c u ltu ra l sp ec ia liza tio n . — M. L u t o v a c (B eograd), I r r ig a tio n , n a tu re de sol e t c u ltu re des p lan te s en Y ougoslavie. — B. F l o y d , L and d ev elopm en t and u tiliz a tio n in Jam aica . — B. K. R o y (K a lk u ta ), D e te rm in a tio n of lan d u se changes, a ra b le p o te n tia ls , and la n d u se dev e lo p ­ m en t in W est B engal. — S. P . G a r g (In d ija ), A g ric u ltu ra l p a tte rn s in th e B h ab ar tra c t . — M o l n a r (C lu j) , T ypes of a g r ic u ltu re in th e T ran sy lv a n ia n ta b le lan d . Pregled referatov jasno pokaže, da je šlo za pisano zmes prispevkov me­ todološkega in regionalnega značaja. Tudi referati regionalnega značaja so seveda ubirali vsak več ali manj svojo metodološko pot k tipološkim označ­ bam kmetijstva. Med njimi je referat C r k v e n č i č a in K l e m e n č i č a koristno opozoril na primeru nekaterih vasi iz Jugoslavije (Lopata, Voklo, Ba- šelj in Loka na Gorenjskem), da so za tipologijo kmetijstva važni tudi social­ ni faktorji, ki v dosedanjih tipoloških opredelitvah morda niso bili dovolj upoštevani. V celoti pa se iz referatov ter iz zaključnega pregleda J. K o - s t r o w i c k e g a (Problems of typology of world agriculture) vidi, da je komisija imela tudi na svojem četrtem zasedanju opravka z metodološkimi dilemami: kako uskladiti različne indekse za klasifikacijo tipov kmetijstva med seboj, kako napraviti podatke iz raznih dežel z različnimi problemi primerljive, kako uporabiti pri tem kvantitativne metode, zlasti faktorsko analizo tako, da bi omogočala primerjavo v kraju in času, kako ocenjevati kmetijsko proizvodnjo (po hranilni in denarni vrednosti), na kakšen način upoštevati velikost in strukturo posesti itd. Tudi terminološka vprašanja so bila še odprta (npr. glede opredelitve pojmov »sistem« in »tip« kmetijstva, glede pojma »plantaže« itd.). Očitno je torej, da je pot k uspešni mednarod­ ni klasifikaciji tipov kmetijstva, ki se odpira pred komisijo, še dolga in zapletena. Svetozar Ilešič D i e S i e d l u n g e n d e s l ä n d l i c h e n R a u m e s . R u r a l S e t t l e m e n t s . L ' l i a b i t a t r u ­ r a l . Ed. Harald U h l i g , red. Cay L i e n a u. Materialien zur Terminologie der Agrarlandschaft. Vol. II, Giessen 1972, strani 277. Mednarodna delovna skupina za geografsko terminologijo agrarne po­ krajine, ki obstaja od kongresa v Stockholmu leta I960 ter jo vodita prof. Uhlig in Cay Lienau iz Giessena, se odlikuje po izredni marljivosti. Ze pred nekaj leti je izdala prvi del mednarodno zbranega terminološkega gradiva, ki je obravnaval terminologijo poljske razdelitve. (»Flur und Flurformen«, Giessen 1967). Po več poznejših posvetovanjih, zvezanih s simpoziji o proble­ mih agrarne pokrajine (predvsem v Liegu 1969 in v Belfastu 1971) je zdaj predložila mednarodnemu strokovnemu svetu drugo knjigo svojega, sistema­ tično obdelanega gradiva. V njej je obdelana terminologija kmečkih (po­ deželskih) naselij (nem. »Die Siedlungen des ländliches Räumes«, angl. »Rural Settlements«, franc. »L’liabitat rural«). Prvi del knjige podaja (v nemškem, angleškem in francoskem jeziku) »Terminološki okvir za geografijo podeželskih naselij« (nemški naslov »Ter­ minologischer Rahmen für die Geographie der Siedlungen des ländlichen Raumes«) s shemo ustreznih pojmov in terminov. Shemo je izdelal Cay L i e n a u s sodelovanjem drugih znanih nemških geografov-specialistov (W. Müller-Wille, H. Uhlig, E. Bertelsmeier, W. D. Hütteroth, H. Jäger, W. Mei- beyer, W. Moewes, G. Niemeier, H. J. Nitz, G. Schwarz, W. D. Sick, H. J. Wenzel). Shema je izdelana tako, da v prvem delu opredeljuje f u n k c i j ­ s k e z n a k e i n o s n o v n e p o j m e podeželskih naselij. Tu gre naj­ prej za lego, za njihov način naseljenosti (trajnost, začasnost), za opredelitve po glavnih znakih socialno-ekonomske strukture (po stanovanjski funkciji in funkciji delovnih mest, po ponudbi delovnih mest, po komunalni oprem­ ljenosti, po centralnih funkcijah, po znakih socialne strukture in gospodar­ ske strukture obratov). Drugi del vključuje f i z i o