st 112. V Gorici, v soboto dne 26. septembra 1908. Tečaj XXXVIII. Icbaja trikrat na teden, in sioer t vtorek, tetrtek ni sobeto ob 4. uri popoldne1 ter rane po poŠti drejemana ali v Gorioi na dom poSiljanp vse leto ........ u5 K '/...........• » » ' V............5. » PoBamične Številke stanejo 10 vin. „S0čA" ima naslednje izredna priloge: Ob norem letu ..Kažipot po Goriškem in GradilCanskem" in „&aiipotpo Ijnbljani in kranjskih mestih", dalje dva krat. v letu „Vozni red železnic,' paniikovin^oSfail** v«". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici §tev, 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabr§6ek Ha naroČila brez doposlane narofinlne se ne oziramo Oglasi in poslanice se račurije po Petit-vrsiah 6> tiskano l-krat 16 v, 2-krat 14-v, »-kraf-12.-v vsaka vrsta. VeSkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Uredništvo *e my v Gosposu tdioi Št. 7 v Gorioi v I. nadeti ' Z urednikom je mogoči govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter cd 2. do 5.. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr na levo v tiskarn* !Taro8nino in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroCnina, reklamacije in druge reči, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le aprarailtvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno dd »SoŠet vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soeat in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohvvarz v Šolske ul., Jellersitz v Nunski ut., Ter. Leban na tekaliScu Jo s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališgni ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni LavrenCiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Talaffoa it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčie) tiska in zal. Kaj bo? V deželnem zboru goriškem so štiri stranke: „S I o v e n s k i klub" šteje 9 poslancev. „Club i t al i a no" šteje z deželnim glavarjem vred tudi 9 poslancev. „Club popolare it a liano" šteje G poslancev. (Faiduttijev klub). Gregorčičev klub šteje 5 poslancev. Kako se imenuje, ne vemo. Noben teh klubov ne tvori večine v zboru; tudi oba slovenska kluba ,skugaj nimata večine. Združitev obeb laških klubov, ki bi sicer tvorila večino, ni mogoča, ker so nasprotja nepremostljiva. — In deželni zbor naj vendar zboruje ? Toda neka veČina je vendarle potrebna, ako se ne Btvori za vse slučaje, naj se to zgodi vsaj od slučaja do slučaja. Po dogodkih 5. julija, ko smo bili Slovenci krvavo žaljeni, je bilo jasno vsakomur, da „Slovenski klufc" ne more in ne sme iskati zveze pri laških liberalcih, ako bi bila sicer taka zveza še mogoča vkljub pobratim-stvu Gregorčiča s Pajerje*n. Slovenske klerikalce smo poživljali na složen nastop v blagor našega naroda, — in v rahli dotiki z zastopniki iz Furlanije bi se utegnila stvoriti krasna večina, ki bi spravila deželni zbor v pravi tir. Ali dr. Anton Gregorčič je tisti zli duh, ki je onemogočil tako ugodno rešitev. In vendar je potrebna neka večino \ deželnem zboru; ako ne za vsa vprašanja, gospodarska politična ali kulturna, pa vsaj za ono, kar nas najbolj tišči in žali, — in pa za to, da se spravi delovanje vsaj v neki tir, ki nam je kolikortoliko prijazen. Kam se nam je obrniti, kam nasloniti, — je ležalo na dlani. „Sloyenski klub" zastopa vseskozi naše kmečko ljudstvo na deželi; furlanski „Club popolare" istotako zastopa malega furlanskega kmetica in kolona. Tu se povsem krijejo interesi; poslanci na slovenski kakor na furlanski strani imajo za seboj volilce enakih teženj. Vrhu tega „Slovenski klub" ni tako liberalen, kakor je »Club italiano", ki se n a- čelno ni hotel udeležiti niti slavnostne maše, zato se katoliškim Furlanom ni treba bati, da bi bila kdaj žaljena njihova katoliška vest. — Zato je prišlo takorekoč samo po sebi, da se hočeta oba ta kluba podpirati v poštenem delu za kmečke koristi. —- Ali je torej kaj čudnega, ako se je ^pokazalo takoj, da ta dva kluba^hočeta zagotoviti delovanje deželnega zbora na podlagi poštenega gospodarskega programa in medsebojne narodne strpnosti? Kaj so storili pa slovenski klerikalci? Niti na um jim ni prišlo, da bi kakorkoli po-? magali furlanskim kmečkim zastopnikom v trdem boju z liberalci. In vendar jo na eni strani semeniški profesor, na drugi infulirani prost prvostolne cerkve? Zakaj ni prišlo do nikake zveze? Zato ne, ker je apetit dr. Gregorčiča brez dna; on bi rad vse sam dobil, kar more nuditi taka zveza, ali poleg tega bi stal z obema nogama v Pajerjevi vodi, da bi od tam dobil drugo polovico pečenke. Dr. Gregorčič je ostal zvest Pajerju dani besedi, ~ in maščevalna usoda ga je zanesla v družbo laških liberalcev, ki so bili, so in ostanejo najhujši bojevniki proti goriškim Slovencem. Laške liberalce je na zunaj sram te zveze. V „CorrieruM se repenčijo na Faidut-tija, ker jim je HEcott očitala to zvezo, češ: da med njimi ni nikakega pakta! Kdo jim bo to verjel?! Pa še kakošna zveza! Za eksodus 23. t. m. so imeli natančen skupen načrt! In čujte, ljudje božji, čujte to-le: Laški liberalci so se vedno upirali z vso svojo močjo, da bi dobili Slovenci vod-se ki h kakega člana več. In glejte jih tukaj ! Tu so se tepli za to, da pride v verihkacijski odsek - en Slovenec več in sicer klerikalec, seveda da rešijo Bitalijanstvo" Gorice in jo obvarujejo klerikalne teme t Ker torej ne bi prišel v ta odsek — še en Slovenec in sicer iz Gregorčičeve vrste, zato so laški liberalci pobegnili iz zbornice. Pa hočejo natvezati, da nimajo nikake zveze med seboj. Stavimo kaj, da bo „Goricau danes istotako tajila zvezo z laškimi liberalci! Umejemo, da je Gregorčič v hudi zagati. Zvezal se je z laškimi liberalci, ki so po vsem vrbu še najstrupenejši naši nasprotniki ; oni so zastopniki velike sinjorije in kapitalizma, ki izsesava ubogo f u r 1 a n sk o 1 j u d s t v o te kolonstvo. Take zaveznike sta poiskala Gregorčič in Ber-buč, da bi zastopala v njih objemu koristi — slovenskega kmeta!! Slovensko ljudstvo, sodi samo! Proti nameščanju nemilih profesorjev na srednjih iolah v naii deželi. Vprašanje deželnega poslanca A. Gabrščeka in tov. na Nj. Vzvišenost gosp. ministra za uk in bogočastje. Odkar ima poknežena grofoviua Goriška in Oradiškn deželni zbor, so se oglašali zastopniki obeh narodnostij s protesti proti srednjim šolam v nemškem jeziku, ki nam je tuj in nima v naši deželi domovne pravice. Od I. 1863. do današnjih dnij je bilo že nešteto sklepov deželnega zbora, ki so poživljali visoko c. kr. vlado, naj uredi srednje šole po željah in potrebah ljudstva, kateremu so namenjene. Toda vse avstrijske vlade so žafjivo prezrle dosedanje sklepe in resolucije našega deželnega zbora in šole so ostale nemške. Toda c. kr, učna uprava je dokazovala ves čas še na posebne načine, da naravnost sovrc.no n sprotuje željam in potrebam ljudstva naše dežele. Težave", ki jih napravlja pouk v tujem nemškem jeziku, pomnožuje učna uprava z nemškimi profesorji, ki jih samovoljno vsiljuje na naše srednje šole. Namesto profesorjev, ki poznajo deželo in razumejo Šege, navade in dušo obeh narodov v deželi, namesto učiteljev, ki bi šli slovenski in italijanski mladini na roko pri pouku tolikih predmetov v tujem jeziku, pošilja nam trde Nemce, ki ne razumejo nobenega deželnega jezika in po navadi govore* celo nerazumljiva nemška narečja. Ti so potem najuso-depoluejši zatiralci naše mladine. Ali kar še povečuje sovražno samovoljo c. kr." osrednje učne uprave, je dejstvo, da pošilja v uašo deželo učitelje, ravnatelje in nadzornike samovoljno, brez razpisa, brez zakonitega pretresanja in predlogov od strani c, kr. ja sveta, ki ima po zakonu vendar prvo skrb za šolstvo v deželi in je dolžnost c. kr. učne uprave, da upošteva predloge c. kr. deželnega šolskega sveta, ta pa želje in potrebe ljudstva, katere pozna bolje nego osrednja učna uprava,. V zadnjih dneh je c. kr. učna uprava zopet grešila proti c. kr. deželnemu šolskemu svetu, proti dostojanstvu cesarskega namestnika, proti željam in potrebam ljudstva. Tako