39 lagojene predvsem na obsežna travišča, ki jih v Istri ni mnogo, zato je pestrost voluharic nizka, potrdi- li so le tri vrste (Tabela 1). Najpogostejša vrsta je ilirska voluharica, ki naseljuje obdelane površine, sadovnjake in vrtove, pogosto jo plenijo sove, zato jo najdemo v sovjih izbljuvkih. Snežna voluharica ne živi le v višjih nadmorskih višinah, kot bi lahko sklepali iz imena. Njeno življenjsko okolje je skalnat svet s številnimi razpokami in z zelišči – njeno hrano, ki uspeva med skalovjem. Polhi imajo v vsaki čeljustnici štiri meljake (1 predmeljak in 3 meljake). Sklenina oblikuje prečne proge v obliki prečnih črt. Prehrano polhov tvorijo predvsem energetsko bogata hranila, najpomemb- nejši so plodovi, kot je bukov žir, pa tudi plodovi in brsti drugih rastlin. Pomembno komponento pre- hrane predstavljajo žuželke, plenijo pa tudi gnezda ptičev. V Istri so našli dve vrsti polha (Tabela 1), podleska (Slika 9) in navadnega polha (Slika 10). VPETOST V EKOSISTEM V kontekstu prehranjevalnega spleta so mali sesalci v vlogi primarnih in sekundarnih potrošnikov. Primarni potrošniki so pretežno rastlinojedi, sem uvrščamo glodavce. Voluharice se prehranjujejo predvsem z zelišči, miši pa s semeni in plodovi. Polhi poleg uživanja plodov plenijo tudi druge manj- še živali. Hkrati so vse tri skupine glodavcev plen sov in ptic ujed in zanje predstavljajo osnovno pre- hranjevalno nišo. Izpostavljamo pomembno vlogo navadnega polha v prehrani sove kozače in velike uharice. Obe vrsti sov sta izraziti plenilki polhov, njuno gnezdenje pa je deloma povezano z uspešno reprodukcijo polhov. Glodavce plenijo tudi domače mačke in podlasice, kune, lisice ter druge zveri. Skupina žužkojedov je v ekološkem kontekstu uvrščena v kategorijo sekundarnih potrošnikov, kar pomeni, da večino njihove prehrane predstavljajo rastlinojede živali. Krti in več vrst rovk so plenilci 381 Slika 6: Dimasta miš (fotografija: M. Govedič) Figure 6: Striped field mouse (photo: M. Govedič) Slika 7: Rumenogrla miš (fotografija: B. Zakšek) Figure 7: Yellow-necked mouse (photo: B. Zakšek) Slika 8: Siva podgana (fotografija: P. Valič) Figure 8: Brown rat (photo: P. Valič) Slika 9: Podlesek (fotografija: D. Klenovšek) Figure 9: Common dormouse (photo: D. Klenovšek) Pri Slovenski matici je izšla strokovna monografija Slovenska Istra I – Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravo- varstvo, ki so jo uredili Jernej Pavšič, Matija Gogala in Andrej Seliškar. Pri pripravi prispevkov je sodelovalo več kot 50 slovenskih znanstvenikov in strokovnjakov. V poglavju Neživi svet so obravnavane geološke razmere, geografske poteze, vode, podnebje, tla, inženirsko-geološke lastnosti, gibanje vodnih mas, sediment v slovenskem morju in fosili ledenodobnih sesalcev. V poglavju o rastlinstvu M. Kaligarič obravnava floro in vegetacijo gozdov, travnikov, solin in obdelovalnih površin. C. Battelli je pripravil pregled morske flo- re; tu prevladujejo alge, cvetnic je v na- šem morju le nekaj vrst. Kar 33 prispevkov obravnava živalstvo Slovenske Istre. L. Lipej in B. Mavrič sta obdelala pestrost morskega bentosa, L. Lipej in M. Orlando-Bonaca morske ribe, M. Govedič pa ribe celinskih voda. B. Sket raziskuje živali v podzemlju in izvirskih vodah, R. Slapnik kopenske in sladkovo- Slovenska Istra I – Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo Čtivo predstavlja: Valerija Babij dne mehkužce, A. Vrezec rake desetero- nožce. Uvod v biologijo in pestrost pajkov so pripravili M. Kuntner, M. Gregorič in K. Čandek. Žuželke so temeljito predstavlje- ne. Vrbnice in druge vodne žuželke pre- učuje I. Sivec, kačje pastirje predstavlja- jo D. Vinko, A. Šalamun in M. Bedjanič. Z mrežekrilci se ukvarjata D. Devetak in J. Kamin, s komarji K. Kalan. O hroščih – iz Slovenske Istre je znanih več kot 700 vrst – so se razpisali A. Vrezec, Š. Ambrožič Ergaver, A. Kapla in U. Ratajc. R. Verovnik je poznavalec dnevnih metuljev, S. Gom- boc pa je pripravil prispevke o bogomol- kah, kobilicah in