima, če bere poročilo iz A-ddis Abebe. Tako tudi sedaj poročajo iz Rima, da je v bojih padlo po vsej priliki "več tisoč Abesincev". V Italiji so se seveda zelo raz veselili najnovejših vesti z abe-sinskih bojišč. Saj so že dolgo prihajala v svet samo neugodna poročila za Italijo. Na severni fronti pa ni nobenih posebnih novosti. Od časa do časa se širijo razne govorice, ki so pa ponavadi le izmišljene. Tako so v četrtek začeli govori- sir Nezgoda največjega letala Orjaški hidroplan "Lieutenant de Vaisseau Pariš", največje letalo na svetu, je doletela v pristanišču Pensakola, v Združenih državah, huda nezgoda .Tekom silne nevihte ga je obrnil in potopil ogromen val. človeških žrtev nesreča ni zahtevala in tudi hidroplan bo mogoče še rešiti, vkljub temu pa je nesreča hudo zadela Francoze, ker je bilo letalo na poskusnem poletu, ki je imel dokazati, da je reden letalski promet preko severnega dela Atlantiške ga oceana mogoč. Težko bi bilo reči, kakšen je danes mednarodni položaj v E-vropi in kako se utegne razvijati v bodočih tednih. Širijo se najrazličnejše vesti. Danes na- Ciril, nadškof koptske cerkve, ki je odobraval francosko-angleški mirovni načrt znanja brzojav, da je napetost velika, da so Angleži in Francozi s svojimi vojnimi ladjami stonti močan jeklen okrog Italije, jutri pa javlja, da se je položaj izboljšal ter da ni pričakovati hujših komplikacij, ker da je Mussolini sporočil v Pariz, da Anglije ne bo napadel in da Italija ne bo izstopila iz Zveze je polastilo, ko so izvedeli, da so italijanska letala obstreljevala taborišše njihovega Rdečega kri ža pri Dolu. Te dni je švedska vlada izročila v Rimu ostro pro testno noto, v kateri zahteva, naj italijanske oblasti kaznujejo krivce. Medtem pa so Italijani izvršili že spet nov napad na Rdeči križ — Pri Waldiji so obstreljevali z bombami taborišče te humanitarne ustanove, kateremu je na-čeloval angleški major Burgoy-ne. šest bomb je padlo na šotore Rdečega križa ter ubilo več oseb. Letalci so bombardirali tudi naselbino Waldia, ubili 7 otrok, 7 žensk in dva moška ter ranili okrog 40 oseb. GIASOVI 0 DINARJU Minister za javna dela Marko Ko-žulj je imel v Subotici govor, v katerem je razpravljal tudi o gospodarski krizi. Nekatere njegove izjave so listi začeli tolmačiti' v smislu, da je omenjeni minister za znižanje vrednosti dinarja, in to tolmačenje je dalo povod za vsake vrste ugibanj a. G. Kožulj je pa v torek dal objaviti pojasnilo, v katerem pravi, da so se njegove besede napačno tolmačile in da on nikakor ne priporoča devalvacije. STRAŠNA NESREČA Pri Goodwinu, Sev. Amerika, se je razbilo veliko potniško letalo druž be Amerikan Airlines ter se je pri tem ubilo sedemnajst oseb. Blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj (Predavanje dr. I. Jelaviča) (5) Oprostite, vendar pa moramo spet v zgodovino! To moje predavanje je ba.š utemeljitev pravila, da je zgodovina u-čiteljica življenja, pravila, ki je — na žalost, našim političarjem in državnikom prav malo znano; sáj oni ne razumejo politike vprav zato, ker ne morejo razumeti zgodovine te-dojeti vzročno zvezo dogodkov. Ne pojdemo daleč. Svetovna vojna se je začela. Italija še vedno koleba, dasi je članica trozveze. V zunanji politiki ni sen-timentalizmov. Italija se ponuje 0-nemu, ki več da. In ker ji londonski pakt več nudi, se postavi na stran antante ter gre v vojno proti svojim zaveznikom. S taj nim londonskim paktom si Ita lija zagotovi priključitev gotovih naših krajev in celo Dalmacije, do Neretve. Tu se ne bomo spuščali v po jasnjevanje, kako so se pozneje stva ri spremenile, ker to ne spada v naš portret. Omenil sem to z namenom, da pojasnim še neko drugo, neosvetljeno stran. Pred vsem pa smatram za potrebno, da popravim neko sploš no razširjeno, a zgrešeno mišljenje. Napačno je misliti, da je Italija vstopila v vojno, in to na strani antante, radi zemelj katere ji je nudil londonski pakt. Razlog je bil drugačen. Kot naslednica univerzalnega Rima, je zedi njena Italija imela svoje posebne na mene v Obdonavju ter na Balkanu. Odločila se je za vojno proti Avstriji z namenom, da pomaga zrušiti Avstrijo ter da na njenih ruševinah ustvari nekoliko malih vmesnih državic v Srednji Evropi ter da tem državicam vsili svoj politični in gospodarski protektorat, od nikogar 0-gražan. S porazom Osrednjih vlasti ter z uničenjem politike "Dranga nach Osten", je Italija nameravala storiti prav tako tudi na Balkanu. Skratka: Italija je hotela dobiti od svetovne vojne najbolj masten košček: svojo interesno sfero v Obdonavju ter na Balkanu, poleg tega pa popolno oblast na Jadranu. Ta zunanja politika Italije prido do svejega pravega izraza šele po obrazivanju fašistične vlade ter se s časom vedno jasneje odraža. Česar Italija ni dobila potom mirovnih dogovorov, hoče fašizem nadomestiti na nov način. Tiranski pakt t Albanijo, novi trojni sporazum s Pešto in Dunajejn, lateranski dogovor z Vatikanom — vse to so sa-mo priprave za veličastno zamišljeno zunanjo politiko Italije, ki se u-dinja sanjem o obnovitvi starega rimskega cesarstva. Prvi udarec v smeri ustvarjanja te nove politike, za katerega se je začela pripravljati z afero trogirskih levov, je morala Italija, proti svoji volji, obrniti v drugo smer — proti Etiopiji današnjih dni. Meni je zelo žal, da nI primerno oziroma priporočljivo iznašati zgodovino najnovejših dogodkov, s čimer bi prikaz še jačje odskočil. Vsak zase pa ga lahko sam pričara. Spomnite se samo raznih prizadevanj' glede nekakega političnega pregru piranja Obdonavja v zvezi s samostojnostjo Avstrije, to pa spet v zv#-zi s povratkom Habsburžanov na avstro-ogrski prestol! V takšnih prilikah je naš blago pokojni kralj vodil naš državni brod. Na razburkanem morju, ko vsi mor narji trepečejo, kljubuje on odia* no in neustrašeno vsem elementom, nepremičen stoji na mostu in vodi Po ustanovitvi Male antante, ustvari