je poslala na goriško realko nekega dr. Binderja, ne da je razpisana ta služba in ne da je podal kak predlog naš deželni šolski svet. Dr. Binder je bil prej stotnik na kadetski šoli v Pragi in došel je v Gorico edino po samovoljni odrebi osrednje učne uprave. Na goriško gimnazijo je došel neki dr. Kreisel kot provizorični učitelj. Da taki provizoričnosti sledi deftnitivooBt, je stara praksa učne uprave, ko hoče svojim ljubljencem preskrbeti službe v tujih deželah, kjer sicer ničesar iskati nimajo in kjer krivično izpodrivajo domačine. — Dr. Kreisel je nadomestil dr. Gustava Hemetsbergerja, o katerem se širi govorica, da ga je učna uprava le zaradi tega odpoklicala za nekaj časa iz Gorice, da bi nam ga pozneje vrinila za ravnatelja, češ: on je že toliko in toliko časa služboval na goriški gimnaziji. — Tudi ta dr. Kreisel je došel v Gorico brez vednosti e. kr. deželnega šolskega sveta. Istotako je c. kr. učna uprava žaljivo prezrla c. kr. deželni šolski svet z začasno premestitvijo ravnatelja dr. Gnirsa iz Pulja na realko v Gorici. Ta služba tudi ni bila razpisana in je torej bila cdvzeta mnogim sposobnim profesorjem možnost, da bi kompe-tovali na to mesto, do katererega imajo veliko več pravice in imajo tudi več sposobnosti nego 35 let mladi dr. Gnirs. In isto tako se raznaša novica, da je c. kr. osrednja učna uprava samovoljno določila za c. kr. nadzornika na srednjih šolah prof. Streinz a, ki je ostal prebivalstvu na Goriškem obeh narodnostij v najžalostnejšem spominu od takrat, ko je bil tu krut zatiralec naše mladine. Nešteto uničenih eksistenc proklinja njegov spomin. In tega moža naj Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoiki spisal: = ALEXANDRE DUMAS. — (Dalje.) — N5, še vprašate! — Torej zvečer! — Pri vas ? — Pri meni. Moža se pozdravita, in d' Artagnan so vrne k svojim tovarišem. — Kakega vraga morete govoriti s tem »buldo-gom ? « pravi Porthos. — Dragi prijatelj, ne govorite tako o gospodu Groslowus kajti on je moj intimen prijatelj. — Vaš prijatelj! pravi Porthos, ta ubijalec kmetov! — Pst! dragi Porthos. No, gospod Groslovv je malo živahen, res je, toda odkril sera v njem vendar dve dobri lastnosti: bedast je in ošaben. Porthos ga debelo pogleda, Athos in Aramis se nasmehneta : poznala sta d' Artag&tuia ter vedela, da ne dela ničesar brez cilja. — Toda tudi vi ga boste še znali ceniti, nadaljuje d' Artagnan. — Kako to ? — Nocoj vam ga predstavim, pride z nami igrat. ------O, o! pravi Porthos, čegar oči se zasvetijo pri zadnji besedi, ali je bogat? — Sin je enega najbogatejših londonskih tr-i govcev. — In igra li lansquenet? j — To igro obožuje. — Baseto? — Ves neumen je nanjo. — Biribi? — V tem je umetnik. — Prav, pravi Porthos, preživimo prijetno noč. — Tem prijetnejšo, ker se nam obeta potem še boljša. — Kako to ? — Da; nocoj ga povabimo mi na igro; jutri povabi on nas. — Kam pa? — Povem vam. Skrbimo za sedaj samo eno: da vsprejmemo dostojno to čast, ki nam jo izkaže Gro-slo\v. Nocoj se vstavimo v Derby-ju; naj gre Mou-sqUeton naprej, in če najde v celem mestu le steklenico vina, naj jo kupi. Ne bo slabo, če pripravi tudi malo večerjico, katere se pa vidva ne vdeležita, vi, Athos zaradi tega ne, ker imate mrzlico, in vi Aramis, ker ste malteški vitez in ker vam pogovori starih vojščakov, kakršni smo mi, ne ugajajo in zardevate, če jih slišite. Ali čujete ? — Da, pravi Porthos, toda vrag me vzemi, če razumem! — Prijatelj Porthos, saj veste, da sem po očetu potomec prerokov in po materi potomec sibil in da govorim samo v prilikah in uganjkah; oni, ki imajo ušesa,, naj slišijo, in oni, ki imajo oči, naj gledajo, za sedaj ne morem več povedati. — Prav, prijatelj, pravi Athos, prepričan sem, da bo vse dobro, kar storite. — In vi Aramis, ste istega mnenja? — Popolnoma, dragi d' Artagnan. — Prav, pravi d' Artagnan, to so pravi verniki, in veselje je, delati zanje čudeže; nista taka kakor ta neverni Porthos, ki hoče vedno videti in potipati, predno veruje. — Res je, da sem zelo neveren, pravi Porthob ter se zvito nasmehne. Dr Artagnan ga udari po rami, in ker so se bližali postaji, kjer so imeli zajutrekovati, je ostal za sedaj pogovor pri tem. Kakor je bilo. dogovorjeno, so poslali proti peti uri zvečer Mousquetona naprej. Mousqueton ni znal angleški; toda odkar je bil na Angleškem, se je nekaj nauči!, to namreč, da je Grimand s kretnjami popolnoma nadomestil besede, ker se je bil tako navadil. Začel se je torej učiti od Grimanda kretenj, in v nekoliko urah je dosegel pod spretnim vodstvom svojega učitelja lepih uspehov. Blaisois ga je spremljal. Ko so stopali štirje prijatelji po glavni ulici v Derby-ju, so zapazili Blaisoisa na pragu lepe hiše; tu je bilo pripravljeno njihovo stanovanje. Cel dan se niso bili nič približali kralju, ker so se bali, da bi vzbudili kak sum, in obedovali so tudi zase, ne pri mizi kolonela Harrisona, kakor prejšnjega dne. Ob dogovorjeni uri je prišel Groslovv. D' Artagnan ga je sprejel, kakor daje Že dvajset let njegov prijatelj. Porthos si ga je ogledal od nog do glave ter se nasmehnil.z zavestjo, da Groslovv vendar še nima c, kr. osrednjančna uprava vsili za nadzornika v deželo, kjer nemščina niti deželni jezik ni? Opuščamo za fco priliko podrobnejšo sliko naših srednjih šol in odložimo na poznejšo dobo razpravo in sklepanje o preosnovi vseh naših srednjih šol, učiteljišča in vadnic, ter odločno zahtevamo od Nj. Vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje v najkrajšem Času jasen in točen odgovor na ta-le vprašanja: 1. Kako more Vaša Vzvišenost opravičiti samovoljno imenovanje dr. Binderja profesorjem na realki; dr. K r e i s e 1 a začasnim učiteljem na gimnaziji, dr. Gnirsa začasnim ravnateljem na realki, nameravano imenovanje prof. Streinza c. kr. nadzonrkom za srednje šole, in to brez razpisa, brez predlogov e. kr. deželnega šolskega sveta, brez upoštevanja dejstva, da v naši deželi nemščina niti deželni jezik ni in da so srednje šole namenjene le slovenski in italijanski mladini? 2. Ali hoče Vaša Vzvišenost takoj popraviti kričečo krivico, storjeno z opisano samovoljnostjo, ter odpoklicati imenovane gospode iz naše dežele? 3. Ali hoče Vaša Vzvišenost zanaprej vsako službo pravilno razpisati, počakati predloge c. kr. deželnega šolskega sveta ter na to imenovati na naše srednje šole le take učitelje, ravnatelje in nadzornike, ki so povsem vešči deželnih jezikov, davši prednost domačinom ali sorojakom? V Gorici, dne 23. septembra 1908. Gabršček, dr. Franko, dr. Gregorio, Kovač, Križnic, Obljubek, Savnik, Štrekelj Alojzij, Štrekelj Josip. Slovenci, pristopajte k dražbi sv. Cirila ii Metoda! (Konec). Še na nekaj se vas dovoljujem opozarjati, častiti skupščinarjit Na Nemškem eksi-stuje nemško božično drevesce: »Reichadeut-sches Weinachtsbaumchen", kateremu je naloga o Božiču obdarovati ubožno nemško deco na jezikovnih mejah v Avstriji in na Ogrskem. To društvo je nabralo lansko leto 5900 kron: od teh se je razdelilo na Kranjskem in Primorskem 334 mark, na Koroškem 300 mark in na južnem Štajerskem 600 mark. Da so bili teh daril naši slovenski otroci deležni, ki napolnjujejo schulvereinske šole, o tem ne dvomimo. Vidite, tako so celo Nemci iz rajha „Lega nazionale* je imela leta 1907. samo na Primorskem dohodkov 159.715 K, potroškov pa 134.147 K, njena imovina pa znaša 746.562 K; samo narodnega kolka je prodala za 15.000 K. V izgled, kako je treba narodnost čuvati, naj nam bodo Čehi. Ustfedni matica školska je izkazala na svojem letošnjem obč. zboru dohodkov 784.238 K 50 vin., z volili in ustanovami vred pa čez en milijon kron. Njen proračun za prihodnje leto izkazuje en milijon kron potrebščin, od katerih pa je s j članarino pokrit le znesek 142.823 K- češka solska družba plačuje samo na obrestih od | posojil, katere je prejšnja leta najela za šolske namene, na leto 32.000 K. V očigled temu, da ustanavlja nemški Schulverein na naši zemlji nove šole ter podpira ponemčeval-nic6 in nemško misleče učitelje, treba bode