Tedenske novice .'« Cesai1. Iz bližnje' cesarjeve okolice se poroča, da se cesar že( Idelj 6asa kljub slabemu vremenu izborno počuti in dobro izgleda. NeK!aj časa že hodi oesar pri ugoidnem vremenu ob 8. uri zjutraj po vrtu na kratek izprehod. Svojo običajno hrano sprejema cesar z dobrim tekom in kadi navadno po obedu lahkb smodko, vrste ,,Regalia 'Media." Sv. Oče bo zopet prosil. Iz Kri^itijanije (Norveško) poročajo, da bo Sv. O8e na drugo obletnioo vojske zopet poziva-1 narode iri njih vladarje, da naj sklenejo mir. Nov grob za Leona XHC. List ..Neuea Wiener Journal" poroča, da so v soboto, fclne 22. julija, popolnoma na tihem prenesli truplo papeža Leona iz zaftasnega groba, kjer je počivalo od leta 1913, v levo ladjo cerkve gv. Petra. 401etnlco maSnlStva letos obhajajo sledeči vlč. gg.: Andrej Fekonja, vpokojeni župnik z Buč pri Kozjem. sedaj v pokoju v Soštanju; Matija Karba, župnik in rfuhovni svetovalec v Zrečali; Andr. Podhostnik, župnik v Reftici v Savinjski dolini. Jubilantom še na mnoga leta! 251etnico mašništva je obhajal te dni preč. g. Štefan Kocjan, filebanoš v Stevanovcih na Prekmursk«m. Duhovnlške vestf. Župnijo Dobje je dobil ondotni provizor č. g. Iv. Ža/gar. — Prestavljen je 6. g. kanlan Avg. fiparl iz St, Pavla v Sav. dolini k Sv. Majgklaleni v Mariboru, — Nameš8ena sta 88. gg. novomnKnika Frano Satler kot kaplan v St, Pavlu v Savinjski dolini in Milan Slaje kot kaplan pri St. Pe(ru pri Radgoni. Spremembe pri Iran8i&kafri;ih avstrijske redovne pokrajine. V Gradec pride o. Adjnt Slabitoud kot pomožni kaplan na Karlovo: v Marija^Enzersdorl je prestavljfin o. Reraigij Knez kot konventv<|kar in pridiaar: v MarijanTrošt pri Gradcu pride kot gvardijan in župnik o. Begnij Binder, o. Antonij Cu8ek na ikot konventvikar: v Gleichenberg pride o. Konrad Klose kot katehet. 24 novlh raaš na en dan. V dunajskii nadškofiji ,je sla\ilo dne 23. julija 24 novomašnikov svoj« primicije. Za Rdeči križ. Na primiciji 8. g. Franca Satler v čagom pri Sv. Antonu v Slov^ gpr. se je nftbralo za Rde8i križ 44 K. Na primiciji v^leč. gosp. Fr. Tovornik v Št. Vidu na Planini se je nabralo 7a Dijaško kuhiujo v Mariboru 50 K. za Rdeči križ pa 16 K 46 v. Hvala! KnllRa ^Slowenlsche Krleps- und Soldatenlledor", ki jo ]e izdal dr. Rudolf pl. Andrejka, }e vzbudila tudi že na Dunaju obilo pozornosti. Sprejeta je bila v dunajsko vojno razstavo ter se ondi tudi prodaja, ,,Neues Wiener Tagblatt" z dne 18. julija U 1. prinaSa tetn povodom o knjigi zelo prijazno poro8ilo. Veseli nas, dn bode |w tej zaslužni knjigi širSi svet spoznal dosedaj lako malo znani slo^nski narod in njega vrline. (Knjiga s« dobiva tudi v nrodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru ii>. stane 3 K, s poštnino vred 3 K 20 v.) Nova, zelo potrebna knjiga za vujake je ravnokar izsla v Mar>boru pod naslovom: N e d e 1 jski evangeljis kratko naobračiro zlasti v korist krSCanskim vojakom. Knj žica je izšla na stroške kn. Łk. lav. ordinariata. Vojaki nimajo priložnosti vsako nedeljo in praznik slišati sv. evan gelja in njegove razlage. V imenovani knjižici pa najdeio za vsako nedeljo in praznik evangelij in kratko, jedernato razlago evangelskih naukov. Knjižica bo torej vsem vojakom dobro došla. Vojaki, sežite po krasni knjižici in prebirajte jo pridno v svoj dušni blagor in tolažbo IKnjiga sedobi edinole v knezoškolijski pisarni v Mariboru, Stolni trg št. 19 in s" naj tam naroča Cena 25 v. Dve letl vo.iske. .lutri. dne 28. julija. Bo preteklo dve leti. kar je izbruhnila sedanja svetovna vojska. \" torek", dne 28. jiilija 1914, ob 4. nri popoldan, jp avstro-ogrska vlada napo\iedala Srbiji vojsko in takoj nato so pričele ob srbski meji govoriti topovi in puške, Nato je dne 1. avgusta Nein6ija napovedala. Riisiji vojsko. Tn