tudi Balkansko zvezo. V njegovih načrtih je, da morata pristopiti v Malo antanto tudi Avstrij» in Madžarska, v Balkansko zvezo p» Bolgarska in Albanija. Njegovo potovanje po balkanskih prestolnicah, pred sklenitvijo Balkanskega paktu, spominja na epopejo. Prvi krat v svoji zgodovini se Balkan rešuje tujega vpliva in to veliko, delo vr4i jugoslovanski kralj. Jugoslavija, balkanska in srednje evropska država, postane hrbtenica dveh prvovrstnih mednarodnih blo kov: Male antante in Balkanske zveze. To je zadostno jamstvo, da se iz Osrednje Evrope in z Balkana za vselej odpravi sleherni tuji vpliv. Veliki krmilar pa ne smatra svo je delo za dokončano. Gre v Sofijo, proti kateri je pred nedavnim vodil dve vojni, pa vkljub temu Sofija sprejme z vzkliki: "Živijo naš skupni jugoslovanski kralj!" Državniški program kralja Aleksandra je veličasten. (Dalje) Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI K zmagajo vedno le oni, ki imajo v sebi več hinavščine in brezobzirnosti, in pa tudi radi tega, kar je vedno lažje rušiti nego graditi. Izgleda, da se naša kolonija nikoli ne bo rešila onih glodalcev, ki gri žejo, dokler ga ne zrušijo, vsak steber, postavljen z namenom, da bo na njem slonela stavba plodnega skupnega dela. In tako se nam vremena nikoli ne bodo zjasnila, marveč se bomo pota pljali vedno bolj v temo. ?.e zdavnaj razočaranemu, mi krvavi srce, ko vidim, da se vedno ponavlja eno in isto. —cp— Y prepad Vračal sem se okrog poldruge zjutraj z neke nogometne tekme ter razmišljal medpotoma o usodi naše tukajšnje kolonije. Nisem vedel, da me čaka doma "Novi list", a ko sem šel mimo poštnega predala, sem instinktivno segel vanj ter vzel iz njega časnik. V oči mi je padel takoj naslov uvodnega članka "Naša bolezen" in črke so se mi zazdele mnogo večje, nego so bile v resnici. Slutil sem, da mora biti v tem članku nekaj zelo važnega. Odložil sem v naglici nepotrebne dele obleke, legel ter pazljivo prečital zanimivi članek. Dragi dopisnik, pogodil si v srce, zadel si v živo, kakor še nihče tako. Takšno je bilo takoj po prečitanju moje mnenje. Kes je: bolezen nas tare, huda bolezen, in radi nje drči naše izse-ljeništvo proti prepadu, iz katerega ni izhoda. V globokem breznu bo o-stal pokopan ponos na,ših prednikov, ki se bodo od sramu in jeze obrnili v grobu, če ne krenemo ob dvanaj sti uri na drugo pot. Ob žalosti se mi krči srce, ko razmišljam o preteklosti našega izselje-• ništva v tukajšnji zemlji. Kot razburkano morje se mi zdi naša kolonija; jedva se iz njega pokaže rešilni otoček, pa že butne val in ostanejo samo še pene. Usodni veter, ki trenutno veje v slovenskem delu naše kolonije, je zo petni dokaz naše bolezni. Je med nami goto^ odstotek ljudi, ki spravljajo naše izseljeništvo vedno zno va s prave poti. Spet se pripravljajo .na udar proti onim možem, kateri so zastavili vse svoje sile za napredek resnega dela v naših prepo trebnih ustanovah. Spet bo najbrž odpadlo gotovo število delovnih si!. Spet se bodo na razvalinah šopirili prepotentni rušitelji. Naša bolezen je skoraj neiztreblji va, ker se resni delavci, ponižani, razžaljeni in razočarani radi bridkih izkušenj, ponavadi umaknejo, u tihnejo ter le še od strani gledajo, kako razpada vse, kar je resno delo ustvarilo, in kako drčimo vedno bolj znašala v 1. 1935 vsega 1,542.373.000 proti usodnemu prepadu. Človeka, ki - pesov, v prejšnjem letu pa 1,438.434- Predsednik se je vrnil Predsednik sepublike gen. Justo je preživel kratek dopust v Ascochingi, rod koder se je v ponedeljek spet vr nil v glavno mesto, kjer je prevzel ponovno vodstvo državnih poslov. Nesrečna vožnja V San Rafaelu pri Mendozi so i meli preteklo nedeljo nogometno tek mo. Skupina nogometašev se je zvečer v najboljšem razpoloženju vračala na kamionu domov, proti Mendozi, ko se je vozilo na nekem ovinku iznenada prekucnilo. Dva mladeniča sta bila' takoj mrtva, osem pa jih je bilo ranjenih. Zidarska stavka Kmalu bo tri mesece, odkar je izbruhnila zidarska stavka, pa še sedaj ni mogoče predvidevati, kdaj se bo zaključila. Že več krat so napovedovali, da bo v najkrajšem času dosežen sporazum, pa se takšne napovedi doslej niso izpolnile. V spor med zidarji in podjetniki je posredovalno posegel notranji mi nister, ki je imel že več sestankov z zastopniki obeh prizadetih skupin. V ponedeljek je imela večja skupina gradbenikov zborovanje, na katerem je bil glede plač odobren naslednji predlog: težaki $ 4,60 dnevno, navadni zidarji 5,80, zidarski mojstri pa 7.— pesov dnevno. Te plače bi veljale za 6 mesecev, po preteku katerih bi se zvišale tako, da bi ma-lovarji prejemali po 5 pesov, navadni zidarji 6.—, mojstri pa po 7.20. Na zborovanju so gradbeni podjetniki izbrali posebno delegacijo, ki je o sklepih obvestila notranjega ministra. Na te pogoje pa niso pristali še vsi delodajalci. Popuščati nočejo predvsem nekatera velika stavbin-ska podjetja, od katerih zadržanja je mnogo odvisno. Delavci so imeli v četrtek veliko zborovanje v Luna Parku. Sklenili so, da bodo složno vztrajali v stavki, dokler ne zagotove malovarjem 5.— pesov dnevne plače. Izvoz se je povečal Vrednost argentinskega izvoza ;e je v naši koloniji doživel razočaranje, je težko ali pa naravnost nemogoče pridobiti spet za aktivno delo. Vodstvo zločinskega razdiralnega dela imajo v rokah vedno ene in iste osebe; menjavajo se le omahljiv ci, ki jih oni zbirajo okrog sebe, vsak dan v večjem številu, dokler ni namen dosežen. Namen pa je kaj lahko dosegljiv in sicer iz enostavnega razloga, ker je med nami že takšna navada, da 000; povečala se je torej lani v primeru z letom 1934, za 7,2 od sto. Tudi količinsko je bil izvoz višji lani nego predlanskim; izvoženega je bilo 16,231.000 ton blaga, v letu 1934 pa 15.252.000 ton. Dobra letina za koruzo Radi blagodejnega dežja, ki je v zadnjih tednih namočil zemljo, obeta biti letina v nekaterih provinci-jah prav dobra in, kar se koruze tiče, naravnost izvrstna. Tudi pašniki izborno uspevajo. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—58 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES Mercado de Abasto Corrientes 3223 CHILE SANTIAGO VALPARAISO BRASIL Rio Santos SAO PAULO PARAGUAY C. pres. Franco ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost in primerne obresti! DENARNE POŠILJKE: Potoim katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vas nalog najtoCneje, najhitreje i najvarneje izvršen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnlca vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POŠTA; Kam naj Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s poaebmm oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najftovej-61 naslov. Naše uradne ure: od i]/2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2. SIGURNOSTI BRZINAI USLUŽNOSTI POVERJENJE Delovodjo so ustrelili Delavci pivovarne "Nueva Cervecería Argntina" so proglasili stavko, ker jim ravnateljstvo ni hotelo ustreči, ko so zahtevali povišek plač. Stavki pa se niso priključili vsi nameščenci in je radi tega prišlo med stavkujočimi in nestavkujočimi več krat do prepirov. Med onimi, ki dela niso pustili, je bil tudi delovodja Alfredo Rossi. Njega so imeli stavkujoči posebno na piki. Ko je v torek zjutraj spet šel na delo, so ga stavkujoči ustavili ter sprožili vanj več strelov tako, da se je na licu mesta mrtev zgrudil. Napadalci so pobegnili in jih doslej policija še ni prijela. Ljubezenska žaloigra V kemični preiskovalnici v Córdo bi se je dogodila v torek zjutraj krvava tragedija. Dr. Karol Marek, vodja preiskovalnice, je vpričo svo jih tovarišev ustrelil svojo zaročenko Rety Velihovsko, nakar si je še sam vzel življenje š strelom iz re volverja. Vse se je odigralo s takšno naglico, da navzočni niso mogli preprečiti tragedije, katere vzrok je bila menda ljubosumnost. Nova pot v Mar del Plato V petek so otvorili novo cesto, ki vodi iz Rueños Airesa v znano mor sko kopališče Mar del Plata. Otvori tvi so prisostvovali razni funkcio narji iz glavnega mesta ter pokrn jine. Nov urnik na bankah Ruenosairdškei banke so sklenile spremeniti urnik sprejemanja strank. Od 1. marca dalje bodo ban ke odprte za občinstvo od 10. do 12 15. ter od 14. do 16. Novi urnik bo veljal zaenkrat samo za šest mese cev. 1JHB9" ^H 5EFH® prt 'SAa j- f! [jfl&lp" JL % M Hfeffl ■¡■kip / i HH1Hnk * jr i mmm ^m.^šT"- F v •>''JOjjji ^ÉÉ^^t- ' »j Italijanski otroci morajo s svojimi starega * * ti * ti MORILCA SO PRIJELI V Villi Rallester je policija aretirala švicarskega državljana' Cariosa Ronomettija, starega 23 let, katerega je bila osumila, da je v Villi Urquizi ustrelil policijskega agenta Velota, ki je padel v izvrševanja svoje službe tekom izgredov, ki so se dogodili povodom splošne stavke dne 7. t. m. Ronometti je dejanje priznal. Ker so jetnika pretepali Na komisariji v mestecu Los Hor nos je policijsko osobje pretepavalo nekega aretiranca. Vest .o tem nedovoljenem postopanju je prišla na uho šefu policije v Santa Fe, kateri se je takoj odpravil v Los Hornos, da na licu mesta ugotovi, kako je in kaj. Ko se je prepričal, da so govorice utemeljene, je takoj dal a-re^irati vse osobje komšsarije ter uvedel proti krivcem kazensko postopanje. OBČNI ZBOR "TABORA" Redni letni občni zbor I. D. "Tabora", ki se prejšnjo nedeljo ni mogel vršiti, ker ie varnostna oblast prepovedala večje sestanke in shode, se bo vrčil jutri v nedeljo, 19. t. m., v društvenih .prostorih, .ul. Pa/. Soldán 4924, z že objavljenim dnevnim redom. Začetek ob 4. popoldne. Prosimo vse članice in člane^ da se občnega zbora točno in polnošte-vilno udeleže. železa ★ ti * ti * ti Cela družina zgorela V hiši rudarja Tyrera, v Tyldes leyu na Angleškem, je v prvih jutranjih urah izbruhnil ogenj, ki se je z veliko naglico razširil ter zajel vso hišo. Mati in sedem otrok so našli strašno smrt v plamenih, rudar pa je pri skoku skozi okno zadobil smrtno nevarne poškodbe. Delovanje drž. Delovnega urada Iz poročila, ki ga je sestavil držav ni Delovni urad o svojem delovanju v letu 1935, je razvidno, da se je. nanj obrnilo za delo 50.242 oseb, zaposliti pa jih je mogel urad le 20.751. * ti * ti * ti PRIREDITEV V VILLI DEVOTO Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villi Devoto vljudno vabi vse prijatelje društva na doma čo zabavo na prostem, ki se bo vršila jutri, v nedeljo 19. t. m., na društ venem zemljišču ul. Simbrón 5148 Sviral bo dober orkester in plesalci se bodo lahko sukali po prostornem "bar jar ju". Tudi za pijačo in prigrizek bo dobro preskrbljeno. Začetek ob 4. popoldne. Zabava se je imela vršiti že preteklo nedeljo, a jo je društvo moralo odgoditi radi znanih dogodkov, ki so bili v zvezi s splošno stavko. Vsem prijateljem društva kličemo: Nasvidenje! + ti + ti + ti Schuschniggova pot v Prago Avstrijski kancelar Schuschmtf je v četrtek prispel v Prago, WeI se sedaj razgovarja s češkoslova^1 mi državniki o važnih političnih P1' blemih Podonavja. Schuschnigg°ve mu potovanju pripisujejo velik P° litičen pomen, ker ga tolmačijo ^ uvod v zbližanje in morda celo teS no sodelovanje med Avstrijo in lo antanto. Prezgodaj bi bilo, če bi hoteli daj ugibati, ali bo do takšnega delovanja res tudi prišlo, vendar Ps je že ta prvi znak zbližanja dok8' pomemben. Odkar se je v Avstf" začela izvajati Dollfussova politi usmerjena proti združitvi z Nem1 so- iítí» itali se je v avstrijski zunanji poli^ začel vedno bolj uveljavljati janski vpliv. Dunaj, Rudimpešta Tirana so bila mesta, v katerih -italijanska prizadevanja za offl1 tev Jugoslavije rodila uspehe. T' BEG IZ ITALIJE Neka vest iz Inomosta, v Avstriji, zagotavlja, da je iz Južne Tirolske pobegnilo preko meje v Avstrijo in Nemčijo okrog 1.700 nemških mla-deničev, ki so se hoteli s tem izogniti mobilizaciji ter afriški vojni. V Jugoslavijo