od naše strani odločnega odpora zoper razna-rodenje naše dece. Naša družba bo morala tedaj ustanavljati nove otroške vrtce in nove šole v vseh takih krajih, ki so v narodni ne-varnosti, v drugo pa podpirati take šole, M se še krepko branijo proti tujemu navalu. V ta namen v proračun postavljeni znesek 50.000 kron utegne komaj zadostovati. V drugo pa je nujna potreba, da nastavi družba za posamezne slovenske dežele potovalne učitelje. Dober potovalni učitelj je neprimernega pomena za naše stremljenje. Potovalnemu učitelju bodi naloga, nadzorovati obstoječe podružnice, zbujati zaspane in ustanavljati nove v krajih, kjer potreba nanese, zaeao pa z dobro premišljenimi govori bodriti in navduševati ljudstvo, katerega se je že lotila narodna letargija, katero se le Še malo zaveda svoje narodnosti in katero se že potaplja v nemškem morju. Njegova naloga pa bode tudi vestno zasledovati gibanje in delovanje naših nasprotnikov i',r poročati družbenemu vodstvu, kje da bi bilo potrebno ustanoviti nov zavod ali že obstoječo šolo gmotno podpreti. Za vse to pa treba mimo energičnega in doslednega narodnega delovanja v prvi meri denarja, denarja iz zopet denarja. In treba bode novih in izdatnih narodnih žrtev. Pa vse to se bode saj deloma doseglo, ako se vsi Slovenci zavedamo svoje dolžnosti napram edinemu slovenskemu obrambnemu društvu, napram družbi sv. Cirila in Metoda. Vsak zaveden Slovenec M moral MU član dražbe s?. Cirila in letoda. Splošno nemško telovadno društvo v Gradcu je sprejelo ^ri občnem zboru dne 5. svečana t. 1. v svoja pravila dostavek, da mora vsak izvršujoči član biti Član vsaj enemu nemškemu obrambnemu društvu. Slovenski Sokoli, posnemajte jih in skrbite za to, da ho vsak Sokol član naše družbe! Slovenci, spominjajte se pri vsak', priliki naše dražbe! Segajte pridno po hlap, M se razprodale v korist naše dražbe, kolekajte vse svoje dopise z narodnim kolkom! Skrbite za to, da naš nabiralnik ne manjka v nobeni slovenski gostilni ali kavarni in polnite ga, kadar ste dobre volje! Zahtevajte v vsaki gostilni in kavarni naše računske listke! Kjer se vas shaja po več Slovencev, ki morete pogrešati po krono na mesec, žrtvujte jo za družbo kot narodni davek, kateri naj bi se odslej pobiral po vseh večjih krajih, kjer žive Slovenci. Slovenci, podpirajte »Slovenski branik", ki brani in čuva našo zemljo! Kakor so poročali svoj čas nemški listi, prevzeli so graški nemški burši v svojo okrbo Št Ilj na Štajerskem in okolico. Slovenski akademiki, ki čutite živo ljubezen za svoj narod, pojdite in storite ravno tako ter prevzemite v svojo oskrbo to ali Ono postojanko našo, kateri preti narodni pogin ! Ko se jejel širiti stari poganski Rim, molil je avgur spričo zbranega rimskega naroda: „ut dii res Romanas augerent lu Ko pa je bil Bim na vrhuncu svoje moči in slave, ko je bil takorekoč gospodar vsemu svetu, molil je avgur na veliko presenečenje naroda: „ut dii res Romanas incolumes ser-varentt* In tudi vse naše stremljenje gre na to> nt dii res Slovenicas incolumes serva-rent da se naj nam naša zemlja ohrani v našem sedanjem obsegu! Kar je našega in kar nam je ostalo v teku stoletij, to hočemo varovati kot buačico v očesu, ljubiti z vso dušo in negovati, kakor neguje ljubeča mati svojega prvorojenca. Naš milodoneči jezik, v katerem je z nami govorila naša mati, ko nas je stiskala na svoje ljubeče grudi, nam bodi najdražji zaklad, katerega hočemo zapustiti neoskrunjenega Še poznim rodovom 1 Ha krov torej vsi, ki ste edini v ljubezni do svojega materinega jezika in ki se zavedate, da Je naša sveta dolžnost, čuvati in obraniti lepo našo domovino! (Viharno dolgotrajno odobravanje). Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda ima poleg „Bleiweis-Vodnikovih", Polakovih tudi nekaj »Jurčičevih" razglednic v zalogi. Zadnje je prejela družba v* razpečavanje od gdč, Helene Baudekove. Te razglednice so se izdale prvotno v korist ženski šentpeterski podružnici. — Rodoljubi, segajte pridno po naših razglednicah! DOPISI. Iz tolminskega okraja. S Ponlkev: ~- Resnici na ljubo blagovolite vsprejeti v Vaša cenj. lista na dopis s Ponikev v „SočiK št. 108. z dne 17. sept. 1.1. in v »Primorcu* št. 38. z dne 18. sept. 1.1. — na istem mestu sledeči popravek: — 1. Ni res, da prihaja vikar s Pečin kot vikarijski oskrbnik samo ob nedeljah na Ponikve, ampak res je, da prihaja najmanj trikrat na teden, ker v teh dneh tudi uraduje. — 2. Ni res, da zahteva za mašo in litanije, ki jib »stisne" ob nedeljah, celo bero ponikovsko, ampak, res je, da za pot na Ponikve, za mašo, pridigo in litanije ni zahteval in tudi ne dobil niti vinarja; bera izpraznjenega vikarijata je lastnina erarjeva, in če jo kdo zahteva, jo zahteva c. kr. erar. — 3. Ni res, da je odpeljal v spomladi s Ponikev „ponikovskaB drva, ampak „svoja", ki jih je kupil od c. kr. erarja kot lastnika cele bere.,— 4. Ni res, da zahteva dvakrat na leto drva od kmetov — ampak res je, da se duhovsko leto raz-tega od sv. Jurija 23/4 do sv. Jurija in ako je vikar od erarja kupljena drva iz duhovskega leta 1907./08. po letošnjem sv. Juriju odpeljal, da naredi prostor — ni torej nikakor res, da zahteva erar dvakrat drva na leto, ako je oklical poberodrvi.....pretočenega meseca avgusta — ampak zahteval jih je za tekoče jurjevo leto 1908/09. — 5. Ker ste v skrbeh, kam po drva, če bi se „priglihalott, da bi Vam škofija dala nunca, povedano bodi da je c, kr. ernr poskrbel za drva za even! tuelnega vikarja s tem, da jih je zanj že zahteval — le pripeljati jih je treba od Vaše strani;'— a če vikarja ne bc, jih bo zopet, prodal, ker jih noče peljati v Trst, da bi z njimi na namestništvu kurili peči. — 6. Ni res, da mi plačajo Ponikovci za vsa'«* pot na Ponikve 3 K, — ampak res je, d^ računam vsako od stranke zahtevano pot 2 K — ako zmore, sicer pa nič. — Uradno potrjena pot-nina s Pečin na Ponikve znaša 3 K 20 vin., a jaz, s posebnim ozirom na Ponikovce, nisem računal niti 3 K 20 v., niti 3 K, ampak le 2 K — komu tudi nič — in kdor mi dokaže, da sem le enkrat komu računal 3 K -r ne vrnem mu samo 3 K, ampak 300 K. Torej Ponikovci, na delo! Zaslužek je lahek! — Andrej Štrekelj, administrator. Opomba uredništva: Priobčujemo ta dopis, ker stojimo na stališču, da dajemo vedno prizadetemu prostora za odgovor in ker nočemo delati nobenemu krivice. Eventuelni odgovor prepuščamo dopisniku. V Ročah nad Slapom se je ustanovila pred kratkim klerikalna posojilnica, pa je brezpomembna. Tam je klerikalcev toliko, da so komaj odbor sestavili. Velika blamaža bo s to posojilnico; kdo se bo hotel zadolžiti pri tej posojilnici, ko bi hitro vse Roče in Slap vedele, da je dolžan; kdor se udolži pri taki posojilnici, mora prodati klerikalcem še dušo ter voliti samo tako, kakor hočejo klerikalci; izposodi si denar rajši drugje, kjer ga ne bodo imeli v škripcih, kakor pri klerikalnih posojilnicah, ki so le v politične namene ustanovljene, ne pa v gospodarske. Podmelec. — Dne 20. t. m. posetil je nas pevski zbor bratskega „Rokodel. bralnega društva" iz Tolmina. Zbrani v gostilni g. Petra Kokošarja smo slišali res lepo petje dražest-nih Tolmink in dragih nam Tolmincev. Navdušeno, mogočno in milo donela je krasna slovenska pesem po razburkanem podmelškem vzduhu, pozivaj oč nas na vstrajno skupno delo po začrtani poti nekdaj slavnejše naše čitalnice. Škoda, da je čas ločitve prekmalu nastopil. Nepotrpežljivi „Lukamatija8, kateri je odpeljal drage nam goste preko sv. Lucije, ni hotel Čakati, zato smo se morali posloviti že koj po sedmi uri. Pred odhodom so nam zapeli pa še na prostem, sredi Polmelca, prekrasno in vedno lepšo »Nazaj v planinski raj", katero je marsikateri skrivaj, poslušal, želeč si zopet prejšnjih lepših časov. Želeč, da nas, mile shvčice in dragi nam slavčki čim preje zopet posetite, izrekamo Vam za izvanredni užitek opetovano prisrčno zahvalo. Podmelčani Domače vesti. Tabor na Otavi pri Šempasu. — Dno 18. oktobra t. 1. poteče 40 let, odkar se je vršil na Veliki Otavi pod Ozeljanom sloveči tabor, ki je zapustil za seboj najugodnejše spomine. 