nočnih metuljih. A. Go- gala raziskuje stenice in čebele, M. Gogala pa nogoprelce, paličnjake, akustičnega nočnega metulja in škržade. S škržatki se ukvarja G. Seljak. Mravlje – v Slovenski Istri jih je več kot 80 vrst – obravnava G. Bračko, dve avtohtoni vrsti termitov pa F. Pohleven. Dvoživke je predstavila K. Po- boljšaj, plazilce A. Žagar, M. Vamberger in T. Genov; slednji tudi kite in delfine. Ptice raziskuje D. Tome, male sesalce F. Janže- kovič, netopirje M. Zagmajster in S. Zidar ter volkove in šakale M. Krofel. Posebnost je še prispevek o morskih in kopenskih strupenih živalih ter njihovih učinkih, ki ga je pripravil T. Turk. V zadnjem poglavju R. Turk obravnava 16 ključnih naravovarstvenih območij Slo- venske Istre. Knjiga obsega več kot 450 strani in je bo- gato slikovno opremljena s fotografijami, kartami in preglednicami. Vsak prispevek ima angleški povzetek, seznam bibliogra- fije in kratko predstavitev avtorjev. Izkušeni pisci v naravoslovne vsebine spretno vpletajo zgodovino odkrivanja rastlinstva in živalstva ter medsebojno povezanost živega in neživega sveta. Ja- sno zapisane prispevke bodo razumeli ljubitelji narave, obilica krajevno opisa- nih naravoslovnih posebnosti pa bo zane- sljivo koristila tudi profesionalnim razi- skovalcem naravoslovnih ved. Cena knjige je 49 €. Med drugim jo je mo- žno naročiti neposredno pri izdajatelju. Slovenski Istri I bo sledil drugi del, ki bo ponudil humanističen vpogled v to sliko- vito slovensko pokrajino. Naslovnica knjige. Vpogled v vsebino knjige Slovenska Istra I – Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo. v gnezdu. Ježi so pogosto žrtev prometa. Po števi- lu povoženih živali lahko sklepamo na številčnost populacije in njihovo aktivnost. GLODAVCI Miši imajo v vsaki čeljustnici le tri meljake. Sklenina in zobovina meljakov oblikujeta prečne proge, vsaka proga je v obliki treh grbic. Miši imajo v primerjavi z voluharicami, daljši rep, ki je daljši od telesa, velike uhlje in velike oči. V Istri smo potrdili prisotnost sedmih vrst miši (Tabela 1). Medtem ko tri vrste belonogih miši (Slika 6 in 7), pritlikava miš in veverica (Slika 5) naseljujejo gozdove ter obdelane površine, hišna miš ter siva in črna podgana (Slika 8) živijo sinantropno, tj. v naseljih, skupaj s človekom. Voluharice so bližnji sorodniki miši, v vsaki če- ljustnici imajo po tri meljake, zobovina in sklenina oblikujeta trikotne vzorce v obliki cik-cak žagice. Rep je krajši od telesa, uhlji so kratki, oči pa praviloma majhne. Prehrana voluharic je pretežno rastlinska, zeleni deli zelišč, tudi korenine. Voluharice so pri- 380 Slika 4: Beloprsi jež, pogost obiskovalec sadovnjakov in vrtov (fotografija: F. Janžekovič) Figure 4: Northern white-breasted hedgehog, a frequent visitor to orchards and gardens (photo: F. Janžekovič) Slika 5: Veverica (fotografija: R. Purkart) Figure 5: Red squirrel (photo: R. Purkart) Tabela 1. Pregled malih sesalcev Slovenske Istre. Podatki so povzeti po raziskavah: a: kryŠTuFek & Lipej 2002, b: kryŠTuFek in sod. 2011, c: sedmak 2000. Red Družina Latinsko ime Slovensko ime Vir Žužkojedi, Eulipotyphla Ježi, Erinaceidae Erinaceus roumanicus Beloprsi jež a Rovke, Soricidae Crocidura leucodon Poljska rovka a, b, c Crocidura suaveolens Vrtna rovka a, b, c Neomys anomalus Močvirska rovka a Sorex minutus Mala rovka a Suncus etruscus Etruščanska rovka a, b, c Krti, Talpidae Talpa europaea Navadni krt a, b Glodavci, Rodentia Veverice, Sciuridae Sciurus vulgaris Navadna veverica a Miši in voluharice, Muridae Arvicola terrestris Veliki voluhar a Microtus liechtensteini Ilirska voluharica a, b, c Chionomys nivalis Snežna voluharica a, b Apodemus agrarius Dimasta miš a, b, Apodemus flavicollis Rumenogrla miš a, b, Apodemus sylvaticus Navadna belonoga miš a, b, c Micromys minutus Pritlikava miš a, b Mus musculus Hišna miš a, b, c Rattus norvegicus Siva podgana a Rattus rattus Črna podgana a, b, c Polhi, Gliridae Glis glis Navadni polh a, b Muscardinus avellanarius Podlesek a, b