pa se je zateklo, odkar je izbruhnila vojna proti Abesi-niji, okrog 3.000 italijanskih dezer-terjev. Aretacije v Trstu Jugoslovanski listi so objavili vest, da so italijanske oblasti aretirale v Tr&tu mnogo tamkaj naseljenih jugoslovanskih državljanov, katere ob dolžujejo, da so mnogim italijanskim državljanom slovenske in hrvatske narodnosti pomagali bežati preko meje v Jugoslavijo. Kralj Karol v Beogradu Romunski kralj Karol se je mudil pretekle dni v Reogradu, kjer je imel več razgovorov s knezom namestnikom Pavlom ter je sprejel v avdijenco tudi ministskega predsednika Stojadinoviča. Pravijo, da je njegov poset v zvezi s pripravljanjem tesnejšega sodelovanja med Malo antanto in Avstrijo. spehi pa ne kažejo biti trajni. v stvo, da je avstrijski kancelar v Prago iskat stike z Malo anta»'5 je zgovoren dokaz, da se je italü»' ski vpliv na Dunaju začel manjš* Gotovo so k temu pripomogle "e" godne prilike, v katere je ItaliJ3 bredla radi avanture v Afriki. IZ CORDOBÍ Društvene vesti Jugoslovansko podporno društi0 Tli' Córdobi vabi vse izseljence iz sta in okolice na društveno z3'3® ki se bo vršila v soboto, 25. t. v društvenih prostorih ul. AveHa da 248. Začetek ob 9. uri zvečer. v P" Ker je čisti dobiček namenjen v y moč bolnemu članu, se bodo P rali tudi prostovoljni prispevki * Redni občni zbor se bo vrsU februarja ob 2. popoldne. Vabl.le so vsi člani. Filmska igralka Thelma Todd, ki so jo našli mrtvo v njenem avtu v garaži. Žegnanje na praznik sv. Neže na Paternalu Kakor vsako leto, se bo vršilo tudi letos, in sicer v nedeljo, 26. t. m., slovesno praznovanje farne patrone sv. Neže na Paternalu. Ta dan bo ob 10. uri slavnostna sv. maša. Zvečer ob 18.30 uri pa procesija s kipom sv. Neže, katere se po paternalskih ulicah udeleže vse cerkvene organizacije te župnije. So deluje tudi godba. Superior patrov Kamilov, R. P. Gašpar Cañada prosi, da bi se Slovenci s Patemala in okolice udeležili tako sv. maše dopoldne, kakor slavnostne procesije zvečer, v čim večjem številu. Odbor a Ž. R. V. na Paternalu PRIPOROČAJTE Novi list! Dne 9. februarja priredi dtfiS izlet v okolico. Kdor hoče izrilt lepo priliko ter se ga udeležiti» J , do 2. februarja čas, da se Prl,._ v društvenih prostorih, ul. Ave neda 248. Odb"r' KR0JAČN1CAIN TRGOVIN "MOZETIČ" Osorio 5025 — Bs. Aires (Pa ten1" lil»- BAR - RESTAVRACIJ11 "ZEPPELlN' 25 de MAYO 722 U-Tj rj f Izvrstna godba od 3. pop. d° ^ polnoči. Odprlo podnevi i» Pivo iz sodov in v stekle»lC Quilmee chop $ 0.25 Samo pristna pijača Meqjevanja denarja po v6 v dnevnem tečaju Z mirnim srcem se lahko zatečet® ' ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584. — U- T- V VSAKEM SLUČAJU^. Ko čutite, da Vam zdravje n' * „« Našli boste v naši kliniki spečih *ni$K« zdravnike in najmodernejše zdra ,r K-naprave. — Upravitelj naš rojak VELJANOVIC fciini^ Naša klinika Je edina Slovanska * a, ki sprejema bolnike v popolno ° in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije .ei„l Poseben oddelek za vse žensk® 20 of* In kozmetiko. Sprejemamo od 14-' NOVI LIST » =5» SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE nov banski svet Notranji minister je dosedanje čla banskega sveta Dravske banovine razrešil dolžnosti ter imenoval njihova mesta druge, med katerimi so: Dr. Jurij Adlešič, Ivan Avsének, dr. Vladimir Ravnihar 'n inž. Milan Ravnik za Maribor; Alojz Mihelčič in Rudolf Stermecki za Celje; dr. Prane Vidic za Kamnik; Ivan Ma-ieršic za Tršič; Demetrij Veblet za Novo mesto in dr. Aloiz Visenjak za Ptuj. gledališča in kino Pred nedavnim je bila objavljena državna statistika o gledališčih in ■kinematografih v Jugoslaviji. Podatki se nanašajo na leto 1933. — Stalnih gledališč je bilo v tem letu v Jugoslaviji 20, potujočih pa 5. Poklicni igralci so bili nameščeni pri •15 gledališčih, v Sloveniji pri treh (dvoje v ljubljani in eno v Mari boru). V sezoni 1932-33 so vsa gledališča vkupno vprizorila 126 oper, 156 baletov, 70 klasičnih dram, 583 dru-«ih dram. — Vseh predstav je bilo 3.801, v Sloveniji 686. ,upno je bilo zaposlenih v državi 568 umetnikov in 365 umetnic, v Sloveniji 150 igralcev in 77 igralk, pri čemer seve da niso všteti statisti. Kinematografov za zvočni film je bilo koncem 1933 v vseh državi 171 (v Sloveniji 29); za nemi film pa 145 kinematografov (v Sloveniji ■ 17). V istem letu je bilo prodanih «■kupno v vsej državi 14,437.700 vsto Pnic za kinematografe. Ako je vsaka vstopnica veljala povprečno 5 bia. je bilo za ceneno kinematograf «ko zabavo v državi izdanih 72 mi •ijonov Din, od katerih- je najmanj 20 milijonov odromalo v inozemstvo Odkoder prejema Jugoslavija filme nov poslanik v sofiji Za pooblaščenega ministra in izcednega poslanika pri kr. poslaništ Vu v Sofiji je bil imenovan g. Mom filo šturmJurišič, dosedanji pomot; ftik zunanjega ministra smrt velikega dobrotnika otrok V Getariju v Franciji je umrl do kotnik srbske dece v dobi svetov vojne John W. Frotingam. Pokoj n¡k je kot ameriški oficir preživel tri mesece t Bitolju in, ko je bilo iftesto bombardirano, je prebival cem, ki so ostali brez zavetja in hra tie, pomagal z največjo požrtvoval Gostijo. Največjo dobroto pa je na Pravil s tem da je mnogo otrok sirot na lastne stroške odpremil i Srbije v Grčijo in skrbel zanje do Wa vojne. Cenijo, da je izdal za 8tbske sirote nad sto milijonov dinarjev. cerkve V veliki ljubljani S priključitvijo novih okoliških ob čin k glavnemu mestu Slovenije, bo štela Velika Ljubljana 23 rimskokatoliških cerkev in 34 kapel, poleg ene pravoslavne in ene evangeljske cerkve. kulturbund razpušcen Jugoslovanske oblasti so razpustile švabsko-nemško kulturno zvezo, ker je med jugoslovanskim prebivalstvom nemške narodnosti začela širiti že pretirano nacijevsko propagando. Organizacija je imela svoje podružnice po vsej Jugoslaviji, kjerkoli je živelo kaj Nemcev, ("'.lani so morali priseči na hitlerjevsko