1 Možje, ki so prisostvovali taboru, se ga spominjajo z navdušenjem in srce jim vskipeva, ko vidijo pred seboj (Dalje v prilogi.) ista moči kot on, vkljub močnemu udarcu, ki ga je, bil zadal Pi.rry-jevemu bratu. Athos in Aramis staj storila vse, da zakrijeta stud, ki jima ga je vzbujala; ta brutalna, neotesana narava. j Splošno je bilo videti, da je Groslov/ zadovoljen s sprejemom. j Athos in Aramis sta ostala v svojih ulogah. O ¦ polnoči sta se umaknila v svojo sobo, katere vrata so ostala odprta, pod pretvezo, da je tako lažje paziti na ujetnika. Poleg vsega tega ju je tudi d'Artagnan spremil v sobo ter pustil Porthosa in Groslowa sama. Porthos je priigral od Groslowa petdeset pištol, in k 3 je Groslov/ odšel, je Porthos dognal, da je Gro-slow še zabavnejši drug nego je mislil v začetku. Kar se Groslowa tiče, si je ta obljuboval, da popravi naslednjega dne pri d' Artagnanu, kar je izgubil pri Porthosu, in pri odhodu je še opomnil Ga-skonca na večerni sestanek. Večerni sestanek pravimo, zakaj igralci so se razšli šele ob štirih zjutraj. Dan je minil kakor navadno: d' Artagnan je hodil od kapitana Groslowa do kolonela Harrrisona iu od kolonela Harrisona do svojih prijateljev. Komu, ki ni poznal d' Artagnana, bi se bil zdel ta čisto vsakdanje razpoložen; toda Athos in Aramis sta vedela, da je ta njegova veselost mrzlična. — Kaj neki kuje ? vpraša Aramis Athosa. — Počakaimo, odvrne Athos. Porthos ni rekel ničesar, samo prešteval jje samozadovoljno v svojem žepu onih petdeset pištol, ki jih je bil dobil od Groslowa. Ko so dospeli zvečer v Rvoton, je zbral d' Arta- gnan svoje prijatelje. Njegov obraz je izgubil izraz one brezskrbne veselosti, ki ga je bil nosil kot masko cel dan; Athos je stisnil Aramisu roko. — Ali se bliža trenutek? vpraša Athos. — Da, odvrne d' Artagnan, ki ga je razumel, da, trenutek se bliža: to noč, gospodje, rešimo kralja. Athos vstrepeta, njegove oči se zasvetijo. — D' Artagnan, pravi v strahu, ki se mu je vzbudil po prejšnjem upanju, kaj ne, saj to ni šala ? preveč bi me bolelaj! — Čudni ste, Athos, pravi d' Artagnan, da tako dvomite nad menoj. Kje in kdaj ste še videli, da bi se bil jaz šalil s srcem svojega prijatelja in z življenjem — kralja? Rekel sem vam in ponavljam vam, da rešimo nocoj Karla I. Obrnili ste se name, naj najdem kako sredstvo za to, no, sredstvo se je našlo. Porthos se ozre v d'Artagnana z globokim občudovanjem. Aramis se nasmehne kot človek, ki upa. Athos pa je bil bled kot smrt ter je trepetal po vseh udih. — — Govorite, pravi Athos. Porthos odpre široko svoje oči, Aramis se obesi takorekoč na d' Artagnanove ustnice. — Povabljeni smo, da prebijemo to noč pri Gro-sloNvu, saj veste to, kaj ne ? — Da, odvrne Porthos, obljubil nam je, da nam vrne za sinoči. — Prav. Toda veste li, kje se bo to vršilo ? — Ne. — Pri kralju. — Pri kralju! vsklikne Athos. — Da, gospodje, pri kralju. Nocoj straži Groslow Nj. Veličanstvo, in da mu ne bo pri tem dolgčas, nas je povabil, da mu pridemo delat družbo. — Vsi štirje? vpraša Athos. — Seveda, vsi štirje; moreva li midva pustiti svoja ujetnika sama? — A, a! vsklikne Aramis. — No, dalje! pravi Athos, ki je že vse slutil. — Nocoj gremo torej h Groslowu, midva z meči, vidva z bodali; vsi štirje se polastiti a onih osmih bebcev in njihovega neumnega poveljnika. Gospod Porthos, kaj pravite k temu? — Jaz pravim, da bo to lahko, odvrne Porthos. — Kralja preoblečemo v Groslowa; Mousqueton, Grimand in Blaisois nas čakajo z osedlanimi konji na vogalu prve ulice; tu skočimo v sedla, in predno zašije dan, smo dvajset milj od tu. Je li to dobro Athos, hm! Athos položi svoje roke na d' Artagnanove rame, ga pogleda s svojim mirnim in ljubeznivim smehljajem ter pravi: — Priznati moram, prijatelj, da vam ni nobeno živo bitje pod nebom enako po plemenitosti in pogumu ; dočim mislimo, da ste neobčutni za najino žalost, katere se res brez vsake krivde otresete, najdete vi sami izmed nas to, kar smo mi brezuspešno iskali. Ponavljam ti torej, d'Artagnan, ti si najboljši med nami, jaz te blagoslavljam in ljubim te, sinko moj. — Pa da jaz nisem prišel na to! pravi Porthos ter se udari po čelu; tako enostavno je. — Toda, če prav razumem, vse pomorimo, kaj ne ? pravi Aramis. , Athos se slrete ter silno pobledi. Priloga „Soče" «. 112. z dne 26. teptemira IBD8. v duhu zopet nepozabnega našega dr. Lavriča, kako iz srca govori ljudstvu. Spomin na tabor na Veliki Otavi je preneSen tudi v novo generacijo, katera ve od onih, ki so mu prisostvovali, da je bil ta tabor nekaj veličastnega, nekaj posebnega, česar dotle" še ni videla goriška dežela. Vrli Ozeljanci so sprožili misel, da treba spomin na ta tabor slovesno pro- Poslanec Gabršček je reke!, da je deželni odbor dolžan predložiti vse v obeh deželnih jezikih. — To pa ni dopadlo odborniku Ber-buču. Porogljivo se je namrdnil v veliko zadovoljnost svojih laških liberalnih zaveznikov. Če mu bi bilo kaj mar za veljavo slovenščine v deželni hiši, bi se bil moral pridružiti Gabrščeku, ne pa namrdniti se. Ali molčal je in ž njim Gregorčič; molče sta odobrila to, kar uganja Pajer slaviti Kako pa gnproslarH^jl^^ de^dboru. Seveda] Pač le z novim taborom! .1... ,-.. —¦»«* > Zato se namerava prirediti letos 18. oktobra velik tabor prav na onem prostoru, kjer se je v.ršil pred 40 leJtL.w ^ Na taboru nastopijo razni govorniki, ki povzdignejo z ljudstvom glasove po naših znanih narodnih zahtevah, katere se kar nočejo uresničiti. Obširneje se še vse naznani in določi vsppred. — Za danes samo vabimo Slovence z vseh strani naše dežele, da se udeleže tabora v kar največjem, impozantnem številu. Okoli 10.000 ljudij je bilo navzočih pred 40 leti na taboru na Veliki Otavi, naj jih bo letos po 40 letih še več. — I Goriški Slovenci! Pripravljajmo j se na tabor, ki bo 18. okrobra t. 1. na ! Veliki Otavi pod Ozeijanom v spomin tabora iz leta 1868. Pridite vsi! Pridite, vi možje, vi mladeniči, pridite na ta tabor, pridite tudi ve, narodne naše žene in dekleta! Pripravljajmo se vsinanovi veliki tabor na Otavi, da se tam združimo v velik, doneč glas, ki bo z nova zahteval naše pravice. Saj bomo morali zahtevali skoro vse tako, kakor pred 40 leti. Goriški Slovenci! Proslavimo dostojno 40 letnico tabora pri Šempasu! Darovi Zl »Dijaško kuhinja". — Ant. Koren, trgovec v Gorici, je daroval 22-12 K. Pri večerji prvega zajca so složlli Kanale! pri g. Vrhovcu 1210 K, Gg. Cigoj in Pečenko iz Rihemberga sta poslala 10 K iz neke kazenske poravnave v Ajdovščini pod vtisom krvo-prelitja v Ljubljani. V veseli družbi v Ajdovščini se je nabralo 710 K. Nabiralnik v gostilni Marušiča v Solkanu je dal Šesti dar 540 K, doslej v skupnem znesku 77'92 K. Neimenovani je izročil dobiček pri taroku 2 K. A. Urbančič, mesar v Gorici, je podaril goveji jezik in nekaj slanine. Na račun me-sečnine pa je prišlo v denarju 10 K in v blagu 30 kg kapusa. —- Darovi v denarju ali živilih so vedno dobrodošli, stroški za vzdrževanje kuhinje so namreč precejšni. Mesto sožaljke 1 Ljubljani padlim žrtvam nabral v Št. Andrežu g. Al. Brajnik K 5*24 za družbo sv. Cirila in Metoda. Hvala lepa! Mesto venca žrtvam v LJubljani darovalo uči- teljstvo iz Dola pri Ajdovščini: gg. Čibej, Rejc in gosp. Boštjančič za družbo sv. Cirila in Metoda K 10. Hvala! Za družbo sv. Cirila In Metoda poslal „ Katoličan" Sv. Anton, Kubed, Marezige itd. itd. K 5*~, ker je imel dopis v „Soči" Št. 109. 1. 