g n o m s k o - t o p o g r a f - s k e z n a č i l n o s t i i n p o j m e , najprej velikost, potem pa talni načrt naselij. V tretjem delu so predstavljeni r e t r o s p e k t i v n i i n p r o - s p e k t i v n i v i d i k i . Med prvimi, ki so označeni tudi kot genetski, so podane značilnosti, ki so privedle do prvotnega nastanka naselij, nato opre­ delitev naselij po njihovem razvoju (»razvojni modeli«) in po času njihovega nastanka. Med drugimi (prospektivno-prognostičnimi) gre za opredelitev na­ selij po razvojni usmerjenosti in po deležu načrtnosti in nenačrtnosti v raz­ voju naselij. Drugi, obsežnejši del knjige predstavlja obsežen k o m e n t a r k ter­ minološkemu okvirju, podanem v prvem delu (nemški naslov »Komentar zum Entwurf eines terminologischen Rahmens für die geographische Erfas­ sung der Siedlungen des ländlichen Raumes«). Komentar, ki ga je v celoti sestavil C a y L i e n a u , je objavljen v nemščini in angleščini ter oprem­ ljen z bogato, zlasti bibliografsko dokumentacijo. Celotna publikacija je zares nadvse dragocen in izčrpen »okvir« za vsa nadaljnja proučevanja podeželskih naselij in to ne samo v Srednji in Za­ hodni Evropi, temveč povsod po svetu. Je eden od dokazov, da se lahko zares koordinirano mednarodno proučevanje razvija samo, če so zadosti razčišče­ na terminološka vprašanja, kar seveda ne velja samo za proučevanje agrarne pokrajine. Tako preciziran terminološki okvir ima tudi svojo teoretsko-me- todološko vrednost, saj druži vse smeri proučevanj, ki se ukvarjajo s po­ deželskimi naselji (funkcijsko-strukturno, fiziognomsko-genetsko in celo prognostično). Morda bi bil na mestu le pomislek, če ni delo zašlo predaleč v shematizaeijo, celo v čezmerno parcelacijo in atomizacijo pojmov, pri če­ mer se razrahlja kompleksni pogled na celoto. Glede tega samo en primer: težko bi soglašali z uvodno trditvijo, da je pot dosedanje geografije po­ deželskih naselij, ki je rada tudi terminološko družila in vezala pojme o na­ seljih in pripadajoči poljski razdelitvi, zgrešena in da je treba te dve sku­ pini pojmov »ostro ločiti« (str. 17). Svetozar Ilešič Iz geografske književnosti o Sloveniji Š i f r e r , M ., 1972. M e t h o d e n u n d E r g e b n i s s e d e r U n t e r s u c h u n g f l u v i a l e r T e r r a s s e n i n S l o w e n i e n ( N W — J u g o s l a w i e n ) . Acta Geographica Debrecina, Tomus X. Pertractationes Sectionis II. ac Svmposii 3. Conferentiae regionalis Europaeae 1971. Debrecen, 199—207. Geografski inštitut univerze v Debrecenu je organiziral v času od 5. do 10. 8. 1971 simpozij, posvečen dinamiki razvoja površja v evropskem pro­ storu. Dr. Milan Šifrer je prispeval na njem študijo o metodah in izsledkih raziskav teras v Sloveniji, Pri tej študiji se opira na izsledke slovenskih geo­ grafov D. Mezeta in D . Radinje, največ pa na lastna proučevanja glacialnih teras v slovenskem prostoru. V uvodnih poglavjih govori o naših najvišjih planotah in terasah, ki so se ohranile predvsem v apnencu, in so nastale tekom dolgotrajne konti­ nentalne faze po umiku miocenskega in panonskega morja. Takšen razvoj se je nadaljeval tudi v sledeči dobi intenzivne orogenetske aktivnosti in klimatskih sprememb vse do danes. Glavni del te razprave je posvečen razvoju glacialnih teras. Ob pre­ hodu iz pliocena v pleistocen se je selektivna in globinska erozija ob dvi­ ganju apneniških Alp, Dinaridov, Posavskega hribovja in Gorjancev še okrepila. Na vznožju teh gorovij so se ohranile široke terase »pedimenti« okrog 100—300 m nad sedanjimi dolinami, delno v terciarnih kamninah ali v apnencu. V pleistocenu so reke poglobile svoje doline za nadaljnjih 100— 300 m. Temu obdobju pripisuje Šifrer vzdolž alpskih rek 6—7 hladnodobnih in do 6 poznoglacialnih teras. Intenzivni proces preperevanja in strjevanja zasipov je viden zlasti ob Soči, predvsem zaradi mediteranske klime. Sedi­ menti zadnje poledenitve so tu že delno sprijeti, v področju Save pa so še sveži. Avtor je našel prodnike ohranjene v primarni sestavi v vseh 6 pozno­ glacialnih terasah in v 4 višjih terasah. V še starejših pleistocenskih terasah