zasta vo s kljukastim križem ter se zavezati, da se ne bodo ženili z Židinjami, Srbkinjami ali Madžarkami, mar več da se bodo držali nacijevskih načel glede plemenske čistokrvnosti. Priseči so morali, nadalje, da ne bodo pristopili v nobeno organizacijo, v kateri se nahajajo židje, Srbi ali Madžari ter da ne bodo imeli nika-kih osebnih zvez s pripadniki teh narodov. Srbski listi so prišli na sled tem tajnim prisegam ter so zahtevali od vlade, naj organizacijo prepove, kakor se je potem tudi zgodilo. Na meji ustreljen V pondeljek zvečer dne 2. dec. so italijanski obmejni stražniki ustrelili na meji Modec Franca, 221et starega mladeniča, doma iz Podcer kve pri Starem trgu. Modec je šel čez mejo, in sicer na konju.Ko je pri šel do italijanskih obmejnih stražnikov, se je na njihov poziv ustavil, kljub temu pa so ti streljali v njega in ga smrtno ranili. Bil je prepeljan v Trnovo, kjer je bil tudi pokopan. Mati ustreljenega je šla čez mejo, da bi videla še enkrat mrtvega sina, vendar pa so ji to italijan ske oblasti zabranile in jo vrnile s prvim vlakom čez Rakek domov. za wilsonov spomenik Splitski rojak Anton Vilovič, ki se je kot ladjedelniški mojster že pred 40 leti izselil v Severno Ameriko, je v New-Yorku ustanovil odbor za postavitev spomenika pokojnemu predsedniku Zedinjenih držav in velikemu prijatelju našega naroda Wilsonu na Korčuli. Vilovič, ki je častni predsednik in blagajnik odbora, je sam vložil v njegov sklad 500 dolarjev. Za svojega zastopnika v domovino je odbor imenoval Lupi-sa Vukiča ter ga pooblastil, da osnu je odbor na Korčuli. Ta odbor že posluje in je že uvedel nabiralno akcijo v vseh občinah otoka narodncmñ versko edinstvo Povodom proslave ujedinjenja v Novem Sadu je imel bački episkop dr. Irenej Cirič ob službi božji na zbrane dostojanstvenike in vernike slovesen govor, v katerem je med drugim tudi dejal: Misel o narodnem edinstvu je naj višja, nadčloveška, božanska misel. Ta ideja je zdrava, dobra in velika. Mnogi pa se vprašujejo: Kako se moremo zediniti mi, ki smo še danes različnih ver? Kdo bo zedinil to, kar vera loči? Toda vse vere -¡o po svojem bistvu vesoljne, vse težijo k univerzalnosti, da se razširijo, da zajamejo vse ljudi. Ta tendenca more podpreti narodno edinstvo. — Obratno povedano: narodno edinstvo more podpreti versko edinstvo. Lloydovi načrti Ker so vojaške oblasti rekvirale tržaškemu Lloydu, kakor v ostalem tudi drugim paroplovnim družbam, večje število parnikov in motornih ladij za prevoz vojaštva in vojnega materijala iz Italije v Vzhodno Afriko, so morale družbe pričeti misliti na nove ladje, čeprav v italijanskem paroplovnem prometu ni nastal ni-kak zastoj. Paroplovne družbe gredo v prvi vrsti za tem, da si ohra nijo- svoje dosedanje prometne zveze in se vzposodijo za nadaljnjo konku renco z inozemskimi podjetji. Tržaški Lloyd si je sestavil že načrte, po katerih bo nekatere parni-ke, ki mu jih bo vojaška oblast vrnila, prenovil tako "Gange" in druge, nekaj pa mu jih bodo na novo zgradili v jadranskih ladjedelnicah. Prenovljeni parnik "Gange" bo vozil na progi Trst—Aleksandrija. No va "Super Victoria", 20 tisoč tonska motorna ladja, na progi Genova — Neapelj — Šanghaj, nekatere druge nove 8 do 16 tisoč tonske ladje pa na indijskih in sredozemskih progah. Aretacija V zapore so odvedli gostilničaria Birso iz Birsov pri Rihemberku. — Obdolžili so ga, -da je brez prepisanega dovoljenja kuhal žganje. Aretacija v mariboru Mariborska policija je aretirala n®ko Friedmannovo, doma iz Trsta. Osumljena je, da je italijanske ob obveščevala o delovanju emi-8rantov iz Julijske krajine ter dru-italijanskih dezerterjev, ki so Zbežali v Jugoslavijo. POTO "DOCK SUD" darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARICO RADALJ Specialist v modernem slikanju, ®cundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud Med našimi ljudmi vohunijo Med našim ljudstvom se opaža ved no več plačenih tajnih italijanskih policijskih agentov, ki kaj pridm služijo denar na račun naših ljudi. Zlasti po večjih krajih, kjer se nahaja delavstvo, kot na primer na Matuljah, v Bistrici, v Trnovem, Knežaku in drugod so v zadnjem ča su pomnožili to armado prav občutno. Naš človek mora poleg drugih vsakdanjih borb biti tudi to borbo in se skrbno paziti plačancev. , voda v metliki V kratkem bo vodovod v Metliki dogotovljen. Zadnja dela dokončava j o pri rezervoarju in zajetju vode. Motor črpalke bo z električnim vodom zvezan z avtomatičnimi stikali, tako da se bo rezervaor avtomatično napolnjeval, kadar bo treba. Rezervoar so pokrili z zemljo in rušami, tako da ne bo voda izpostavljena zunanjim toplotnim vplj vom. Poleti je bila voda še topla in je dišala po novih ceveh, zdaj se je to že izgubilo in voda je tudi skoraj popolnoma čista. Cevi je položenih nad dva kilametra, v mestu j 14 hidrantov, enako število javnih studencev, napeljali pa so oz. bodo vodovod tudi v hiše. Poleti so iztega vodovoda odvažali tudi vodo s tan ki po krajih, kjer je primanjkovalo vode in je bila huda suša. Brez te ga vodovoda bi bila pomoč mnogo težia in skromnejša. Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 de mayo 724 buenos aires ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. Strah na Bazovici V skladišču smodnika na Bazovici se je nekega dne v novembru pojavi lo spet veliko razburjenje. Straže so ponoči baje opazile neznance, so nameravali nekaj materiala odnesti z skladišča. Alarmirana je bila vsa postojanka in v obrat so spravili celo strojne puške, a zasledovanje je bilo zaman. Zdi se, da je vse to povzročil le prazen strah, katerega žrtev bi seveda postal spet naš človek, če bi jim slučajno prišel v pest. Valerio Godina konstrukter zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila In preuredbo v pomota, ker sem denarnico našel doma". "Zelo obžalujem, dragi gospod, prišli pa ste prepozno, ker smo /e prijeli žeparja, ki Vas je okradel". Iz Hollywooda Filmska igralka je prosila za potni list. "Ali ste poročeni?" jo vpraša uradnik. "Od časa do časa," je bil odgovor. Upati sme "Slišim, da dvoriš neki vdovi. Ali je dala že kaj povoda za upanje?" "Vsekakor! Sinoči me je vprašala, če kaj smrčim..." Pekel "Mama, jaz ne morem poročiti Martina," je rekla hčerka. — "On je ateist in celo v pekel neveruje!" "Kar vzemi ga, moja draga," pravi mati. "Kadar bo oženjen, ga bo.va že prepričali, da se nahaja v veliki zmoti." Avto ga je povozil Blizu Gornje Tribuše je avto povozil 24-letnega Lojza Poberaja iz Solkana. Kolo avtomobila je fantu zlomilo desno ključnico, dobil pa je še druge hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v goriško bolnico. Po bolniškem pregledu so bili zdrav niki glede njegovega zdravstvenega stanja zelo rezervirani. NAROČITE SE NA "Novi list" **************************** * * * * * * % * * * * * i 2 Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicor Dentista Tpolles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 69 La. Paternal 17*1 ROJAKI!! pri živcu v znani restavraciji, bost« najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lefpi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča ? 0.70 ISTOTAM ČREVLJARNICA, kjer se izdeluje nove črevlje ter sprejema popravila tudi ob nedeljah. Cene zmerne, lastnik EMIL ŽIVEC paternal Osorio 5085 Obiščite Krojačnico L. UŠAJ • V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših tovarn "CAMPER" • GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal Stran * NOVI LIST ž ZA POUK IN ZABAVO k* ;v> KVAVA' Zanimivosti iz Abesinije Publicist George M. Wendel, ki se mudi v Abesiniji, podaja v nekem svojem poročilu naslednje zanimive sličice iz važnega etiopskega mesta Hararja: Ko je izbruhnila vojna z Italijo, so bili vsi v Etiopiji nekaj začudeni. Menili so, da je Društvo narodov dovolj močno, da lahko prepreči vojno. Šele ko je prišlo do italijanskega napada na Aduo, so začeli tu mrzlič no delati. Italijanske uspehe pripisujejo tudi častniki v prvi vrsti letalom in tankom. Proti letalom so imeli ob rambne topove, proti tankom pa je neki bivši belogardist priporočal jame, kakor jih kopljejo na lov na slone. Izšel je zaveden ukaz in uspeh je bil presenetljiv. Vsi vojniki, pa tu di nevojniki, so začeli kopati jame. Ozemlje med Hararjem in Diredavo je videti, kakor da je tu treščil na tla milijonski roj velikih meteoritov Jama poleg jame. Cesta že prej ni bila dobra, sedaj je pa naravnost Btrašna. Iz Diredave bi morali prispeti štirje avtomobili Rdečega križa v Ha rar. Niso prispeli, ker ležijo še danes v izkopanih pasteh, ki so pripra vljene za tanke. Prevneti vojščaki nekega galskega rodu so opremili te pasti tudi s priostrenimi koli. — Takšni koli ne morejo škoditi tan kom, škodujejo pa potnikom, ki ponoči padejo v takšno jamo. Vseh sedem skrinj zavez, ki jii: imajo v Abesiniji, hočejo zdaj spraviti na fronto, da bi vojščake podžgale na boj proti sovražniku. Ena teh skrinj pa bi kmalu prišla v italijanske roke, ko je hotel prior samostana Enda Medame Alen presto piti z njo k Italijanom. V zadnjem trenotku jo je spravil neki brat la jik nazaj. Vprašanje je, kako se bodo te skrinje v vojni obnesle. Vsak, ki se sreča z njo, mora poklekniti. V bitki, v sovražnem ognju bi bilo to malo nerodno. Sicer pa pravijo, da pridejo skrinje samo do Desieia. Kjer ostanejo, dokler ne bo stvar končana. bili še vojščaki tu, si se lahko razmeroma svobodno kretal. Tako zva-ne policijske patrulje so večinoma zbežale, če so se pojavili "divji vojš čaki". Sedaj pa nadlegujejo vsakeea človeka. Komaj stopiš ponoči na cesto, zatuli nekdo nate: "Mane ante! (Kdo si?") č« si prej odgovoril: "Ferendži (Tujec") je bilo vse dobro in si lahko šel svojo pot naprej. Danes pa ne več. Zadnjič je neka patrulja sabajev (policistov) prisilila nekega Francozo, da se je sle-kel do nagega. Ko se je pritožil, so odgovorili sabaji, da so hoteli pač pogledati ali ima mož v resnici "belo kožo". Sabaji pa imajo sedaj še druge pravice. (v'.e imajo sum, da nekje "li vse v redu, lahko vdrejo brez na-daljnega v vsako hišo. Zadnjič so Vdrli k nekemu Š/veldu. Odprli so vsako škatljico, okusili so vsako zdra vilo, napravili so požirek vsake tekočine in so hišo ostavili kot kup razvalin. Ženski kotiček Bogate Američanke Ljudsko premoženje Združenih a-meriških držav cenijo na 320 mili jard dolarjev. Od teh jih je 200, to je 70 odstotkov, v rokah žensk, ki imajo torej ameriško gospodarstvo v rokah. Od svojega bogastva plJ čujejo letno 5 milijard dolarjev davka. To neizmerno bogastvo Američank je razdeljeno na milijone ljudi. — Vendar so tudi poedine Američan ke milijonarke. Tako ima 2886 žensk po 1 milijon in 462 jih je večkratnih milijonark (Izmed moških je 3620 milijonarjev in 1400 večkratnih milijonarjev.) Najbogatejša je princesa Miguel de Rraganga, vdova bivšega portugalskega prestolonaslednika. Pravijo, da je bajno bogata, saj ji ob neki priliki za 100 milijonov dolarjev ni * ^ * -fr * # V Hararju je postalo življenje Haile Selassie prisostvuje defileju čet; spodaj: Askari nesejo ranjene- bilo nič. Vdova Carnegie je imela 400 milijonov, pa jih je izdala za dobrodelnost. Ostalo ji je pa Se zmeraj 50 milijonov dolarjev. HOJA JE ZDRAVA Živahna pešhoja daje mnogim mišicam prilike, da se gibljejo; povzroča globlje dihanje pri pešcu in pospešuje tok krvi. Vsaka izmed teh okolščin služi kot okrepilo za telo, in dejstvo, da se hoja vrši pod milim nebom in v svežem zraku, navadno v okolišu, kjer se prizor stalno spre minja in se srečavajo nova lica, prispeva k važnosti pe.