1908. str. II. kolona IV. sijajen vspeh. DiJIŠka kuhinja. — Nad 50 učencev preživlja letos dijaška kuhinja pod nadzorstvom naših šolnikov in jedne go*pe. Troški niso majhni. — Zato prosimo rodoljube, da se spominjajo naše dijaške kuhinje o vsaki priliki. Tudi naše občine in posojilnice naj določijo vsako leto majhen prispevek. Deželni Zbor bo imel sejo v ponedeljek ob 10. uri. Laški liberalci in slov. klerikalci so že izdelali nov načrt, kako bodo straho-vali večino. Pravijo, da jim pride pomagat tudi nadškof. Prav! Se bo vsaj videlo, koliko je vredno kričanje o liberalstvu in brez-verstvu, — ako mu pride pomagat celo nadškof! — ¦ »SI o venski klub" bo imel sejo točno ob 9. uri. Gospodje poslanci so napro-šeni, da pridejo vsi. Iz JuŽROŽlIeznlŠke Službe. — Goriški rojak pristav Josip Pipan je premeščen z Zidanega mosta v Gorico; goriška rojaka Franc Rusjan iz Innichen v Matarello in Feliks Kodri 6 iz Litije v Calliano na Tridentskem. Profesor Berbuč je že dolgo časa deželni odbornik pa še nikdar ni storil koraka proti laškemu uradovanju, ki se šopiri po deželni hiši. Kaj, saj je celo molčal, dasi je vedel, kako izpodriva laščina slovenščino. — V tretji seji deželnega zbora so bili prečltani razni predlogi deželnega odbora v laškem jeziku. saj čakata velike pomoči od7 laških liberalcev. Kaj -slovenščina! Naši klerikalci jo prodajo za vsako krono. Berbuču je le za žep, poln deželnih kron, vse drugo pa ga lahko piše v uho. — - Nadškof — Strankar. — Dr. Gregorčič je vlačil nadškofa v strankarski boj. Nadškof je virilist, ni izvoljen od ljudstva, zato pa ima v deželnem zboru vse drugačno stališče in bi se ne smel vtikati v boje med strankami. Gregorčič pa ga je prišteval med svoje pristaše in tako naštel 6 članov svojega kluba. — Radovedni smo, ali je ircal Gregorčič pravico do tega. To bomo baje videli v ponedeljek. Pravijo, da Gregorčič računa na nadškofa, ki v zvezi z Venierjem, Pinavcigera, Bombigem reši njegovo barko pred potopom. To bo prizor za bogove: nadškof v objemu samib brezvercev proti — katoliškim p 0-slancemcele Furlanije. Saj za nje gre bolj nego za nas. Gro za to, ali naj dobe tudi katoliški zastopniki Furlanije zastopnika v deželnem odboru; in tu naj pride nadškof, ki bi pomagal laškim liberalcem proti katoličanom! Da vidimo še ta prizor. Potem bo naše ljudstvo še bolj potrjeno v — veri! Laški liberalni poslanci bijejo v deželni zbornici hud boj proti slovenskim koristim. Koj s početka so se vrgli na to, da bi napravili Slovencem kolikor mogoče veliko Škodo, ker se trudijo na vse načine, da bi bil potrjen Berbuč in da bi bil potem izvoljen v deželni odbor. Berbuč je laškim liberalcem dragocen zaklad, katerega hočejo obdržati v svoj prid na vsak način. Takega odbornika s slovenske strani, kakor Berbuč, ki molči in kima, ne bo nikoli več — tako sodijo in imajo prav. — Laški liberalci računajo t&}% da če dobijo oni dva odbornika in Berbuča, pojde vse po starem naprej v deželnem odboru, kakor bodo hoteli Lahi! Zato pa tak boj laških veleliberalcev za slovenskega katoliškega junaka! »Katoliški poslanol". — »Slovenec« poroča, da so »katoliški poslanci" v našem deželnem zboru zapustili dvorano po padcu znanega Maranijevega predloga. — Dvorano so zapustili laški liberalci in slovenski klerikalci, ki so po sodbi »Slovenca" — »katoliški poslanci" ! Laški liberalci niso bili niti pri maši pred otvoritvijo dež. zbora; prav ostentativno niso prišli, ali ker držijo z Gregorčičem in Berbučem, so »katoliški poslanci". »Kato-lištvo" v Slovencu" je torej prav po ceni. Če je kdo še tak brezverec, da le drži s klerikalci, pa je katoliški mož! — Ali se bodo smejali dr. Venier, Pinavčig itd., ko izvedo, kako lepo jih titulira „Slovenec8 s »katoliškimi poslanci" 11 Oznanilo. — Razpisujejo se s tem štiri deželne podpore po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole. — Te podpore se podeli za I. leto obiskovanja visokih šol, in se bo gledalo na to, da dobita podpori dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sme se nakazati podpore dijakom druge narodnosti. Podpore se bodo izplačevale v štirih četrtlet-letnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je: vpisan v vseučiliščno matrikulo in pozneje da obiskuje učilišče. Vi-šenavedene podpore se podele kot častna posojila proti reverzu podpirancev odnosno njihovih postavnih zastopnikov, tako da bo podpirani imel to častno posojilo povrniti deželnemu odboru brez obresti, kadar pride v primerno socijalno in materijalno pozicijo. Do-tične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do 31. oktobra 190 8. in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, ubožtva in vpisa v eno izmed visokih šol. ~ Deželni odbor. Naš nadškof IntallZ se sedaj strašno smili »Corrieru". V številki za številko beremo jeremijade, da so je ..zvezal* prost Faidutti z onim OabrŠčekom, ki tako neusmiljeno „napadau nadškofa v „Soči". »Ooraere« piše, kakor da bi se nadškofa kdo ve kako brezsrčno in neopravičeno napadalo. Laškim liberal- nim poslancem, ki pišejo take reči po „Cor-' rieru", kar ne gre v glavo, kako je mogoče, da korakata skupaj Faidutti in Gabršček v boju proti onim, ki bi radi po star! navadi v škodo ljudstva gospodarili v deželni hiši; čisto naravno pa se zdi tem laškim liberalnim možem, ki so ostentativno izostali od mašo pred otvoritvijo dež. zbora, da so zvezani z duhovnikom Gregorčičem proti onim, ki hočejo koristnega dela v deželni hiši. — Kar se tiče nadškofa, je. pač sam. kov,, da^se govori o njem v javnosti, ker se je postavil na čelo slov. klerikalne stranke ter brezobzirno postopa proti naši stranki. On je začei nas napadati, mi se le branimo. Naj bi bil poslušal naš glas, ko je bil imenovan za nadškofa, pa bi sedaj mirno živel v svoji palači! — Laški liberalci se mu sedaj laskajo; ali če bi posegel v politiko proti njim, pa bi ga obdelovali še surovejše nego obdelujejo poslance laške ljudske stranke! Laskajo pa se, ker hočejo od tega dobička zase po Gregorčiču in Škode Fajduttiju. Menda nadškof vendar ne sede na take liberalne limaoice! Pevsko In glasbeno društvo - (Podružnica »GlasbiilS Milice" V LJubljani) naznanja, da prične šolsko leto s i. oktobrom 1.1. — Vpisovanje se vrši od 14. t. m. naprej v društvenih prostorih v »Trgovskem domu" vsaki dan od 8—12 ure dopoldan in od 3—5 ure pop., kjer se dobi tudi ?sa natančnejša pojasnila. Objednem naznanjamo, da je deželni šolski svet dovolil vsem dijakom srednjih in ljudskih šol obiskovati Pevsko in glasbeno šolo. Šola Pevskega in glas benega društva uživa tudi stalno letno podporo od vlade in je pod nadzorstvom ministrstva za uk in bogočastje. Novo šolsko leto začne se v novih društvenih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7., ki so primernejši od dosedanjih. Da bo mogoče pouk lažje in hitreje razdeliti, vabimo vse one, ki se nameravajo vpisati v našo šolo, da to čim preje store, ker pozneje ne bo mogoče imeti ozire na ugodno razdelitev ur posameznih učencev. Narodnim županstvom In zasebnikom — Aka- damičnemu fer. društvu »Adrija" je darovalo za potovalne knjižnice si. županstvo v Koj-skem znesek 5 K, za kar se izreka odbor si. županstvu toplo zahvalo. Pri tem prosi odbor akad. fer. društva »Adrija", naj. tudi druga županstva podpirajo delovanje naprednih akademikov z denarnimi doneski. Dobrodošle so nam tudi vsakovrstne knjige, katere leže mno-gokje neporabljene po predalih. Koliko dobrega se da doseči s knjigo med narodom, posebno v teh dneh, ko plamti navdušenje bolj nego poprej. Pripravlja se javna ljudska knjižnica v Ločniku. Pošiljatve knjig in denarne podpore naj se naslavljajo na društvenega blagajnika: Cand. jur. Vladimir Kuailič, pri g. Dr. Franku, na Kornu štev. 8. — Iz naroda za narod! — Odbor akad. fer. društva „ Adrija" v Gorici. Bralno In pevsko društvo v firgarju priredi dne 4. okt. 1908. plesni venček na prostorih pri pošti. Svirala bo veteranska godba iz Prva-Čine. Čisti dobiček pojde v društvene namene. Uljudno vabi k obilni udeležbi odbor. Y Solkanu ponujajo v prodajalni H. p. B. vžigalice »Lega Nazional". Škandal! Dopisnik nam poroča, da vžigalic družbe sv. C. in M. ni dobil, pač pa je imel laške vžigalice prodajalec. Čudno, da trpijo kaj takega zavedni Solkanci! Trgovec, ki podpira naše sovražnike, pač ni vreden slovenske podpore! FoslanOP ŠtrekOlj je oštel v sredo v zbornici prav pošteno Gregorčiča. V delegacijah se vrstijo iz naše dežele laški poslanci vsi trije: Faidutti, Bugatto, Marani. Tako bi moralo biti tudi na slovenski strani. Ali