tako je sledila ena vojskina uaj.oved drugi. dokler ni bila skoro cela Evropa v ognju. Od vseti strani so planili _eml.iela8ni in hinavski sovražniki po nas. a. niso nas zraagali. Podjarmili smo si Srl)ijo, Crnogoro in Poljsko. Sovražnik ima le manj.se dele naše zemlje zasedene. Naše armade zmagujejo na vseh frontah, Dve leti, ki jih imamo za seboj, ,je doba najve8jili in najbolj krvavih ilogodkov svetovne zgodovine. Na tisofie in tisoče vrlili mož in mladeničev je prelilo svojo kri za rlrago domoAino, Slovenci smo se v tej krvavi borbi izkazali kot neprecenljivi stražarji in branitelji naše Avsfrije. Slovensko ime, imena slovenskili junakov bodo pisana z zlatiini črkami y veliki svetbvni zgodovini. ki bo opisovala seUanje krvave dogodke, Vse se povprašuje: Kje je zarja miru? A nihče še ne ve odgovora. Zaupajmo v božjo ]jomoč, Vstrajajmo v tej strašni borbi in prosimo Boga, da nakloni naši Avstriji slavno zmago in srečen mir njenim narodom! Boj za kapelico. ,,L, V." poro8a: Na južnem Tirolskem je topniška ba.terija iskala zavetja pred lrudo nevihto. OgnjiSair, ki je bil v civilnem življenju hud socialdemokrat, je s silo vlomil vrata Marijine kapelice ob cesti in je hotel postaviti svojega konja v kapelico. Drugi pod8astnik je odlo8no ugovarjal temu po8etju, češ, Marifino svetiš8e ni pripravno za konjsko stajo, Ker mu je ognjičar grozil. se je pod6astnik! odstranil. Ni še pretekla dve minuti od tega, že je priletela sovražna granata in je trešSila naravnost v kapelico, kjer je ubila ognjiSarja in konja. In glej čurto — Marijini podobi in kapelici h& ni nifi zgodilo. Kjer stoiijo Slovenci, tam nl sovražnega prodlranja. C. g. vojni kurai Alojzij Rezman pi9e profesorju g. dr. Medvedu dne 9. julija: E>anes imamo zo|>ei miren dan in zato se zopet oglašam. Predvsem livala ti lepa za kartico ob godu. Jaz sera bvala Bo gu zdrav in osebno ne pogrešam ničesar. Slu8aj je nanesel, da smo v neposredni bližini trije tvoji u8enci iz tega leta: Rihtarift kotf" živinozdtavnik, Tnrnšek lcot poro8nik in moja malenkost kot kurat. Naši možje in mladeni8i so zlato! Zajemajo8 iz gloftokega vira sv. vere so močni v prenaSanju težav, brabri v boju, vdani v smrtni uri. Kjer stojijo Slovenci, tam ni sovražnega prodiranja! Dne 29l junija smo zgubili junaka Dalmatinca, stotnika Kisvarday. Mogo8e si ga poznal. Cižek zdrav iu blizu meoe. Iskrene pozdrave! Naš voinl tovarlš. Iz Fazane pri Poli nam piše.jo slovenski 6rnovojniki: Nekaj nevsakjdanjega je Itilo pred vojskb, če sta se srefala dvia vojna tovariša. Videl si, kako sta si podala roke in se vprašala: ..fte pomniš, kako smo se na Laškem ali na Pruskem imeli?" A zdaj po vojski ne bo tako svidenje ni8 nevsakdalnjega. Vsi si bomo vojni tovarigi. Enega pa si šo moramo posebno dobro v, spominu obdržati. Kaj, ali ,,Slovenski GOvSfiodar" ni naš zvesti vojni tovariišr1 Povsod nas najde, Povsod, posebno pa nam vojaJcom je v veliko tolažbo in raz\redrilo. Kakb smo ga veseli, ko pride redno v soboto ali nedeljo k nam. Zato pa ostane on naš vojni tovariš tudi po vojski! Pozdravljamo vse naše vojne tovariše, naše ljube doma8e in znaaice! Alojzij Sever. Ludovik Puklovec, Jožof Sek in Martin Sever. Zlato kolaino ,je dobil dne 8. julija narednif Anton Podgorelc od 12. stotnije 87. peSpolko za hrabrosl v boju na Konstazini dne 21. maja t. 1. Odllkovauct pri c. in kr. pešpolku St. 87, 12. stodnija, 4. voj. Z bojišča se nara piše: Cetovodja F. Barbej, doma iz Ljubnega v Savinjski dolini, je bil ž« h"otji? odlikovan. Deoembra lanskega lota je dobil najAiSje pohvalno priznanje. Dr>e 16. jatnuurja 1916 je bil odlikovan z zlato ia sedaj z bronasto svetinjo za hrabrost. Desetnik Kiuk. Mihael, doma iz Vidma ob Savi, je bil odlikovan sedaj drugič s srebrno svetinjo II. vrste za