šhoje kot važnega pripomočka zdravje. čim bolj čvrsto hodimo, tem boljši je uspeh. To seveda ne pomenja, da je treba doseči kak rekord vsak krat, ko gremo na sprehod, marveč pomeni, da je treba hoditi le nekoliko čvrsto in energično. Saj iz hoje dobimo tolikor v njo vložimo, čvrsto izstopite, potegnite ramena nazaj in držite brado kvišku! Mahajte z rokami pri hoji! To je vsa umetnost. Preveč ljudi zanemarja hojo, pa se rajši vozijo, tudi če jim je treba rji je mnogo boljša kot lenarenje na rji je mnogo boljša kot enarenje na nasiojaču. Poskusite, pa boste videli, da hoja pomaga k prebavlja-nju večerje in da boste, prišedši nazaj domov, z mnogo večjim užitkom čitali časopis. Svetujem tudi, da hodite vsak dan na delo, vsaj del poti. Začnite jutri in hodite vsak dan nekoliko več. To sicer pomenja, da je treba vstajati nekoliko minut prej, ali prizadevanje se izplačuje. Opoldne hodite nekoliko na mesto da bi postajali ob kakem vogalu. V družbi s prijetnim tovarišem morete nadaljevati svo) pogovor tekom hoje in istočasno dobivati dobrote izborne telovadbe. Ako morete koncem tedna, pojdite kam peš na izlet! Kratek peš-izlet prvi teden naj postane daljši z vsakim tednom. Ne hodite pa nikdar tako daleč, da postanete utrujeni. — Zdrava pamet velja pri hoji kako<-pri vsaki drugi stvari. (Dr. J. L. Rice) med tem dovolj neprijetno. Ko so nega italijanskega vojaka. "TIVOLI" Bar Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — 12 litra piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 • Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mayo 666 illllllMIlllllllllllllllllllllllllllHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIli SVOJI K SVOJIM! Slov. Babica Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3389 Mrlič v nevestinem naročju. Precej neobičajen dogodek se je pripetil v Bukareštu. 'Mis Rukarešt', lepotna kraljica rumunske prestolni ce iz 1. 1933, bi se morala omožiti. Po dolgi izbirčnosti se je odločila za nekega odvetnika. Na stotine ljudi je prišlo pred hišo njenega očeta, magistratnega uradnika, da bi jo videli še enkrat, preden se bo odpalja* la pred altar. Ob določeni uri je prispel s cvetlicami in venci okrašeni poročni avto. Ko je lepotica stopila ob roki svojega brata pred voz, so se pri tem hipoma odprla vratca in mlad človek v črni obleki, z rdečo vrtnico v gumbnici, je padel s smrtno bledim, strašno spačenim obrazom nevesti naravnost v naročje. Nevesta se je zgrudila z grozovitim vzkrikom poleg mrtveca na tla. Kakor so kmalu ugotovili, je bil mrtvi mladenič neki medicinec, ki je bil v lepotico smrtno zaljubljen in je izvršil, na dan njene poroke z drugim, na ta način samomor s cian-kalijem. šoferja so aretirali, a prisega, da ne ve ničesar o stvari. S poroko ni bilo potem nič. Lepotica je hudo zbolela in boje se, da se ji pod prividom mrliškega obraza njenega prejšnjega prijatelja omrači um. Lončena in glinasta posoda je tr pežnejša, ako novo pristaviš v vodi, jo počasi segrevaš, da voda zavre. Kuhaj jo nekaj časa, nakar naj ¿n v kropu ohladi. Rarvastega pleskanega kuhinjskega pohištva nikdar ne umivaj z vročo vodo ali celo s sodo, niti ne z ostrim milom. Snaži ga vedno z malo mlačno vodo, kateri si primešala par žlic salmijaka. MALI OGLASI SLOVENCI, italijanski državljani, ki žele dobiti argentinsko državljanstvo' (carta de ciudadanía) naj se obrnejo na sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tr» ductora Pública Nacional, Tucumán 586, U. T. 31—3168. Preskrbi m tudi potrebne dokumente iz Evrope,; posredujem pri nezgodah na delu, za potovanje ali prihod iz Evrope, sestavljam pročnje ter oba vljam prevode, ki so pravomočni pri tukajšnjih oblastih. KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj značaj* svoje doboče in preteklo življenje, naj M obrn« na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno ime i" priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov! GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B« Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku. NAZNANILO. Sporočam, da sem s» preselila iz nI. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588. PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V januarju: 19. Formose 23. Gral S. Martin 24. H. Princess in Cte. Riancaman® Proti Evropi odplovejo V Januarju: 22. Alm. Star 23. H. Chiftain 24. A. Delfino 25. Formose MODAS WILMA' Nudimo c en j odfemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih blnz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 •••••••••••••••••••••••••••a Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucb» Cucha, najdete veliko izbero vsak0' vrstnih navadnih lin športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šo'' skih potrebščin in tobakarna. Sprej® mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. ALBERT BELTRAM KROJAČNICA "Tríestina " izvrši obléke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 ALEXANDER DUMAS: SULTANETA-KANOVA HČERKA Fatma si je bila temeljito zaslužila desetorico koz, svileno obleko in dva zlatnika s tem, da je svojemu nekdanjemu dojenčku v vseh podro bnostih povedala ono, kar ji je bil naročil Ahmed kan baš v isti noči, ko je Ammalat prišel v Buinaki s pol kovnikom ter je polkovnik imel se stanek s šamkalom. Ammalat je sprva dvomil; vendar pa — kako naj bi bil sumil, da je Fatma, njegova dobra dojilja, ki ga je ljubila kakor lastnega sina, domenjena z Ahmedom kanom? Ammalat je odgodil maščevanje, a odgodil ga je zato, da bo bolj popolno in krvavo. Tako je minil dan, tekom katerega je prispel polk, da si par ur odpočije. V tem času je Ammalat napisal za Ahmeda kana naslednje pismo, prepričan, da mu bo lažje pri srcu, če bo vsa svoja čuvstva izlil na papir. "Polnoč. "Ahmed kan, Ahmed kari! Zakaj si pred mojimi očmi užgal strelo, iti je s svojim ognjem zanetila požar v mojem srcu? Pozabljeno prijateljstvo! Izdajstvo in bratomorstvo! Kako strašne stvari, ki jih loči med seboj samo korak... ali pa prepad! "Moja duša je kakor pečina, kamor prihajajo tekom dneva ptice ro parice, da razmesarijo svojo žrtev, tekom noči pa se zbirajo zli duhovi ter se razgovarjajo