Gregorčičevo sovraštvo do Štreklja jo tako veliko, da je takrat; ko so se posvetovali o tem, rekel, da on in Fon nočeta imeti v družbi Štreklja ter da ne sme priti v poštev pri delegacijah. Laškim poslancem se je zdelo to grdo. — Gregorčič je tako dosegel, da zastopajo v delegacijah Goriško 3 Lahi po vrsti, Slovenca pa le dva. Kaj mu mari, če se vidi po tem, kakor da bi imeli goriški Slovenci le dva državna poslanca, kaj mu mar za čast in veljavo goriških Slovencev — samo da je zadostil svojemu sovraštvu, pa je zadovoljen. Štrekelj je pošteno spovedal tega starega grešnika. — Na nove nesramnosti, s katerimi obklada Gregorčič Štreklja, dobi nov odgovor, ki mu bo zvenel po ušesih. Na MOVSki Slavnostl v Mlrnu je bil vesel posebno biljenski kurat. Pravijo,, da je dajal za pijačo, da je bilo kaj. Baje je plačal 142 li-tro vina — poprej je Dermastia učil fante čuke pa treznosti in varčnosti 1 Plos na katoliški podlagi. — v Mirnu in v Sovodnjah so plesali na katoliški podlagi. Klerikalci pa pravijo, da ne; lažejo celo, da v Mirnu sploh niso plesali. Vendar pa so. — »Zvezda" v Sovodnjah se brani biti klerikalna, pa vendar je; saj jo komandira Luka brez klobuka v Gregorčičevi službi; kdo bo potem verjel, da ni klerikalna. Razpis Štipendije*. — Razpisujeta se dva deželna štipendija po 600 kron, ustanovljena od deželnega zbora s sklepom z dne 10. septembra 1888. v spomin 40-letnega vladarstva Nj. V. presv. Cesarja Franca Jožefa L Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višem poljedelskem zavodu, skozi vsa leta visokošolskih študij, držeč se obstoječih postavnih predpisov. Prosilci naj podajo svoje vlogo podpisanemu deželnemu odboru do 31. okobra 1908. in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in dosedanjem napredovanji. — Deželni odbor. »Slabe Stanji." — Ko je čital dr. Pajer slovenski delček svojega otvoritvenega govora, je rekel, kakor ao ga razumeli na galeriji, »da bodemo lahko pomnožili slabo stanje našega ljudstva." — Zareklo se mu je, in namesto blagostanje je izzvenelo v občinstvo slabo stanje. — N6, pomenljivo pa je bilo to zarečenje, "sajti že v tretji seji se je pokazalo, kako hoče množiti Pajer slabo stan j e, ko je hotel po stari lisjaški navadi zmečkati tako, da bi bil sprejet Maranijev predlog in ko je zbežal iz dvorane ter znova piskal na parlamentarizem" ter na dolžnosti, katere ima, dokler je še predsednik deželnega zbora. Da takega slabega stanj a nočemo trpeti, je občutil po tej seji dr. Pajer že dosti; pa bo še občutil! Sramota. — O sramoti je govorila »Gorica", ker jej nismo hoteli dati prilike, da bi zopet na dolgo in široko pisarila o pesniku S. O., profanirala njegovo ime ter skrunila njegov spomin. Sramoto jej vračamo, ker Bra-mota je res, da ni slavila Gregorčiča kot p e s-nika, ampak radi tistih par političnih pesmij, katere so bili izsilili iz njega. Komaj je za-tisnil oči, pa so razglasili urbi et orbi, da jih je spesnil on. Mahali so po »Soči" in lagali, samo da so mogli skruniti njegov spomin. Naj piše „ Gorica", kar hoče, mi ne bomo več odgovarjali. Društvo »Gor. Slov. Mladina" naznanja, da občni zbor,' sklican na 26. t. m., na 29. t. m. Društvo »Gor. Slov. Mladina" sklicuje redni' občni zbor na torek 29. t. m., ki se bo vršil ob 8'/» zvečer pri »Jelenu". Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol uro pozneje drugi ne glede na število navzočih členov. — Dnevni red je: 1. Pozdrav predsednika ali podpredsednika; 2. Tajnikovo poročilo; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev novega odbora; 5. Slučajnosti. GOSp. Morterra, učitelj plesa, namerava tudi letos kakor lansko leto prirediti v či-talniški dvorani svoj plesni poduk. — Že lansko leto je bilo za ta tečaj veliko zanimanja, kar je pričakovati tudi letos in to tem lažje, ker se je pokazal gosp. Morterra mojstra v svoji stroki in rešil vsestransko častno svojo nalogo, čemur je bil priča zaključni venček lanskega poduka. — Letošnji poduk bode nadaljevanje lanskemu, pri katerem se bodo podučevali novi plesi in je vsled tega zanimiv za one, ki so obiskovali vaje že lansko leto, kakor tudi za pričetnike. V Rupl je razobesil neki človeček „Sočo" z dopisom o mirenskem .tolovajstvu ter pri-djal cunjo. V to ga je gnala menda vinska vročina, katere je še poln. Ali misli kaj zaslužiti za pijačo ? — Kako se smeši revček ! Padel ]S danes dopoldne okoli 10. ure z odra pri popravljanju Baumanove hiše v Gosposki ulici neki zidar. Ker je padel j precejšnje višine na tla, je dobil težke poškodbe. Odnesli so ga v bolnišnico. Doma je iz Ločnika. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi poaočna služba v času od 27. t. m. do 4. okt. Jutri vsi v Podgoro! Zveza narodni!« društev. V8S«!ica » PBdgerf. — Jutri se bo vršila veselica podgorskega draStva po že objavljenem vsporedu. Podgora je zelo važna toftka v naši goriški okolici, Lahi silijo vanjo, iz tovarne pa veje nemSki duh, vse je naperjeno, dh bi nam vzeli slovensko Podgoro. PravO narodno društvo ima na takem kraju obilo dela in lahko se reče, da je podgorsko društvo koš svoji nalogi in razumeva svoj položaj. Tako za pravo narodno delo navdušujoče se društvo treba gmotno in moralno podpreti, zato bodi jutri naša parola: „Vsi ? Podgoro!" Moll-av Seidlitz-prašek je ea na želodcu trprtSe nepiekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stiCnimi Čistil, kroglioami in grenSioami. Cena orig. ikatlje K2-— Ponarejanje se sodniško xaslednje. Holl-ovo Frane, žganje in sol sa ribanje Života. — BoieCine ol^Sujofie ut okrepBnJoCe sta-romano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste, Oriff. steklenica K l*90 Na prodaj po vseli lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni laložmk, Dom]. I Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, A. Gironcoli. Trpvski-akrfas ia gospodarske vesli. Silil riZSUfl iBoiCti- — Iz Boyca22. septembra 1908. — Pred 25 leti še so posestniki posebno vrtov posekavali še ono sadno drevje, kar so je imeli — ker je bila »občna last" mladini. Šolskemu in eraričnemu sadnemu vrtu pa se "ima zahvaliti Bovško, da je posebno Bovec letos nenavadno oblago-darjen z dobro sadno letino. Sedaj spoznavajo najzanikernejši, da je vendar ta stroka lep vir dohodkov — le škoda, da ljudstvo ne zna So povsem prav izkoristiti vsega daru. Letošnja obilna letina, osobito jabolk, dala je povod, da se je izprožila tudi dobra misel, prirediti »sadno razstavo", ki bo trpela od 27. septembra do 4. oktobra. Ta razstava naj bi nudila sliko marljivosti zadnjih 20 let. Glavni namen razstavi bodi, pokazati, kakšno sadje ima okraj, ločiti slabo od dobrega in v prihodnje širiti le ono sadje, ki se izkaže zemlji in klimi priležno, t. j. pozno, trpežno in rodovitno tržno sadje. Kako primitivno ravnajo s sadjem, spoznali bodo sadjerejci ob dnevu razstave, ko se jim pojasni od strokovnjakov, kako -se da sadje uporabljati. Obljubljene so tudi nagrade od našega vrlega goriškega kmetijskega društva, nadejamo se pa tudi od goriškega deželnega odbora kakor tudi vlade. Razstava se odpre slovesno 27. t. m. v »Občinskem domu". ZlYOd 21 pesp8iB!iO]l Otirti je izdal poročilo o svojem delovanju iz leta 1907. Poročilo je sicer prav lepo sestavljeno, ali samo v laškem jeziku. Zahtevamo, da začne zavod za pospeševanje obrti izdajati tudi slovenska letna poročil. Saj je namenjen vendar tudi za Slovence in ne samo za Lahe! KittirtU nadzornik Finlanl je začel s svojim delovanjem v Furlaniji, kjer je pregledal več vinskih, zalog. Baje se je prepričal, da je tam polno vina le po imenu. Da se bo izvajal zakon strogo, bo treba popolnoma brezobzirnega postopanja. Dnčol predlogi državiega zbora. — V parlamentu se bode na jesen razpravljalo o celem kompleksu važnih davčnih načrtov. Že sredi oktobra se bode posvetoval davčni odsek o reformi hišnega davka, proti kateri so interesenti že zavzeli stališče. S to reformo se nalagajo deželam žrtve zlasti s tem, da se bodo morale pri novih stavbah za dobo šestih let odreči vsaki