hrabrost. Cetovodjči Filipič Franc, doim:. iz* Kokorič pri Ljutojmeru, ]e bil odlikovan s srebrno svetinjo II. vrste za hrabvost. Pešca Podgorelee Rudoll in Vrabl Franc, doma iz Velifian pri Ormožu, sta bila odlikovaii.. • srebrno svetinjo IT. vrste za hrabrost. Z bronastimi svetinjami za brabrost so bili odlikovani: 6etovodja Oc\irk Matevž, desetnika Kauer Jožef in Pajer Vinko. poddesetnik Poeajt Ivain: pešci: Jevšenak Konrad. Kozole Ivan. CernecFranc, Brilej Franc in Mlakar Franc. Najvišje pobvalno priznanje je dobil pešeo Kokot Maks. — Sloveuske mtitere ste lahko ponosne na svoje sinove junake, kateri prelivajo kri tukaj na bojišču. Srčne pozdrave pošiljajo vsem v domovino pisci teh vrstic: Mikelič Fraiu-. Peonik Franc. Urbajnšjftk Franc in Muhifi Jožef. Slovenska, alpinca pozdravljata. Piše se nam: Ranjena v hudem tfoju, leživa v ogrski bolnišnici. Kot nesposobna za fronto sva se poslovila od dragih tiam tovarišev-sobojevnikov. NaročiJi so nama, naj v njib imenu pozdraviva vse slovenske fante in dekletas. Prevelika knjiga bi morala biti, ako bi hotela popisati vsaj ue,koliko živlienje alpincev v vojski. Zaforej samo: ,,Kjer hrabrost naša in zvestoba v vojski v bran stoji. beži takoj sovražna zloba, jo naša, jim že znana mne podi." TT18niki Ivan, desetnik. iz Draževasi pri Konjicab, in Hrašan Martin iz Šoštaiija. Pozdrav z južnih Tirol. Podpisani pošiljajo iz južrio-tirolske fronte iskreno-domoljublne pozdrave vsem dragim rojakom, doma8im, prijateljem in znancem. VseveČni, daj nam zaželjeni mir in ž njim sre8no vrnitev k svojim dragim! Na zdar! Cetovodja Franc Vidovič od Sv. Vida na Drajvskem poljn; četovodja Ignac Cizerl orl Sv. Urbana pri Ptuju; poddesetnik Josip 'Muncta od Sv. Tomaža pri Ormožu: poddesetnik Franc Jekl. Nova^erkev pri Celjn: Alojz Mlinal-ič od Radgone, vš\ od 10. stotnije, pešpolka Štev. 87. Junaki 47. pešpolka pozdravljajo. Z, bojišča iiain pišejo: Iskrene pozdrave vam pošiljamo mi slovenski fantje 47. pešpolka, 12. stotnije, Vaš list z velikim veseljem sprejemamo. Desetnik Ma8ek Andrej, desetnik Zelzer Ignac, poddesetnik Sternad Alojzij, Šanperl Janez, 'T^eršavec Ferdin^nd, doma od St. IIja v Skov. gor. Vojaški dopusti. Iz Posavja se nam žene prltožujejo, da mnogi vojald, ki so doma Cisto sami zase in nhnajo družine, dobijo daljše aopuste, možjeposestniki pa ne, da bi pomagali pri nujnem deln. Mnoge tudi podpore ne dobijo, čeravno so je krvavo potrebne. — Dostavek uredništva: Glede dopuslov je najbolje, da napravite doma dobroutemeljeno prošnjo na poveljstvo oddelka, pri katprem mož služi. Prošnjo naj občinski urad potrdi in priporoSi ter jo tako \-pošljite na možev naslov, da, jo pri raportu predloži. Gled« podpore pa je najbolje, da se napravi nova proŠnja. Deželna komisija c. kr. avstr. zaklada za vdove in sirote po vojakih. Ekscelenca grof Ciary je poklical v to komisijo kot zastopnika štajerskih Slovencev dež. odbornika dr. Karoia Verstovšeka. Inralidi Slovenskega Štajerja. Opozarja se invalide. da se lahko obračajo v vsakem slučaju na deželnega odbornika dr. Verstovšeka, kadarkoli potrebujejo feake pomoči ali pa nasvetov. Dr. Verstovšek je v vseh teh odsekih in ima vpog'ed v zares velikansko delo in oskrbovanje invalidov v deželi, za katere se je že prav mnoeo dobrei?a ^t- rilo. PogreSaJo se. Mihael Hlep je služil pri vojaš kem vežbalnem oiddelku v Žalcu in je bil potem prestavljen na Srednje-Stajersko v Viljdon, Bil je doma iz Velenja in si je v vojskančm 8asn kupil posestvo pri Velikovcu na Koroškem. 'Njegov naslov je bil: Mihael Hlep, 4. stotnija, 15. pfišpolk. Odgolvor prosi sestra 'Marija Jeromel, posesfinica pri Velenju. Zaselmi poštni zavoji vojakom na bojišfte. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je stalno dovoljen zasebni poštni promet z vojnimi poštami šit. 11, 39, 51, 125, 149, 186 in 239; ?a vojne pošte št. 335, 510, 514 in 517 se pa smejo addati zasebni poštni zavoji sarao ob pondeljkjh, torkih in sredah. Popolnoma je pa ustavljen promet t zasebnimi poštnimi zavoji na vojne pogte št. 115, 170, 180, 234; 264, 265, 274 m št. 341. Ropar ali dezerter? Vedno pogostejr- se slišijo firitožbe, da se po gozdovih ob6in Crmlenšak, Go8ovski in BišeSlri vrh v Slovenskih goricah klati neki npznan mož in nadleguje prebivaloe v samofnih Uišah. Akb je na teh govoricalr kaj resnic«, naj se cela stvar takoj javi pristojnim orožmškim postaiam pri Sv. Lenartu, Sv. Trojici v Slov. gor., all pri Sv. Urttajiu naŠ Ptujpm. Gospodarske novioe. Kme najvlSJe cene za Speh in svinjsko mast. Stai«rsko cssairsko namestniStvo je dolo8ilo za fipeh in zh svinjsko mast pri prodaji na drobno sledeCe no- ve najvišje oene: Za nespuščeno sij-ovo sv^njsko mast in za sirov, neprekajen in neosoljen špeh 8 K 60 v kilogram, za spuščeno svinjsko masf 9 K 40 v, za namizni špeh s kožo (sirov aJi osoljen) 8 K 80 v. za namizni šneh s kožo (povojen) 0 11 30 v, za, nahrbtni špeh in špefe v kosih (sirov ali osoljen) 9 K 40 v, za nahrbtni špeh in špeh v kosih (povojen, posušei; iii ija.pricivaii) 0 K 60 v, za mesni špeh 9 K 60 v. Pri prodaji kake dn;;rn, zgoraj ne označene vrste svinjske masti in špelia se "n kilogram ne sme zahtevati ali pla8ati več kakor 8 K 60 v. Vporaba mleka omcjena. Cesarska na-raestnija je z ozirom rin rastofio pomanjkanje mleka določila. da se v mestili in občinali: Gradec. Maribor. Celje, Ptui. Ljiibno na Gornjem-fitaiersVem, Bruck, Miirzzusfhlag. 'Knittelfeld in judenbmrg ' i.n v vseh onih občinah, ki spadajo pod kajco kopalliško okrožje, v času od 2. do 1, ure zvefier po gostii/nah in drugih (ofiilnicaJi ne sme to8iti mleko ali pa primešava,ti h kavi ali kakemu drugemu jed^lu. Za ob^ine, ki prej niso imenovane, labko okrajno glavarstvo izda tozadevne odredbe. Kdor se ne bb držal vlarinili predpisov, se bo strogo kaznoval^ Na deželi \c vporaba mlpka, prosta. Skrbite za seinena! Radi vslefrl vojske povzročcnili razmer prpti {»rihodnjo spomlad veliko jiomanjkanjf različne,_a semen.ia: i)osebno deteljnega. solatnega. in špinačnega semena bo primanjkovalo. Pozivamo vrtnarjp in lastnike vrtov in njiv. da vse razpoložljive rastline omenjenih vrst pustijo za seme, katero bo imelo spomladli izredno lepo oeno. Semenske rastline se na.j do dobm dozorijo. kajti le zrelo sem« daje dober pridelek, Kako naj obvarujerao živiiio na paši pred strelo? Vsako leto vdari strela sedaj tu, sedaj tam med eredo in povzroči živinorejcu neizmerno škodo. Zlar sti se dogajajo takp nesreče tam, kjer so pašniki obmejičeni namesto z lesenim plotom zaradi cenosti le z žioo, ki pa je kakor znano dotfer preArodnik: za elektriko« Ako A^dari strela v žico, leti po celi njeni dolžini, dokler ne najde mesta, da spodrsne v zem]jo. Živino, ki se ob tej priliki naslanja ob žico, alj stoji v njeni bližini, u^mrti sirelaj. Kakor nas nčijo izknišnje. sili živina ob hudi uri k plotu in le enkratna strela lahko pokonSa kmetu vso živinico. Kaj dobro je. ?e žičnafi plot na.vm-es na večih mpstib nadomestite z lesenim le v dolgosti nekaj metrov.. V ne preA-elikih presledkih napeljite žico v zemljo. Ta zveza med žičnatim plotom in zsemljo naj bo napra^ljeiia skrbno in jo fekom let Are8krat preglejte. Omotajte žieo žičnatega plota z debelo žico, katera obstoji iz A'e?ih žic, jo poTinite nad meter globolcot v zemljo in lamkaj pa. razpeljite posamezne dele te žice narazeri, da se strela lahko v mokri zemlji poraadeli, Oba odpomo8ka staneta tako bore malo, da si lahko da vsak kmet to napraviti. Opominimo še, d,a je meso Od strele zadetih živin8et vžitno, treba jih je le takoj zakiati: krv naj 8im najve8 odte8e. Hmelj. Na fimeljskem trgu v Žatcu so ponujali hmeljski preknpci za tuj hmelj 50—70 K za 50 kg, a lastniki hmeljskih zalog drži.io svoje zaloge,- dobro vedo8, da ne morejo pri tem v oSigled obefajoči se letošnji slabi hmeljski letiJni niSesar izg[ublti, mairveč samo pridobiti. Slanje čeških hmeljskih nasadov je nepovoljno, lcar ,je povzro8ila dolgotrajna suša in pozneje veliki nalivi. Tudi mrčes je hmelju zelo škodoval. Isto velja o hmelju v drugih aviStrijakih krono\inah. Tudi hmeljarji v SaVinjski dolini niso z nasadi hmelja. posebno zadovoljni, zlalsti rani hmelj je v razvoju precej zaostal. Nekoliko boljše obeta pozni bmelj, treba le u-godineiš©ga vremena, kakor je bilo Hosedaj. Škoda po toči. Davčna oblast je v marihorskem okraju naročila ob5inskim uradom. naj oi> čine same precenijo škodo, ki jo je napravila t<ča. Župani naj cenilne sezname natanko po parcelah uredijo in navedejo v s e p a r c e 1 e, ki so poškodovane. Naj se ne piše samo koliko znaša škoda na pridelkih v ods'otkih, ampak koliko znasa skup- na škoda. N. pr.: »V vinogradu parcelna št  last Martina Hernah, znaša šAoda 300 K.« Cenilai seznaro se naj takoj vpošlje davCni oblasti. V zapisniku se naj navede visočina skupne škode v občini in ali se prosi za odpis davka, podpora v semenu, žinlih ali v deoarju. RodoJitat — nadomestllo za galun. Ker je za- loga galun:.) j ostala žp pi61a, pride nam kaj prav nadomestilo zanj. takozvani ,,,Bodoliiat", kojega, prodaja tovarna za kemi^np izdelke v Reki. T'a izjielek je bistveno žveplenokisla glina. koja tvori tudi ravno u8inkn.jo8 del galuna. Bodolitatu moramo dati v primeri z gabinom iz \re8ih raztogov prednost. Kakor so pokazali v S. Mihele ob Adiži izvedeni poizkusi, prim^ se boljše Martinijeva zmes listifija in grozdi8ja, aiko A-porabljamo Bodortati mesto galuna ravnoistp teže; kajti Bodolit»f vsebuj-e krepkej© u8inkajo8o spojino gline nego galun ravnoiste tež«. Kljub terau je Bodolitat bistveno ceneji. Kar pa moramo Se posebift omeniti, je okolnost. da se izredno lahko razmo8i: oe\o kosi v velikosti orehov ravno tako razpadejo v \ad\ z navadno temperaturo, kakor modra galica. Bodolitat lahko napolnimo bodisi samega, bodisi ski> pno z bftkreno gaJioo v \Te8o ter ollesimo v vodb, da se razmo8i. V vreči konečno najdemo ostanek 1,5 do 2%, ki se ne raztopi. Da pripravimo zmes, obst'oje8o iz Bodolitata, modre galice in apna, je najprimerne,,j, če vzamemo enak del liakrene galice in Bodolitataf: apna ni treba več nego za zmes modre galico m galuna. — Ravnatelj J. Schindler v S. Mihele ob Adiži. Razne novice, čud.ua rešitev. Vojak piše: Mojemu tpvarišu je pi-iletela. italijanska krogla v prsi in zadela v rožn.i venee in beležnico, Idatera je nosil y žepu. Rožni Aenec je krogla raztrgala in predrla tudi beležnico, nato pa rahlo obtičala, v mesu, tako. da si jo je mogel sam odstraniti. Imel je le lahko rano. Podobnih slučajev se je že mnogo zgodilo. Zajec na drevesu. Y Orvietu na Italijanskem je 1 il vpoklican v vojake neki Simon Ciriciofolo, ki po ni imel pra\- nobenega veselja, da bi pomagal odreševat neoffrešene kraje. PoziAnico je mirno vtaknil v žep, vzel puško na ramo, se oskirbel s pa(troni in s hra»o ter splezal na ATisoko in košato kostanjevo drevo. kjer si je napravil ležišee in strebo z naineinom, da ostane na drevesu tako dolgo, dokler bo trajala vojska. Vsi opomini. spraviti z dobra tega zajca z dreAresa, so ostali brezvspešni, vstrelil je vsakega, ki se je približal drevesn. Bil je skozi več tednov strah tamofinje vojaške straže, V temni no8i je zapustfi svoje drevo, da bi se Arode napil v bližnjem potoku. V tem hijai ga zgrabita dA-a italijanska vojaka in vnel se je boj za življenje in smrt. Z ostro britvijo je hudo ra;nil vojaka, Se le ko je dobil strel v nogo, se je vojakoma posrefiilo ga, zvezati. Z?a kasren so ga spravili v nafsprednejši strelski jarek, kjer so lahko nanj ponosni! Mir v letu 1916? Neka mo_i*av glava je našla povod za prerokoA^anje miru v številki 17. Januarij leta 1916 je bil 17. mesec SA^etovne vojne, Nemšfco cesarstvo je ,bilo ustanovljeno leta 1871; 8e se seštejejo posaimezne štivilke tega leta, je skupna SArota 17. Številko 17 pa tudi dobimo. 