o ubojstvu. "Oh, Verkovski^ kaj sem ti storil? Zakoj hočeš hribovcu ukrasti z njegovega neba najsvetlejšo zvezdo: svobodo? Počemu? Oh, morda zato, ker sem te preveč imel rad, ker sem tebi žrtvoval tudi svojo ljubezen? Ko bi mi bil samo namignil, da rabiš moje življenje, izročil bi ti ga bil z isto preprostostjo, s katero bi me bil ti po njem vprašal. Kakor A" brahamov sin bi bil sklonil glavo pod tvoj nož in umrl bi brez naj-, manjšega očitka tebi. "Prodati pa si hotel mojo svobodo! Ukrasti me Sultaneti! Oh, tega pa ne! Tisoč krat ne, izdajalec! "Sultaneta, Sultaneta! Kakor drobna ptica, ki beži skozi dim, ki se dviga nad požarom, se mi prikazuje od časa do časa tvoj lepi obraz; pa se vprašujem zakaj me ta privid ne vzhiča, kakor me je včasih. Ločiti te hočejo od mene, ljubljenka moja, drugemu te hočejo dati, mene pa po ročiti s smrtjo. A to se ne bo zgodi lo: vstopil bom v tvojo hišo po poti, ki bo oblita s krvjo; izvršil bom stra šno dejanje, ki me silijo, da ga izvršim, če te hočem imeti in moja boš! Oh, Sultaneta! Poleg prijateljev in prijateljic, povabi na najino svatbo tudi ptice roparice, zakaj zagotav- ljam te, da bom znal pripraviti gostijo za vse povabljence. "Nedolžna Sultaneta! Postala bo.š vzrok strašnega zločina! Joj, dobrosrčna deklica! Radi tebe se bosta u-bijala dva prijatelja; ki ju je popad lo peklensko sovraštvo. Radi tebe, radi tebe! Pa, ali je res da samo radi tebe? "Slišal sem več krat reči Verkov-skega, da je podlo iznebiti se sovražnika s strelom ali z nožem. "Kako svojevrstni so Evropejci! (":e nam je sovražnik zmečkal glavo z nogami, zdrobil nam srce v svojih rokah bi morali po njihovem mnenju stopiti predenj ter mu reči: Vzel si mi čast, potrgal si vse listé z drevesa mojega živlenja ter povzročil. da so ovenele vrtnice mojega srca: dvoboj je med nama neizogiben! "In potem nastavijo svoja prsa iz-dajalčevi krogli ali pa sablji! "Ah. Verkovski, mi postopamo dru gače! Pa ti ni bilo dovolj, da s; vklenil mojo vest! "Dovolj je! Nabasal sem puško, očetovo puško, ki je zaslovela, ker je delala čudeže, čeprav ob belem dnevu, ne pa ponoči in iz zasede; puško, ki je vselej bruhala ogenj in trosila smrt v bojih, pred očmi vseh in v prvi vrsti, proti častnim borcem, v plemeniti borbi, ne pa proti žalivcem in izdajalcem, nad katerimi se ni imela maščevati. Sedaj pa * roka, pazi, da se mi ne boš tresla! Naboj, krogla, ogenj, pok, ki ga bo- do ponavljali odmevi, pa bo vse kon čano! "Naboj — kako majčkena reč! Tu ga držim, v roki; pa ima le dovolj moči, da potegne dušo iz človeka! "Z enim samim strelom bodo pretrgane vse vezi, ki me vežejo na preteklost, in odprla se mi bo nova pot. V svežem gorskega zraku, na prsih Sultanete bo okrevalo moje razklano srce. "Kaj pa moja vest? "Spominjam se, da sem nekoč videl v sovražnikovih vrstah osebo, ki sem ji bil prisegal smrt, pa me je bilo sram poslati vanjo kroglo, da-si bi bil to lahko storil na način, da ne bi bil nihče opazil, odkod je prišla. Nisem ustrelil, marveč sem o-brnil konja in odjahal... In če sem tedaj tako postopal, bom pa sedaj prebodel srce, na katerem sem počival kakor na bratovem srcu! Verkovski me je varal! "Joj, ko bi moje solze mogle vto-piti mojo jezo ter potolažiti mojo žejo po maščevanju! Ko bi si s solzami lahko odkupil in zagotovil Sul-taneto! "Zakaj se še noče zdaniti? Naj pride dan, da bom brez rdečice v obrazu pogledal v solnce! Brez bl-3-dote v licu bom vzdržal pogled Ver kovskega. "Oh, srce moje, uniči v sebi sle-helrno usmiljenje; ne imej ga za izdajalca! Z izdajstvom ponlačaj izdajstvo ! "Odločil sem se. "Končno prihaja dan.,, poslednji bo! "Ne. Varal sem se. Samo zabliska lo se je zunaj". Ammalatu se je zdelo, da umira. Da bi se opogumil, je zgrabil za steklenico vina, ki si jo je bil Sofir Ali storil prinesti, ter jo je izpil do dna. Vrgel se je nato na svoje ležišče, zaspati pa ni mogel. Kača se je plazila v njegovem srcu. Ammalat se je iznenada dvignil, približal se Sofir Aliju, ki je spal, robato ga je stresel ter zaklical: "V stan i! Dan je že!" Sofir Ali je odprl oči, pogledal svojega mlečnega brata, #e začtil pretegovati ter odgovoril: "Tvoja lica res žarijo; ne odraža-ja pa se na njih žarki jutranje zore, marveč samo moč vina". "Vstani. pravim!" je zavpil Amm.i lat. "Tudi mrliči morajo vstati iz svojih grobov, da sprejmejo onega, ki jim ga bom poslal". "Kaj praviš?", je vprašal Sofir Ali. "Ali morda nisem več med živimi? Pri Alahu, da se ti blede, A-mmalat beg!" "Ti rad piješ, Sofir Ali; in ke: tudi mene žeja, vstani in pij z ran-noj!" "To že ni več pogovor z mrliči. Vidim, da se ti vrača pamet. Daj, ■napolni mi čašo, pa prav do vrha! Za pijačo in ljubezen sem zmeraj pripravljen". 'In pripravljen tudi maščevati nad sovražnikom, ali ne?., zdravje zlodeju, ki spreminja P1^. telje v smrtne sovražnike!... A'1 . res, da pojdeš z menoj kamor1'0 hočem?" "Ammalat", je odgovoril Sof¡r li, "nisem pil s teboj samo vina ' )t (t¡f M iste čaše, marveč tudi mleko iz prs. S teboj poj dem kamorkoli inJ ^ treba, tudi na najvišji vVh Kull^j ka. Vendar po dovoli, da ti n® svetujem..." ^ "Nočem nasvetov, pred vsem tudi nobenega očitka ne!" . ^ "Prav praviš! Nasveti in očitk1^. vtonili v vinu, kakor muhe. ^ za nasvete in očitke, marveč je za počitek". $ "Za počitek, praviš? Mene J« - .j„ nul spanec. Ali si pregledal kr® ? moje puške? Je li v dobrem sta. je Si obnovil naboj? Ali si pazü smodnik suh? gy) "Kaj imaš, Ammalat? V src» g(fl vaš nekaj, morda celo kak * zločin. Mrzličav je tvoj po£lei • tvoj obraz in tvoje besede dej» dujejo kri!" "Še hujša pa bodo nu>ia jji Sofir Ali!", je vzkliknil "Oh, kako krasna je moja ^ „5 ta! Kaj so ti glasovi, ki uda« ^ moja ušesa? Ali je to <»vatben v i* ba? Ne: to je stokanje d"o,k0vi! tuljenje šakalov! Tulite, Jokajte, hudiči! Ali vam že P čakanje? tese # IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.