dokladi, nadalje s tem, ker bode davčni tarif znižan, bode h kratu znižan tudi temelj za odmero deželnih doklad. Zato bode bržkone ob jednem sklicana nova enketa, na kateri se bode razpravljalo o saniranju deželnih financ, kar stoji v ozki zvezi z zvišanjem davka na žganje. Kakor znano, ni bilo mogoče v minolem zasedanju izvesti tega povišanja. Poleg tega se bode "posvetovalo c finančnem načrtu direktnih osebnih davkov. Razne vesti. Pl domkih I LIUbljMl. - Dr. ŠusfcerSifi je poslal vojnemu ministru brzojavko, v kateri zahteva strogo preiskavo proti vojašt\u radi dogodkov v Ljubljani. — V seji mestnega sveta 23. t. m. se > konstatovalo v splošne ogorčenje, da vsi brez izjeme, umor-, jena ia ranjenci so od zadej ustreljeni. To dejstvo ožnača z bengalično lučjo, kako fri-volno se je igralo vojaštvo s človeškim življenjem. — Nemški listi pišejo lopovsko o dogodkih v Ljubljani ter nesramno lažejo. Mestni svet ljubljanski jim je izrekel zanifievaeje. —-Vlada se ni udeležila pogreba nesrečnih žrtev. Drugodi se v takih slučajih udeležuje pogrebov l — Poročnik Maver, ki je ukazal streljati ter ima ne vesti nesrečne žrtve, je premeščen v Gradec. Ko je odhajal po noči, se je zbrala velika množica na kolodvoru, ki je vpila za njim po nemško: MSrder! Morilec ! — Kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza pošljejo baje v pokoj, ker n| znal preprečiti dogodkov. — Deputacija združenega narodnega odbora je bila pri deželnem glavarju glede vloge mastnega sveta o samo-slovenskih uličnih napisih, ki še ni rešena. Pride v prihodnjo sejo dež. odbora. — V Ljubljano je prišlo polno nemških orožnikov s Spodnje in Gornje-Avstrijskega. — V Ljubljano so prišle 4 stotnije 17. pešpolka iz Celovca. — Naval na nemško kranjsko hranilnico je velik vsak dan. Le en dan je izplačala 250.000 K. Moogo denarja je odpovedanega za 1. oktober. — Slovensko ljabljansko ženstvo pripravlja peticijo na ministra Pra-šeka glede dogodkov 20. t. m. — Našel se, je vendar pameten poročnik pri 27. pešpolku stotnik Bighetti, kije rekel, da je svinjarija to, d a se je streljalo. Mnogim častnikom 47. pešpolka so odpovedana stanovanja, aH vlada sili v gospodarje, da prekličejo odpoved. — Državno pravdništvo v Ljubljani dela na vse kriplje. Venomer se kliče ljudi na zasliševanje; Če je bil le kdo na cesti, pa je zaslišan. Dolgo bo tako zasliševanje. Radi tolovaj štev v Ptuju se seveda ne zaslišuje nikogar! — Rekviem za nedolžne žrtve bo v ponedeljek v Stolni cerkvi. Zato še visijo črne zastave po mestu. — Ljubljančani bojkotirajo družabno častnike 27. polka in sploh ves polk. — Prodajalke na trgu nočejo ničesar prodajati Belgijcem. Tudi iz kavarn in gostilen jih izganjajo. Kateri kavarnar ali gostilničar trpi Belgijce, bo bojkotiran. — Ranjeni študent Borštnik se počuti v bolnišnici razmeroma dobro. Noge mu niso odrezali. — Ljubljanski škof je zopet eno zagodel. 22. t. m., ko je vsa Slovenija plakala ob pogrebu žrtev, je pisal v Goriča-nah pismo nemškemu grofu Barbotu, kjer bridko obžaljuje škodo prizadeto Nemcem v Ljubljani od nahujskane mase! Žrtev ne obžaljuje nič, tolovajstva v Ptuju tudi ne!! Kaj ga je vrag motil v GoriČanah, da gre pisat tako pismo?! H češkem deželnem zbora delajo Nemci ob- strukcijo. Razbijajo in tolčejo, ker se bojijo voiilce reforme za deželni zbor, ki bi prinesla vanj vse drugačno razmerje. Hočejo, da se poprej uresničijo vse njihove zahteve. Kolen v Petrogradu nič ne pojenjuje. Od 24. do 25. t. m. je bilo 357 novih slučajev kolere j umrlo jih je 102. Ob mejah so najstrožje varnostne naredbe. V Trst Sta dSŠIl češka poslanca Klofač in Bufival. Drevi bo komers v gledališčni dvorani „Narodnega doma*. 64.000 vreč klVB je pripeljal v Trst iz Santosa ogrski parnik „Szeged". Striien samomor. — 68-letni Avgust Luz-zatto v Trstu se je /streli! ca robu pomola Sv. Terezije v uste ter potem padel v morje; potegnili so ga iz morja še živega, ali kmalu na to je umrl. Senzaclonelno aretiranje. — Aretirali so markija Villamarino, bližnjega sorodnika laške kraljice vdove Margarite, ker je baje osleparil svoje upnike za 30.000 K. Gospodarski boj proti'Nemcem. — Kakor či- tamo v ^Domovini", se sestavi v najkrajšem časa v Celju odbor, ki bo organizira) in ki uredi bojkot nemših trgovcev in obrtnikov na Spod. Štajerskem. Odbor se sestavi s pomočjo trgovskih društev in zastopnikov obeh strank. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obselnejsi se računa za vsako uesedo 3 vin. Najpripravnejfte inseriranje za trgovce ia obrtnike. Koliko |e manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihSe ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Škoda ni majhna. 7fl A, frfiinp mesečno poučuje francoščino in L« t KIUHC nemščino. Naslov se izve v to-bakarni Sclvvvarz, Via Scuole. Mliii gispaMia ^„'SnlJmko,kUr!a: četnica. Naslov pove upravništvo. VrtniPS Sestanek v nedeljo ob 4. uri na na-f rimUfl« vadnem prostoru. Jane:. Pismo leži post. rest. pod znano šifro. Poštni urad 2. Marica. Pišite dopisnico pa dobite najlepše uzorce noue jesenske mode gratis in Iranca Oelika razpošiijateljska Irgouina Pregrad & Černetič Trpviki dom Gorica. Prostovoljna prodaja hiše v Solkanu, Blizu drž. kolodvora je na prodaj lepa hiša: 5 stanovanj, hlev za 5 živine, prostoren skedenj — ter prostorno obzidano dvorišče. K hiši pripada okoli 7 njiv vinograda z brajde. Pojasnila daje: major Drevhaupt via Fornace, Naznanilo. Ustanovila se je Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravijah na Goriškem, reg. zad. z omejeno zavezo. Zadruga ima nad 10.000 hI vina (mošta) v svojih kleteh združenih kmetov iz boljših vipavskih vinorodnih krajev kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje, Šmarje in drugih bližnjih vasi. Priporoča se cenj. odjemalcem, konsumentom, zadrugam, vinskim trgovcem, gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem, Koroškem, v Trstu in drugod, posebno pa bratom Čehom naj se poslužujejo naših izbornih vinskih pridelkov. Postrežba točna in realna, cene zmerne. Zadružni odbor. Slovenci! Ako imate pokvarjene ure, prinesite iste k urarju Petru Krizetiču u Rasteta št. 30. Vsaka ura se popravi v 24 urah po jako zmerni ceni. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom v EoriGi, gosposka ulica št 25, priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na*domsko žete gg. odjemalci. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tekališče Jos pa Verdi štev. 88 in v podrnžLi delavnic! na Tržaški cesti v lastni Uši (v bližini g. Črnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar ueliba množina raznourslnega blaga iz austrijskih in angležbih touaren najrazličnejših kakouosli za vsaki stan. točna, kakorjeksekutor, . je moja rem. - moška I ura iz ,.Hei!o s ebra" s lino verižico. Ura teče na 10 kamnov; ima tri lepo rezljane pokrove na w pero ter gre toCno. |rt3-letKo jamstvo. — IJPoSilja se proti polj vzetju 1 kom. za /K 9- -, 3 komadi vsak z verižico K 25*50. Zamena dovoljena. Razpošilja lo »Neuheiien-Export", u .. .j, II./3. Itcmbrandlstrasse 24/10. Pozor! Po deželi se govori, da se ne vdobi več v Gorici stiskalnic za grozdje. To pa ni res, ker podpisani ima na prodaj še 10 stiskalnic različnih velikosti. Glavno zastopstvo ^~ in zalogo Mijsl stroje? p slovanske tovarne bratoo K. & R. Ježek-Blansko ima Jos. Dekleva, Gorica Magistratna ulica št, 1. samo K 2 — Radi nakopa ur v posebno veliki množini, razpošilja Sleska razpošiljalna tvrdka 1 lepo pozlačeno, 36 ur idoCo „Prlizi8ions-Anker" uro, z lepo verižico ,jt samo K 2 — ter jamči za, isto pismeno 3 1„ 3 komadi K 5-50. Razpošilja proti povzetju „Preiiss. - schlesisches - Exporthaus" A. Gelb, Krak^u ia W^ j||0r- Op. Za neugajajofe se povrne denar. ^H Ivan Kravos na Komu št H. GORICA na Korhu tt. ti sedlarska deavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice __ itd. — Izvršuje in sprejma v |§||||lfj^ popravo različne koleseljne in Sap]Jlffi|!