5e seštevamo posamezne Stevilke tekofiega leta 1916. Pa to še ni vse! Ce seStevamo po ATsti vse že umrle pruske vladarje, namre8: Friderik I.. Friderik Viljem L, Friderik II., Friderik Viljem II.. Friderik Viljem IIIV Friderik Viljem IV.. Viljem I. in Friderik TIL. tedaj dobimo zopet šfevilRo 17, Pomenljivo številko 17 pa tudi najdemo. 8e seštejemo prkTevne številke sedaj vojskujoCih se vla.aa.rjev: dokaz: Franc Jožef I., Viljem II., Ferdinatid I.." Jurij V.. Nikolaj II., Albert I., Viktor Emannel TIL. Peter I. in Nikita I. — Torej morda A-pndar mir v letu 1916 . . . Kakoršna mati taka hči. H8erka se rada obla8i v matprino krilo. — H8erka nbira materine stopinje. — Če je mati ispaka, raria je hčerka tudi taka. — Kakor mati prede. tako h8i tke. — Pridna mati- vzgoji leno h8er. fCe mati sama vse podela, se h8i ne privadi dehi.) — Ce matere ni doma, h8i skozi okno zija.. — Dobra je hfti, 8e se o n.ji malo govori. — Od hčere smrt se obžaluje le nekaj diii, slaba možitev pa \sp. življpnjp greni. Dopisi. Marlbor. Dne 7. avgusta bodo z zvonlka baziJike Matere Milosti odstraaiili zvonov«. ki so določeni za oddajo vojaški upravi. Mapiboi*. Dne 24. .julija je umrl zasebnik Fran Divjak, star 80 let. Bil je rodom iz Frama. Maribor. Dne 22, julija, zjutraj so videli na vrtu v Perkovi ulici v Maribčru velikega divjega kozla. Ko ,je zagledala žival nekaj ljudi, jo je takoj pobrisala v smeri proti Pohorju. Pravijo, da je streljnnje v južno-tirolskem gorovju pregnalo ži\-al iz ondotnih krajev, Sv. Peter pri Mariborii. \' tiedeljo, dne 16. juli.ia je prišla na našo Gorco pod vodstvom svojega dušnega pastirjai vl8. g. duhovnega svetovalca Jerrioja Frangež, lepa procesija od" Sv. 'Marjete k pozni službi božji. Vse se je fiudilo, kje se je toliko pobožnifi romarjev vzelo. IJa to ni eudno, Saj je vse hitelo. kar je le moglo od hiše, k Materi gorski prosit za sla.vno zmago in ljubi mir naiši domovini in skorajSnjo srečno vrnitev svojih ljubih in dtagih. Romarjev je bilo blizu 600, med temi 50 belooblečenili deklic z družbino zastavo. Med sv. maSo jih je prejelo veliko §v, znkramente. Ker je bil isti dan ravno god karmelske Maitere božje, koje škapulirska bratovš6ina je kanoni8no uvedena v gorski oerkvi ter se ta dan v takih cerkvah dobi popoln odpustek tolikokrat, kolikorkrat vstopi, kdor nosi .§kajpul|ir, y cerkev in moli tam po namenu Sv. O:6eta, torej ravnotako, kakor na p.orcijunkolovo, je ostalo veliko roma9jev pri Ae5ernicah. Se dolgo po tistih so molili in prepevali v prijazni gorski cerkvici. Lej)o je bilo tu! Težko pa nam je bilo, ko smo slišali a^s^o zvonenje. Mogoče je bila šmar.je8ka procesija _adnja, katero so pozdravljali gorski zvdjnovi! St. ni v Slov. gor. V nedeljo, dne 23. julija, je bil naS pristaš Franjo Freibam namesto umrlega Jožefa Draž enoglasno izvoljen za oerkvenega kljufiarja- Brezule pri Mariboru. NaS rojak Celoflpanam piše: V zalodju ne vestft, kak je naš položaj in kakSno hribe mi vse prelazimo. Seveda storimo \_(6vol,jnn za cesarja. domovino in za boljSo bodoflnos! na- ših poiomeev. Prehodil sem že lepi d,«l polentarske^a ozemlja, videl sem tajtt grozao dosti voinega gradiva, velike topove, municijo itd. Laih je moral ob naši ofenzivi tako naglo bežati, da. ni imel časa vzei svoje robe seboj. Otf tistega. easa je z gromenjem topov obmolknil. Ttidi tisti aeroplanski ptifii v zraku na-s zalezujejo, ali naša izborna artilerija tu pa tain posvofi \- zrak opnzovalcu, da se s sviojim jetalom obrne na vzuak in Lrileti na zemljo. Pozdmvfl.iam vse somišljenike in svojce y domovini. Bog vam da.j lepu vreme ih dobro letino, da bomo imeli mi dosti živeža, da bomo s polno močjo rlokon8;!li <>:>kr.at vojsko. Na prav veselo svidenje vain kliče poddesetnik V. Celofiga. Veržej. Izredaio east je imel JjutomeTski okraj od 8. do 16. julija. Imel je pozdravljati v svoji sredini nrevzvišenega gospoda knezoškofa naše lavajitinske škofije dr. Mibaela Napotnik. Delili so namre8 v našem dekanatu zakrament sv. birme. Dne 14. julija so prišli tudi v Veržej. Pripeljali so se iz Ljutomera na Are8er. Trg je bil A^es v zastavah, Drugega tfne se je pričela v okrašeni farni cerkAT sv, birma. Sv. maša, ki so jo služili Nadpastir, je' bila dobro obiskana. V, krasni pridigi, ki je sledila sv\ maši, so Prevzvišeni v prelepem slogu razlaigali besede Makabejske matere: ,,Sin, poglej nebo in zemljo in pomisli, da je iz nič Bog vse to ustvaril." H koncu so omenili, da ta dan kon8ajo svoje birmoAaiije v ljutomerskem okrajn, izrekli še posebno zahvalo navzoCemu dekaiiijskemu administratorju, duhovTiemu svetovalcu pre8. g. M. Meško. župni,ku v Kapeli, in javno imenovali svojim duhovnim svetnikom na.vzoSega deželnega poslanca pre8. g. Ozmeca, novega ljutomerskega župnika. Po pridigi in po mrtvaških molitvah za rajne se .je pri8ela sv. birma, ki je trajala razmerorna Ipkratko časa, ka.jti birmancev je bilo koma,i 112. Opazili smo med njimi tudi odrasle mladeniSe in dekleta i_ bližnje Ogrske. Proti vefieru tistega dne so se preriesli ostanki sv. m_6enikov v slovesni prooesiji v kapelo -Marijanišča na za. to določeni prostor. DuhoArš8ina, nji na 5elu gospod icnezoSkof, je opravila na to po predpisih obredtie molitve pred ostanki sv. mučenikov, nakar je sledil blagoslov z Najsvetejšim. Drugo jutro se je pri8el sloA^esni obred posveftevanja oltarja Zalostne Matere božje ob 8. uri. Kapela, dasiravno precej proslorna, je bila polna pobožnega ljudstva, ki se ]e steklo iz viseh strajii, posetJno iz Ogrske. Po sv. maši, ki so jo služili na novo posve6©nem oltarju, so blagoslovili PrevzviSeni krasni Križev pot, dar velike salezijanske dobroUiice. Prevzvišeni knezoškof so rnolili sami skupno z Ijudsfvom sv. križev pot, kakor oi hoteli s tem dati zgled, da tudi mi radi opravljamo to lepo pobožnost. Ura je že zdavna bila poldne, ko je bil tudi ta obred končan. Ljudstvo pa je želelo še slišati besedo višjega Nadpastirja, toda kapela je bila premajbna,, zato so se ojdločili Prevzvišeni za pridigo na prostsm. Pred oltarjem Marije Pomočnice, ob hodnikn, se je postaA'il oder. TJndstvo je hifro napolnilo prostorno dvorišSe, Kakor ovoice dobrega pastirja, je obstopilo l.jiidst\7o višiega Nadpastirja, ko se je prikazal na odru. da govori dušam, željnim ye8ne hraue, besede nebeškega življenja,, lOkrog šeste ure ZATe&er so se prevnvišeni knezoiškof poslovili od nas, potem ko so podelili vsem prebivaleem zavoda in dobrotnikom ter dobrotnicam svoj nadpastirsKi blagoslov. Neizbrisni nam ostanejo v spomann prelepi dneAi sv. birme in bivanja prevzviišenega Nadpastirja med naini. Bog Jim poplafiaj Ares trud In požrtvoAralno delovanje! Konjice. Kon.jiška čebelarska podružnica. priredi v nedeljo, daie 30, t. m., ob 3. uri popoldne, v prostorih kmet. podružnice v KonjicaJ^ združeno 3 kmetijsko pddružnico zbotrovanje. PreVlavala bodeta |jotovaJiia učitelja gg. Goričan in Jurančič. Pridite! Zreče. (Jubilej.) Sredi bojnega šuma obhaja letos naš pre8. g. župnik popolnoma na tibem 401etnico SA'o;ega mašništva. V svoji skromnosti je m'-"1 širši javnosti prikriti, da že 40 let neumorno oW.-¦¦.-,:¦ je vinograd Gospodov. A dolžnost hvaležnosti ;.::iu nareka. da. se niegovo 401etno delova.n.ie na teiu mestu vsaj omenL Kajti 401etnica vnctega dušnopastirskfega dela je pri njem obenem -JOletni«-;1. marljivega Sasnikarskega Uela, Zlasti naša lista ,,riloArenski Gospodar" in ,,Straža" imata v njegovi osebi sfaroznanega založnika in neutrudljivega širitelja. Koliko lisoč teh listov ,je že šlo tekora teh let skozi njegove roke med Ijudstvo, je pa8 nemogo8e niti blizu ])reeeniti. Takozvana politi8na klop v župnišSn se kar šibi vsak teden pod težo novotiošlih listov in vidno v-eselie se bere 8. g. župniku iz obraza^ to pridrvi iz šole mladina ter nese veselih obrazov do zadnje ko8e naše liste in z njimi naše ideje. G. župnik je pa kot vnet dopisnikar razumel tudi trajno oliraniti med ljudstvom zanimaJije za naSe liste. In da svojega 8asnikarskega peresa še sedaj ni odložil iz rok, skoro m treba omenjati. Mi Zre8ani pre8. g. župnikuj ob priliki 401etnice še poaebej izrekamo zaihvalo, ker je ve8ina teh let Wila posve8ena, delu ravno za naš Dlagor in naprediek. Kako vsestransko je pa to delo bilo, je raavidno že iz tega, da nosi g. župnik že dolga leta na svojih ramah tudi precejšni del občinskih sVrbi. V18. c, jubilantu želimo iz srca, naj mu Bog da še rnnoga lela tako plodonosno delovati med na~ mi! . : : : ! ! :; I I'lilfPB Zctale. Crnovojnik Anton Topolovec nam piSe z niskfl fronte: Po parmese8nem ix>6rtbi sem priše! 7,ocA v lwi. Volito je še pri nas takih, ki Se.niso slišali žvižganja tOpovSke krogle in tud(i ne brenBa- nja železnih sršenov. Zategadelj se nekaterernu maio 8udno zdi ter me vpraša: ,,Kaj pa je to?" A jaz, že vajen tem sr\-arem, mu odgovorim: ,,To so 18 cm topovi, a to je smrtonosna puškina kJ.rogla." Mi možje in fantje smo hikaj v bojni grti za rešitev domovine, a uboge žene se tudi mu8ijo doma; s svojimi otroci za vsakdanji kruhek, A bodite ,potolažene, \rse enkrat mine. Imeimo zaupanje, da bo tujdi minila ta strašna vojska,. Torej, drage žene, ne obupajte v teh budili 8asih, kalcor tudi mi ne obupamo, kadar pride naskok n^! sovražnika. Mnogo pozclravov iz krvaATega polja!' Zlbika. Za svojo brabrost sta bila odlikovana s srebrno kolajno desetnik Joirij Jaii8i8, ki je dobil kolajno 1. razreda, poddesehiik Martin Guz&j pa kolajno II. razreda. Sv. Stefan pri Žusmu, Anton Salober, kateri se bojuje na južnem bojiš8u, piše: >S'edaj sem na visokib gorah m p.a^im na italijansko polento, da mi no uidp cez lonec. Ł)a se ne prismodi jo pa zmirom dobro mešamo z železno in s\in8eno kuhlj,o. Pokanju fopov in žvižganju krogel sem se že popolnoma privadil in bolj kot ))oka, ljubše mi je. Kako bomo tolkli lašk.o polento, bom že še pisal. Vse Slovenoe prisr8no pozdravljam! Store. V tukajšnji livarni za železo zaposlenemu delavcn Martinu- Savšek je pajdel pri premikanju dvigala kos železa tako nesre8no na desno nogo, da mu jo je popolnoma zdrobilo. ^Težlčo })oškodovaaiega so snraAili v celjsko bolnišnico. Gornja Ponlkva. Cetovodja Mihael Sredenšek pi&e s tirolskega bojišSa: Laške granaite A'seb kalibrov nas obsipavajo, Tudi laška infanterija je poskušala svojo sreSo. Z glasnim vpitiem .,Avanti!" ie napadalla, a vsakokrat je morala bežati s krvavimi buticami. Marsikateri Lah je prišel v naše vjetiiištvo. Veliko Ro jih požrle naše strojne puške. Pri nas je malo boije. Pri mojem vodu niso bile pretežke žrtA'e. Nekaj je težko, ve8 pa, lahko ranjenil-r, aVa sta pa znorela. Vedna megla in sneg zabranjujeta nam tople solnSne žarke, tVsem pevskim in bralnim društvom sr8ne pozdrav«! Posavje. V nedeljo, dne 6. avgusta. se at§i v Slovenskem Lurdu v Rajhenburgu A^elika vojna pobožnost. Pridiguieta mil. g. kanonik Moravec in vlč. g. dr. Medved. Več o tej sloA^esnosti na 8. strani današnje §te\ilke.