|l Popravila se izvršujejo točno. Cene zmerne. "W*M 28 LET OBSTOJEČA strokovna krojacniGa prve vrste za vsaki stan. Velika izber modernega blaga vsake vrste in najnovejše mode. Zaloga vsakovrstnih oblek, sako in pelerin za dame iz Inozemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter, gotove obleke in sako za dame prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsakemu postrežem. Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode sokole c in kr. častnike, nradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častito duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini m. Poueraj o Gorici na Iraoniku št. 5. tla zahteoo se pošiljajo uiorci na dom, radi mere pa pridem osebno. Naznanilo! naznanja se slau. občinstvu, da od 25. novembra se zopet s^ otuori salon Robes. =s= Po približno 40 dnevnem poučnem potovanju in po absol-^ir«itat-$pfHza umetnost damskih oblek, I. dunajske Timrtniška-krojaške šole B. fihkefstein & Bruder, je mogoče ustreči vsem zahtevam v novejši damski modi angleške in francoske fazone. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvidk iz Istre, Dalmacije Molfelte, Bari in Niče b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Sron 112, 120, 1*36, 1'44,1-60, t'80, 2'-, za kči po 72 vin. ------ Na debelo cone ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja j po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in svec*t--------------- Cene zmerne* I Vmorejci in posestnik:!! | J Kdor želi imeti zdrava in Depe- ši kvarjena vina naj se obrne na i mm mirodilnico ***\ 4 A. hlAZZDLI v Gorici v Gosposki ulici št. S. Tamkaj se vdobi v zalogi raznovrstne pripomočke tvrdke Garnier iz Pariza. i Posebno pa priporoča: fe 1 Pripomoček za odstranitev plesnobe f $ (mnfe). f % Pripomoček za odstranitev katerekoli Y 3§ kisline. & g Pripomoček za čiščenje vina. | 1 Pripomoček proti kisanju. | Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Kdor hoče potovati hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe »Severno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York traja le 7 dni. m009^§ Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Lloyda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. =— Cene zmerne. Dobra hrana. ~-=- Listke se lahko kapi v Trsta pri = TEST = Piazza Giuseppina 1. F. STUMPE Edini slovenski urar, eksporina tvrdka ur, srebrnine in šivalnih strojev urar 11, kr. železnice Gorica, Cosposka ulica štev. 25. Delika izber vsakovrstne zlatnine. Peter Coti c čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši) PODRUŽNICA v Gosposki ulici Štev. t nasproti „Honta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE Josip Patek naslednik KarolaČufer prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. (v hiši g. Kopača) izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno ; in po zmerni ceni. SVOJI K SVOJIM! 2 soda po 30 hI prav dobro ohranjena . itna tja prodaj J. Zorman, trgovec z vinom 8p. Sisfca št. 81, pri Ljubljani. Najboljša češka tvrdka Perja za postelje pe zelo nizkih cenah. Sivo perje, skubeno l kg 2K;boljSavrBta2K40 'L? vin.; polubolo 2 K 80 ^ vin.; belo 4 K; belo, pnh 5 K 10 vin.; 1 kg najfinajSe snežno-belo, skubeno 6 K 40 vin., 8 K; 1 kg puh-perje, sivo K 6*—, 7 —; belo fino K 10; najfinejše iz prsnega perja 12 K. Togiljatve 5 kg, poStnine prosto. Postelji-a oprava iz gostega, rudecega, vi&njevega, belega ali rumenkastega nankinga. 1 pernica dolga 180 ora, Široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga, 68 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem K 16'— spolupubom K 20. Posamezne pernico 10 K, 12K, 14 K, 16 K; blazine za pod glavo K J'-, 3"S0, 4'-. — RazpoSiija ho proti povzetju, in sicer od K 12. viSjo — poštnine prosto. Neugajajočo blago so vrno denar. S. Benisoh In Desehenitz št. 810. CeSko (BOkmervvald). UP"" Ceniki zastonj in poStnine prosto. *%fl| 309 vinskih sodov od 300 do 900 lit, in „ 1000 „ 3800 „ v jako dobrem stanju, močnih, iz hrastovega lesa, odda po jako primerni ceni tvrdka M. Rosner & C.° veležg-anjarna sadja v Ljubljani poleg- Koelerjeve pivovarne. Šivilje pozor! Vse potrebščine za napravo modnih oblek, okraski, svila, baržan, pliš in podlage vseh vrst kupite od sedaj naprej po izjemno nizki ceni v Trgovskem Domu Pregrad & Černelič Gorica. GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega .kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K i'20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo.'— Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate že Šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite Bi najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. .._«.,_ Po dolgoletnih Bkušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. OriBinai-Yictaria *1roji,',!, vVV. ^; uporabi brezšumno. Orifilsat *ctoria&triiji8on^ «fc.B„m.-----------------,- kosljivi _a domačo rabo in obrtne namene. flriglBal-Victoria slroji ¦ .;";'AI'I^ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. OrUiHl-Virioria »treji ^'t;:: lefr vseh dosegaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zanmdi prilike ogledat si pred nakupom »Origmal-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Tictoria« trolev ta dragih Ittalaia strojav, dvoioles Pn ch«, oroija, aaaleil« 1* n* lo*»kta prtprav ftl tnali % 1**&S44^* KBBŠBVANI & CUK - GORICA Stolni trg št. 0 (Piazza Duomo) Lastna delavnica In poprarljalnlca BIVA CASTELLO 8t 4. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. jsasi "—¦«•¦«- (.i^L^u. Osrednje itt: Trst, ft ila Caserma l\. L totarorban. telet: Gorica St 74, Trst 511631. - Tel.; Zadruga, Osed. A. B. C. Code v. Idit | Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egvpt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografiji zavt>a v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. "t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. | ZainžM §lavnice K 90.000. - Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgone K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu 1 1000, Srebrna svetinja ra dunajski razstavi 1002. Fritz Schulz ml. akc. dražba v Eger iu na Lipskem. Glanzine daje najlepše perilo. Denar prihrani, kdor lupi izgotovljeno pohištvo POTNIKI V AMERIKO Pozor Pozor! Idor hote dobro in feitro potovati • francoskimi f>arobrodi 8n Havm ˇ Amarfto, naj pil« pred odhodom od doma aa pojaanila aa aaio ss najstarejBo firmo ' ' ' —- Zwilchenbart Basel (Švica) Mnbhffeto l Za dobro la hitro ekspedldjo ge garantira. / jopica - labafišče štev. 22. - jopica zaloga: s koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Ob enim tudi uljuclno naznanjam slavnemu občinstvu da sem prevzel zastopstvo in zalogo moke od svetovnoznanega mlina „Dj8kOV8ir"« Priporočam se cenj. pekovskim mojstrom in cenj. trgovcem v mestu in na deželi za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Edino pristni THIERRY-JEV BALSAM z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 aH 6/1 ter 1 patentovana steklenica »a družino, primerna za na potovauje za K 5*—. THIE3HT-IEV0 oentifolifino mazilo. Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3*60. Zavojnina se ne računa. To povsod znano 'oniafte sredstvo se rabi proti slabostim v želodcu, zgagi, krču, kaši ju, zasližeaju, vr.atju, za rane itd. Naročila in nakaznice je nasloviti: A. Thlerrv, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Bogaški-Slatlni. — Zaloga skoro po vseh lekarnah. * Moda 1908.-9. Pregrad & Čentetič Gorica — .Jrgovski Dom". Naznanjava slav. občinstvu, da so ravnokar izšle novomodne barve za damske obleke in bluze, katere sva založila v velikanski izberi. Vsak teden nova razstava dnevnih novosti, posebno nove compos6 za angleške in francoske fazone. Najbolj« škrob Ant. Breščak-u v Gorici, j r Gosposki ulici št. 14 I (v lastni hiši) ] tateri ima t zalogi najbogatejšo j zpero pohištva ?seh slogov za rsak stan, priprostega in naj-finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica ta tapecirano pohioštv. Gene brez koiikurence. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno.