| RAZREDNI POUK | 2020 | 3 | 8  Dr. Nina Novak, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Načrtovanje pouka s sodobnimi pristopi Študijske skupine za učiteljice in učitelje, ki poučujejo na razredni stopnji v letu 2020 STROKOVNA IZHODIŠČA Uvod Organizacija študijskih skupin V letu 2020 so študijske skupine za učitelje in učiteljice, ki poučujejo na razredni stopnji, potekale na drugačen način, in sicer na daljavo v spletnem okolju Microsoft Teams. Študijske skupine so obsegale tri dele, in sicer samostojno delo učiteljev na daljavo, videokonferenčno srečanje in prenos v živo. Na 34 izvedb študijskih skupin se je prijavilo 3980 učiteljev in še 800 v pet dodatnih septembrskih terminov. Na študijskih skupinah so bili prisotni tudi učitelji tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju in učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja oz. razširjenega programa. Skozi vse tri dele študijskih skupin smo preko teoretičnih izhodišč, izkušenj in primerov iskali odgovore na naslednja vprašanja: • Kako načrtovati CILJE za izvajanje pouka v učilnicah in na daljavo? • Kako načrtovati SKLOP , ki omogoča sodoben pristop k poučevanju na razredni stopnji? • Katere učne PRISTOPE načrtovati za pouk v vseh razmerah? • Katera ZNANJA in VEŠČINE je dobro učencem čimprej razviti? • Katero ZNANJE in VEŠČINE potrebujejo učenci in katera učitelji za izvajanje pouka na daljavo? Vsebina študijskih skupin Prvi del študijske skupine Ogled filmov o izobraževanju na daljavo in o načrtovanju pouka V prvem delu študijskih skupin so bili učitelji povabljeni k ogledu petih filmov in k sodelovanju v refleksiji. Filmi so nastali za potrebe študijskih skupin in pri njihovem nastanku so sodelovali svetovalci Zavoda RS za šolstvo, učitelji, starši, učenci in ravnatelj. Ob prvem posnetku so učitelji razmišljali o izzivih in priložnostih izobraževanja na daljavo. V sklopu štirih filmov, ki so bili posvečeni načrtovanju pouka s sodobnimi pristopi, so se učitelji srečali z vprašanji: • kaj je za njih pomembno pri načrtovanju pouka, • kdaj je načrtovanje najučinkovitejše, Slika 1: Naslovnica filma Izzivi izobraževanja na daljavo Slika 2: Izsek iz drugega filma Slika 3: Izsek iz tretjega filma | 3 | 2020 | RAZREDNI POUK | 9 STROKOVNA IZHODIŠČA • kaj o načrtovanju pravi novozelandski raziskovalec John Hattie, • kaj bodo pri načrtovanju pouka v bodoče ohranili in kaj spremenili. Odziv učiteljev in učiteljic razrednega pouka na vseh pet filmov je bil velik. Mnogi so poleg oddanih refleksij in razmišljanj podali tudi svoj odziv na vsebino, pri čemer je bila velika večina komentarjev pozitivno naravnanih, predstavljamo le nekaj teh: Slika 4: Izsek iz četrtega filma Slika 5: Izsek iz petega filma Drugi del študijskega srečanja Analiza izkušnje z izobraževanjem na daljavo Vsebina drugega dela študijskih skupin, ki je potekal videokonferenčno, je vključevala splošne informacije, ki se nanašajo na delo na razredni stopnji (seminarji, konference, dodatna izobraževanja, gradiva in publikacije, poročila, raziskave, tekmovanja). Učitelji in učiteljice so bili povabljeni k pregledu platforme z digitaliziranimi učnimi načrti, ki so nastali v zadnjem obdobju. Posebnosti povezane z digitaliziranimi učnimi načrti so, da gre za spremembo oblike učnih načrtov in ne za spremembe v vsebini. Posebno dodano vrednost predstavljajo priporočila glede ciljev, ki jih je smiselno uresničevati v primeru pouka na daljavo in dodana gradiva. Platforma je še v razvoju. Vse ključne informacije lahko učitelji in učiteljice najdejo v spletni učilnici ŠS - Razredni pouk na povezavi https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=9374. Osrednji vsebinski del študijskih skupin je bil namenjen analizi izkušnje z izobraževanjem na daljavo na razredni stopnji in načrtovanju pouka na osnovi te izkušnje. Ugotovili smo, da so se v zelo kratkem času - v času epidemije, spremenile vsakdanje rutine (pozdravljanje, družinska dinamika, razdalje med nami, vplivi na duševno zdravje otrok in odraslih …). Vse to je vplivalo tudi na šolo in dogajanje v njej. Postavili smo izhodiščno vprašanje Kako je pojav covida-19 spremenil pogled na šolo? Razmisleke učiteljev smo nadgradili s predstavitvijo ugotovitev raziskave o izobraževanju na daljavo, ki jo je izvedel Zavod RS za šolstvo, in s katero se je ugotavljalo, kaj se je dogajalo na tehnični, didaktični in socialno- čustveni ravni v času izobraževanja na daljavo. Analiza raziskave je dostopna v digitalni bralnici Zavoda Republike Slovenije za šolstvo na povezavi: https:// www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica/ podrobno?publikacija=297.  • Pogledala filmčke. Potrjujejo, da sem kot učitelj na pravi poti. Vedno je učenec na prvem mestu. Zato pa tudi ne uporabljam učbenikov, ne delovnih zvezkov. Toliko inovativnih pristopov je mogoče vpeljati v pouk ... Čas je za spremembe. "Korona čas" je to samo potrdil. (Tatijana Šincek) • Vsebina je bila predstavljena na zanimiv, preprost in pregleden način. Dobila sem nek vpogled na šolanje na daljavo z več različnih vidikov. Zelo dobro gradivo. (Urša Koritnik) • Super gradivo. Preprosto, a vendar z močnim sporočilom, ki te pritegne in potrdi tvoja razmišljanja. Hvala. (Breda Gruden) • Hvala za pripravljeno gradivo, ki je resnično zanimivo. Z veseljem sem si ga ogledala. Glede na to, da poučujem v prvih dveh razredih, pa ste mi dali veliko izzivov, ki jih spremljajo tudi pomisleki in skrb, kako delati z najmlajšimi, ki še niso samostojni pri uporabi tehnologije, s katero se "lovim" še sama. Hvala vam ... (Andreja Gale Bes) KAKO JE POJAV COVIDA-19 SPREMENIL POGLED NA ŠOLO? | RAZREDNI POUK | 2020 | 3 | 10 Slika 6: Publikacija Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji. Učitelji in učiteljice razredne stopnje, vključeni v raziskavo, sporočajo (nad 60 %): • da je kakovost poučevanja bila nekoliko slabša kot v razredu (ocena po občutku učiteljev), • da so predvideni cilji za čas izobraževanja na daljavo bili realizirani v tričetrtinskem (¾) deležu (glede na prepričanje učiteljev), • da se je pouk pogosto izvajal kot kombinacija videokonferenc in usmerjanj učenja prek pisnih navodil, • da so bili z večino učencev v stiku dnevno ali pa dva- do trikrat tedensko, • da med dokazi učencev prevladujejo fotografije praktičnih izdelkov, rešene naloge v delovnih zvezkih, posnetki npr. govornih nastopov, • da se je pouk najpogosteje prilagajal z vključevanjem šolske svetovalne službe ter manj s prilagajanjem načinov poučevanja, • da zdaj drugače vidijo/razumejo, kaj je zares pomembno, da učenec/učenka zna, • da so nekatere učence bolje spoznali, • da je bil stik s starši pogost, • da je Zavod Republike Slovenije za šolstvo nudil ustrezno podporo. Učenke in učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja, vključeni v raziskavo, sporočajo: • da so pogrešali razlago učiteljice/učitelja, • da so pogrešali sodelovanje s sošolci, • da so bili pogosto osamljeni, • da so se učitelji odzivali na njihova vprašanja, • da so bile zadolžitve in naloge usmerjene v izpolnjevanje učnih listov, reševanje nalog v delovnih zvezkih, oblikovanje praktičnih izdelkov, zapis povzetkov o prebranem, pisanje spisa, poročila, izdelavo plakata, posnetka, seminarske naloge, zloženke, • da so imeli možnost razporeditve šolskega dela čez cel dan, • da so jim (predvsem fantom) starši redko ali le včasih pomagali, • da so bili najpogosteje ocenjeni njihovi izdelki, sledili so ustni odgovori (spraševanje) in govorni nastop preko videokonference ter rešeni kvizi. STROKOVNA IZHODIŠČA Na osnovi opravljene raziskave smo na študijski skupini izpostavili dve ugotovitvi: 1. Delež pisnih navodil poslanih učencem po e-pošti je bil visok; le-ta so bila v večji meri namenjena staršem in manj učencem. Potreben je strokovni premislek o tem, kako oblikovati navodila, da se poveča samostojnost otrok. 2. Opazen je bil velik delež nudenja pomoči učencem s strani strokovnih služb in manj didaktičnega prilagajanja pouka vsem učencem, ne le tistim z odločbami. | 3 | 2020 | RAZREDNI POUK | 11 Učitelji, udeleženci študijske skupine, so bili pozvani k individualnemu razmisleku o tem, kako je izkušnja s poukom na daljavo vplivala/spremenila njihovo poučevalno prakso. Njihova razmišljanja smo zbrali s pomočjo orodja Mentimeter. Največ mnenj se je nanašalo na ločevanje bistvenega znanja od manj bistvenega in na prepoznavanje pomena digitalnih zmožnosti tako učencev kot sebe itd. Slika 7 prikazuje nekaj odzivov učiteljev v Mentimetru. Večina učiteljev ugotavlja, da je izobraževanje na daljavo pozitivno vplivalo na priprave na novo šolsko leto. Ob načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela za šolsko leto 2020/2021 je potreben razmisleke o tem, kako v primeru prehoda na pouk na daljavo v posameznem razredu: • vzpostaviti stik z učenci, • razviti rutine, ki omogočajo vzgojno izobraževalno delo, • izvajati vzgojno-izobraževalni proces. Slika 7: Odzivi učiteljev v Mentimetru. Tako kot v času izobraževanja na daljavo smo poudarili, da si je za vzpostavitev stika treba vzeti čas, podajati jasna, kratka navodila in postopno vključevati nova orodja; skoraj kot obvezno se je izkazalo, da moramo z mlajšimi učenci imeti vzpostavljen videokonferenčni prostor, za srečevanja s celotnim razredom, ali z manjšimi skupinami itd. Šele ko imamo vzpostavljen stik in vpeljana ustrezna okolja in orodja, lahko začnemo s poučevalnim procesom. Izkušnje in ugotovitve tako usmerjajo ravnanje učitelja ob vstopu v novo šolsko leto in načrtovanje učnega procesa. Učitelj mora razmisliti o treh izzivih: 1. izziv: Kako kot učitelj razrednega pouka pridobim znanje in informacije o orodjih oziroma spletnih okoljih; v kolikšni meri sem sam digitalno kompetenten? 2. izziv: Katera orodja in okolja je dobro učencem predstaviti in se v njih uriti v času pouka v šoli ter kako načrtovati naloge, ki jih bodo lahko učenci reševali tudi v šoli ter delali s pomočjo tehnologije; kako biti strokovno kritičen do vseh gradiv in orodij, ki so dostopna v spletnem okolju, na omrežjih? 3. izziv: Kako bom vzpostavil in vzdrževal stik z učenci, kako bom načrtoval, kako bom dajal povratno informacijo, kako bom operiral z verodostojnimi informacijami in skrbel za lastno duševno zdravje in zdravje otrok? V času študijske skupine so bila učiteljem ponujena vprašanja za refleksijo v aktivu, katere namen je izkoristiti priložnost za skupno načrtovanje in odpravo nevralgičnih točk v izvajanju pouka na daljavo. Vprašalnik je dostopen na povezavi https://bit.ly/36r4lX4 in vključuje vprašanja, ki jih prikazuje slika 8. Dobila sem boljši vpogled v pomembnost smiselnost vsebin, ki se jih učencem/-kam posreduje. Bolj načrtujem po sklopih, izpuščam "balast". Same prakse ni veliko spremenila, ker sem že prej poučevala izkušenjsko in interaktivno, zdaj sem jih samo izvajala na drugačen način. Ogromno sem se naučila in se usposobila za delo na daljavo – učila pa sem TJA na razredni stopnji ... Zelo, predvsem tehnološko. Izluščila sem bistvo, nepomembne stvari črtala, redno kontaktirala učence, iskala povratne informacije ... Bolj razmišljam o tem, katere vsebine, cilji so temeljni. Naredila sem si veliko lastnih gradiv, ker učbeniki ali DZ vedni ne zajamejo bistva UN. Zagotovo zelo. Bolj je potrebno bit usmerjen v cilje in pametno načrtovati dejavnosti, s katerimi bodo le ti doseženi. Izobraževanje na daljavo mi je predstavljalo izziv, s katerim se še nisem srečala. Od začetnih vprašanj, kako naj se tega lotim, do dvomov, če je delo pravilno zastavljeno in skepse v smislu, kaj bodo učenci od tega odneslim znali. Delo je steklo.  STROKOVNA IZHODIŠČA KAKO JE IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO SPREMENILO MOJE POUČEVANJE IN UČENJE UČENCEV? | RAZREDNI POUK | 2020 | 3 | 12 Slika 8: Vprašanja za analizo v aktivu. Shema 1: Prilagoditve v poučevanju v primeru pouka na daljavo V nadaljevanju študijske skupine so učitelji sodelovali v oblikovanju nabora znanj in veščin o tem, katero znanje in katere veščine so učenci posameznega razreda potrebovali za pouk na daljavo oz. katero znanje in veščine bi si učitelji želeli, da bi ga učenci imeli. Zbirnik in povzetek zapisov vseh študijskih skupin je objavljen v spletni učilnici. Med najbolj izpostavljenimi znanji in veščinami so bili izpostavljeni: samostojnost, sodelovanje, razvite digitalne kompetence, poznavanje in obvladovanje dela v spletnih učilnicah, uporaba elektronske pošte, pri najmlajših učencih pa zmožnost samostojnega branja. Načrtovanje pouka s sodobnimi pristopi Razmišljanje o načrtovanju pouka v novem šolskem letu smo začeli ob spodnji shemi (Shema 1), ki prikazuje postopek prehoda na pouk na daljavo v dveh situacijah, obenem pa vključuje vse prej predstavljene ugotovitve. STROKOVNA IZHODIŠČA KATERO ZNANJE IN KATERE VEŠČINE RAZVIJATI Z UČENCI OD 1. DO 5. RAZREDA? | 3 | 2020 | RAZREDNI POUK | 13 V primeru, da kmalu po začetku šolskega leta preidemo na pouk na daljavo, vzpostavimo stik preko staršev, katerih vloga se potem načrtno in postopno zmanjšuje; skrbno premislimo navodila (slikovna in zvočna navodila, jasna, kratka, nazorna, smiselna, odprta), prilagodimo urnik, vključimo videokonferenčna srečanja z manjšimi skupinami, vključujemo dnevne naloge oz. izzive, ki so medpredmetno povezani, in poiščemo način podajanja povratnih informacij učencem. Za primer prehoda na pouk na daljavo med šolskim letom je treba že v začetku šolskega leta premisliti, katera znanja bodo učenci potrebovali pri delu na daljavo in ji načrtno razvijati že v učilnicah. Zato načrtujemo pouk tako, da lahko učenci ta znanja in veščine pridobijo. Na začetku šolskega leta je smiselno vzpostaviti stik s starši in jih seznaniti s postopkom prehoda in potekom dela na daljavo. Pri izvajanju pouka na daljavo se najprej ozremo v že realizirani del letne priprave in načrtujemo sklope za delo na daljavo. Pri izvajanju pouka na daljavo diferenciramo dejavnosti in skrbimo za ustrezna navodila učencem, ki se naj podajajo na podoben način kot v razredu (piktogrami, rutine), vzpostavljamo videokonferenčna srečanja in dajemo učencem izbiro. Večkrat smo omenjali sodelovanje s starši, katerih vloga pri izvajanju pouka na daljavo z učenci na razredni stopnji, je ključna. Predstavili smo nekaj izhodišč za delo s starši, ki nas lahko vodijo ob novem šolskem letu zato, da bi se pripravili na pouk na daljavo in obenem naredili morebiten prehod v pouk na daljavo lažji. Smernice za delo s starši smo prikazali s plakatom (slika 9). Izkušnja z izobraževanjem na daljavo in izvajanje didaktično ustreznega pouka na daljavo na razredni stopnji je pokazala, da moramo ob načrtovanju pouka, ki je prilagodljiv in usmerjen v učence razredne stopnje, slediti šestim pristopom oz. vodilom (Slika 10): 1. Ustrezno razmerje samostojnega in vodenega dela ter načrtno razvijanje samostojnosti. 2. Smiselna medpredmetna povezanost. 3. Izkušenjsko učenje in pouk na prostem. 4. Igra in učenje z raziskovanjem. 5. Delo z viri (vključevanje vsebin Televizije Slovenija). 6. Učenje učenja – načrtno usposabljanje učenca za načrtovanje lastnega dela, organizacijo urnika, izbiro strategije in načrtovanje odmora, gibanja ter prehrane. S O D E L O V A N J E S S T A R Š I - P R I P R A V A N A P O U K N A D A L J A V O Pripravljenost na pouk na daljavo na razredni stopnji je mogoče zagotoviti že v času pouka v učilnicah. Pri tem so ključnega pomena informacije in znanja, ki jih prenesemo staršem učencev. Staršem predstavimo. katera okolja bomo v času pouka v učilnici uporabljali z učenci. Izpostavimo kanale za komunikacijo, ki jih bomo uporabljali za stik (videokonference). Preverimo, ali imajo vsi učenci / starši možnost dostopa do teh okolij in kanalov. Seznanimo starše z znanji, ki jih bodo učenci pridobili pri pouku: pošiljanje in prejemanje e- pošte; uporaba spletne učilnice, sodelovanje na videokonferenci ... Na začetku leta seznanimo starše z organizacijo dejavnosti na daljavo (npr. dan dejavnosti, projektni teden, dan). SEZNANITEV STARŠEV Z OBLIKOVANAMI ELEKTRONSKIMI NASLOVI UČENCEV Staršem predstavimo namen oblikovanih naslovov. Starše seznanimo s pomenom varnosti. Poudarimo pomen varnega shranjevanja naprav in gesel. Poskrbimo za enoten sistem delovanja učiteljev. Na osnovi analize načrtno razvijajmo znanja in veščine že v razredu. Predstavimo, kako bomo prenašali navodila učencem. Predstavimo način podajanja povratnih informacij učencem. PREDSTAVITEV IZBRANIH OKOLIJ IN KANALOV STARŠEM ENOTEN SISTEM ZA ŠOLSKO VERTIKALO POSKRBIMO ZA VSAKEGA UČENCA NATANČNO OPREDELIMO VLOGO UČENCA IN VLOGO STARŠEV PREDSTAVIMO PREHOD NA POUK NA DALJAVO Staršem predstavimo načrt prehoda na pouk na daljavo (navodila, urnik, povratne informacije, stalen stik). Sodelov@lnica  Razredni pouk Slika 9: Plakat z opomnikom za sodelovanje s starši v pripravi na pouk na daljavo  STROKOVNA IZHODIŠČA | RAZREDNI POUK | 2020 | 3 | 14 Slika 10: Pristopi, ki naj vodijo učitelja pri poučevanju na razredni stopnji Slika 11: Pristopi in usmeritve za sodobno načrtovanje pouka Ključna smernica sodobnega načrtovanja je načrtovanje po učnih sklopih. Učitelji imajo na voljo pestro ponudbo že obstoječih gradiv, zato je pomembno, da vedo, da so edini zavezujoči dokumenti, iz katerih izhajamo pri načrtovanju pouka, učni načrti posameznih predmetov (dostopni na spletni stani MIZŠ). Na začetku šolskega leta se učitelj loti načrtovanja dela na letni ravni, kar pomeni, da si zamisli »veliko sliko« vzgojno-izobraževalnega dela skozi celo šolsko leto. Vpraša se o tem: • kaj bodo učenci ob zaključku leta pri posameznih predmetih znali, dosegli, bili zmožni narediti, • katera so ključna področja pri posameznih predmetih, na katera se nanašajo učni načrti, • s katerimi cilji bomo dosegli standarde, • kako cilje smiselno razporediti čez celo šolsko leto, • kje se cilji smiselno medpredmetno povezujejo, • kdaj in kako (načini) bomo preverjali/ocenjevali. Da bi bilo načrtovanje smiselno, učinkovito tako v običajnih razmerah kot za pouk na daljavo, je priporočljivo načrtovati po sklopih. To pomeni, da vse razmisleke znotraj letne priprave zaokrožimo v posamezne učne sklope - načrtujemo zaokrožene didaktične celote, ki so po obsegu ur različno dolge. Že v času izobraževanja na daljavo smo v Sodelov@lnici Razredni pouk (https://skupnost.sio. si/course/view.php?id=10021) pripravili podlage za pregled letne priprave in prilagoditve ciljev za izobraževanje na daljavo. V vsakem polju so navedena ključna področja predmeta, na katera se nanašajo cilji učnih načrtov. Znotraj vsakega področja predmeta so nanizani temeljni cilji, ki sledijo standardom znanja, ciljem učnega načrta. V drugi shemi z naslovom Dokazi učencev za opisovanje dosežkov pa kaže na načine, s katerimi lahko učenec pri posameznem predmetu izkazuje svoje znanje in skozi katere učitelj spremlja napredek in dosežke. Na študijski skupini smo predstavili učni sklop Čas, ki zahteva postopnost načrtovanja. Izhajali smo iz učnega načrta za spoznavanje okolja v 1. vzgojno- izobraževalnem obdobju in družbo v 2. vzgojno- izobraževalnem obdobju. V izbranem sklopu se kaže tudi pomen vertikalnega načrtovanja, spremljanja predznanja učencev in medpredmetnega povezovanja. Ključno vprašanje, ki si ga pri načrtovanju postavljamo je: kaj bo učenec na koncu znal, zmogel, naredil. Shema 2 kaže vertikalni pregled ciljev sklopa Čas. Ko v letni pripravi načrtujemo cilje – torej kaj bo učenec znal, določimo tudi vsebine. Prej smo povedali, kako zelo pomembno je izhajati iz učenčevega predznanja in izkušenj. Učenec se skozi svoje otroštvo pogosto srečuje z besedami „Nimam časa. Pohiti. Ure je konec.“ A kdaj pomislimo na to, kako jih učenec razume oziroma jih lahko razume? Prav zaradi preverjanja razumevanja in predstav je potrebna postopnost pri razvijanju koncepta oziroma pojma čas. Razmislek o tem, kako se gradi predstava o času, kaže spodnji barvni trak, v katerem so prikazane ključne STROKOVNA IZHODIŠČA Izpostavili smo usmeritve in didaktične pristope, za katere si želimo, da bi se v čim večji meri implementirali v našo prakso. Postavi se vprašanje Kako načrtovati, da bo to smiselno, učinkovito tako v običajih razmerah kot na daljavo? Da bi bili pri načrtovanju učinkoviti, smo postavili nekaj smernic za sodobno načrtovanje (Slika 11) in jih podkrepili s primeri. KAKO NAČRTOVATI, DA BO SMISELNO, UČINKOVITO TAKO V OBIČAJIH RAZMERAH KOT NA DALJAVO? KAJ BO UČENEC NA KONCU ZNAL, ZMOGEL, NAREDIL? | 3 | 2020 | RAZREDNI POUK | 15 Shema 2: Vertikalni prikaz nadgradnje ciljev v sklopu Čas.  STROKOVNA IZHODIŠČA teme skozi vseh pet razredov. Rdeča polja na vrhu prikazujejo ključne elemente koncepta/pojma čas, kar z vidika izbire didaktičnih pristopov pomeni upoštevanje določenih zakonitosti razvoja. Te zakonitosti so: • CIKLIČNOST – otroci imajo izkušnje s cikličnostjo časa (čas, ki se vrača, kot npr. rojstni dan, letni časi, ponavljanje praznovanj); • LINEARNOST – urejanje dogodkov v časovnem zaporedju; • KUMULATIVNOST – lastnost, da se čas z minevanjem kopiči (se kumulira) – otroci spoznajo, da so ne le večji, težji kot prejšnje leto, pač pa tudi starejši, in da bodo naslednje leto še starejši; • NEPONOVLJIVOST – četudi vsak dan ponavljamo ista dejanja, obstaja cela vrsta podrobnosti in nepredvidljivosti, ki se ne ponovijo (malica, prihod v šolo …); • ČAS NI VEDNO ENAKA MERA – RELATIVNOST – ponazoritev s primeri: kruh je star po enem dnevu, čevlji so stari, ko so nam premajhni; • ISTOČASNOST – učenci izražajo istočasnost dveh dejavnosti v istem prostoru ali dveh dejavnosti v dveh različnih prostorih (Medtem ko v razredu Miha bere, Jaka riše.); • KRONOLOŠKOST – v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju manj v ospredju (izhaja iz natančno določene enote za merjenje časa). Ob predstavljeni shemi (Shema 3) smo z učitelji razmišljali o tem, katere cilje in vsebine je priporočljivo razvijati na daljavo in katerim se je bolje izogniti zaradi nujne učiteljeve stalne povratne informacije in neposrednega poučevanja (npr. dalj časa trajajoče opazovanje zakonitosti v naravi – letni časi, merjenje časa) ali zaradi dostopnosti do virov in terena (zgodovinske stavbe itd.). UČNI SKLOP ČAS VERTIKALNI PREGLED CILJEV PRI PRDMETIH SPOZNAVANJA OKOLJA IN DRUŽBA MOŽNE MEDPREDMETNE POVEZAVE: MAT, NIT, SLJ, LUM, GUM, ŠPO, TJ 1. RAZRED 2. RAZRED 3. RAZRED 4. RAZRED 5. RAZRED • OPISATI RAZLIKE MED DNEVOM IN NOČJO • DOLOČITI ZAPOREDJE DOGODKOV • OPISATI ŽIVLJENJE V PRETEKLOSTI • OPAZOVATI SPREMEMBE V LETNIH ČASIH • OPISATI IN SE ORIENTIRATI NA KOLEDARJU (TEDEN, MESEC, LETO, DAN) • POVEZATI GIBANJE SONCA IN DNEVNI ČAS (SPREMEMBE, KI JIH DOLOČA ČAS) • OPAZOVATI SPREMEMBE V LETNIH ČASIH V DOGODKIH, DNEVNIH RUTINAH IN JIH PONAZORITI S ČASOVNIM TRAKOM • POJASNITI POMEN DEDIŠČINE • VREDNOTITI SPREMEMBE V SVOJEM KRAJU NA PODLAGI RAZLIČNIH VIROV • OPISATI ČASOVNI POTEK POJAVA • DELITI DAN NA URE, URE NA MINUTE, BRATI KOLEDAR • POZNATI GLAVNE SMERI NEBA • MERITI KRATKOTRAJNE DOGODKE • NA PRIMERU PREDSTAVITI SPREMEMBE V DOMAČEM KRAJU/ DOMAČI POKRAJINI SKOZI ŽIVLJENJE LJUDI IN NAVESTI VZROKE ZANJE • UTEMELJITI POMEN NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE DOMAČEGA KRAJA/DOMAČE POKRAJINE IN SKRBI ZANJO • IZDELATI IN KRONOLOŠKO PRIKAZATI DOGODKE IZ PRETEKLOSTI N PREPROSTEM ČASOVNEM TRAKU • OPREDELITI TEMELJNA ZGODOVINSKA OBDOBJA (PRAZGODOVINA, STARI VEK, NOVI VEK, SODOBNOST) IN PREDSTAVITI NEKATERE ZNAČILNOSTI NA ČASOVNEM TRAKU • OPISATI TEMELJNA OBDOBJA IN DOGAJANJA IZ SLOVENSKE PRETEKLOSTI IN JIH KRONOLOŠKO PRIKAZATI • POJASNITI VZROKE IN POSLEDICE GOSPODARSKIH IN DRUGIH SPREMEMB SKOZI PRETEKLOST | RAZREDNI POUK | 2020 | 3 | 16 Shema 3: Značilnosti izgradnje časovnih predstav Shema 4: Podlaga za zapis sprotne priprave za sklop Slika 12: Dejavnost v aplikaciji Padlet. Na študijski skupini smo učitelje in učiteljice pozvali k dejavnosti, v kateri so določali dogodke znotraj enega zgodovinskega obdobja. Pri tem smo uporabili orodje Padlet (slika spodaj). Sklop Čas smo tako preleteli od učnega načrta do sprotne priprave. V sprotni pripravi učitelj opredeli časovni obseg sklopa, učne cilje, namene učenja in kriterije uspešnosti, učne dejavnosti in tudi dokaze. Načrtovanje lahko poteka ob podlagi za sprotno pripravo na vzgojno-izobraževalno delo, kot jo prikazuje spodnja shema 4. V spletni učilnici ŠS – Razredni pouk smo za potrebe študijski skupine objavili dva primera sprotne priprave za sklop Čas, in sicer pripravo za 9 ur obsegajoči sklop v prvem razredu in pripravo za 5 ur obsegajoči sklop v petem razredu. Ob sprotni pripravi so učitelji prejeli še nekaj idej za to, kako v takem sklopu podajati učencem navodila tako za delo v učilnici kot za delo na daljavo. Primer dnevnih navodil v sklopu Čas v tretjem razredu je prikazan v spodnji preglednici. Navodila postavijo pred učence dnevni izziv, v katerem je povezanih več predmetov, vključujejo veščine, učenje z raziskovanjem, samostojno delo, samoregulacijo učenja in delo z viri. Ustvari kotiček ali mesto v stanovanju ali hiši s predmeti, ki kažejo na različna obdobja tvojega življenja. Uredi jih v zaporedje (kaj si uporabljal najprej, kaj potem …). Zaporedje opiši v zvezek. V spletnem časopisu ali na spletu ali na televiziji izberi novico, ki poroča o dogodku, ki se je zgodil danes. Poišči novico, ki poroča o dogodku včeraj. Novico na kratko zapiši v zvezek. Sestavi seznam izumov iz preteklosti, ki se jih spomniš. Izberi enega ali dva in ju podrobneje razišči, kar pomeni, da ju poimenuješ, zapišeš, kdo ju je izumil, in zakaj meniš, da je ta izum bil pomemben za človeka. Preglednica 1: Primer dnevnega izziva v 3. razredu. SPROTNA PRIPRAVA NA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNO DELO UČNI NAČRT OBLIKOVANJE/NAČRTOVANJE SKUPAJ Z UČENCI Učni cilji: Standardi znanja/pričakovani dosežki: Nameni učenja: Učim se: - - - Učne dejavnosti, metode: Učenčevi dokazi: Kriteriji uspešnosti: Uspešen bom, ko bom: - - - Učitelj: Šola: Predmet: Razred: Datum: UČNI/TEMATSKI SKLOP: Število ur: STROKOVNA IZHODIŠČA SPROTNA PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO | 3 | 2020 | RAZREDNI POUK | 17 Ko načrtujemo pouk, ki sledi sodobnim smernicam, smo posebej pozorni na tiste, ki nam lahko olajšajo prehod na morebiten pouk na daljavo oz. tiste, s katerimi krepimo veščine učencev, da bi bil ta prehod lažji. Učiteljem sta bila na študijski skupini predstavljena primera načrtovanja sklopov z vključevanjem vseh omenjenih smernic in usmeritev. Tako kot vsi ostali primeri načrtovanja, sta tudi ta dva sklopa skupaj z didaktičnim gradivom predstavljena v spletni učilnici, na tem mestu predstavljamo le njuno ogrodje s ključnimi podatki. Učni sklop IGRE OTROK DANES IN NEKOČ, 1. VIO - Povezava predmetov: ŠPO, GUM, povezava s tujim jezikom in razširjenim programom Učim se raziskati, spoznati in se igrati različne glasbene, ritmične in gibalne igre otrok doma in po svetu, ki se jih igramo danes, in tiste, ki so se jih igrali nekoč. Uspešen bom, ko bom: - izbrane igre nazorno predstavil/izrazil z glasbo in/ali gibom (pravilnost in nazornost izvedbe - mreža iger 3x3) npr. v Padletu ali videokonferenca v manjših skupinah - navodila za igre predstavil (narisal/napisal/posnel) tako, da jih bodo lahko uporabljali sošolci (izvirnost in uporabnost igre oz. celotne zbirke) npr. fotografija, videoposnetek ali videokonferenca - sošolce naučil vsaj eno igro iz svoje mreže iger (razumljivost razlage in pravilnost uporabe pojmov) npr. videokonferenca v manjših skupinah NAMEN U ČENJA KRITERIJI USPEŠNOSTI – TJ FR DEJAVNOSTI, DOKAZI Moja mreža iger (3x3 ali 2x3 ali 2x2 ...): ples z balonom, gumitvist, ples na papirju, ristanc, ples z žogico na žlici, petelinji ples, igra z vrvico, konjenik ...) KRITERIJI USPEŠNOSTI – ŠPO/GUM Uspešen bom, ko bom: - preizkusil izgovorjavo in izvedbo izbranih iger v tujem jeziku (pravilnost izgovorjave besedila in izvajanja) npr. videokonferenca v manjših skupinah - naredil svojo igro v tujem jeziku in jo predstavil z besedilom in gibom (pravilnost, izvirnost izvedbe in besedila) npr. posnetek ali videokonferenca v manjših skupinah Učni sklop IGRE OTROK DANES IN NEKOČ, 1. VIO - Povezava predmetov: ŠPO, GUM, povezava s tujim jezikom in razširjenim programom Učim se raziskati, spoznati in se igrati različne glasbene, ritmične in gibalne igre otrok doma in po svetu, ki se jih igramo danes, in tiste, ki so se jih igrali nekoč. Uspešen bom, ko bom: - izbrane igre nazorno predstavil/izrazil z glasbo in/ali gibom (pravilnost in nazornost izvedbe - mreža iger 3x3) npr. v Padletu ali videokonferenca v manjših skupinah - navodila za igre predstavil (narisal/napisal/posnel) tako, da jih bodo lahko uporabljali sošolci (izvirnost in uporabnost igre oz. celotne zbirke) npr. fotografija, videoposnetek ali videokonferenca - sošolce naučil vsaj eno igro iz svoje mreže iger (razumljivost razlage in pravilnost uporabe pojmov) npr. videokonferenca v manjših skupinah NAMEN UČENJA KRITERIJI USPEŠNOSTI - TJ FR DEJAVNOSTI, DOKAZI Moja mreža iger (3x3 ali 2x3 ali 2x2 ...): ples z balonom, Gumitvist, Ples na papirju, Ristanc, Ples z žogico na žlici, Petelinji ples, Igra z vrvico, Konjenik ...) KRITERIJI USPEŠNOSTI - ŠPO/GUM Uspešen bom, ko bom: - preizkusil izgovorjavo in izvedbo izbranih iger v tujem jeziku (pravilnost izgovorjave besedila in izvajanja) npr. videokonferenca v manjših skupinah - naredil svojo igro v tujem jeziku in jo predstavil z besedilom in gibom (pravilnost, izvirnost izvedbe in besedila) npr. posnetek ali videokonferenca v manjših skupinah Shema 5: Osebna izkaznica učnega sklopa Igre otrok danes in nekoč v 1. VIO, ki združuje vse izpostavljene pristope in usmeritve: medpredmetnost, igro, izkušenjsko učenje, delo z viri, učenje učenja ter samostojno in vodeno delo. Učni sklop REGRAT, 5. razred - Povezava predmetov: SLJ, GOS, LUM Znam prebrati besedilo, povedati, o čem besedilo govori, in odgovoriti na vprašanja, opisati postopek priprave, presoditi pomen prehrane in prehranskih navad ter izvesti grafično tehniko. Uspešen bom, ko bom: - z odgovori dokazal, da sem razumel prebrano besedilo; - izdelal ustrezen povzetek besedila v miselnem vzorcu; - izdelal načrt z opis rastline v obliki miselnega vzorca; - tvoril ustrezen opis besedila; - vrednotil opis sošolca; - ustrezno opisal postopek priprave regratovega sirupa. NAMEN U ČENJA KRITERIJI USPEŠNOSTI – LUM, GOS FR DEJAVNOSTI SLJ KRITERIJI USPEŠNOSTI – SLJ SLJ DEJAVNOSTI – GOS, LUM SLJ: prebere besedilo, podčrta ključne besede, besedne zveze (Mentimeter); izdela zapis v obliki miselnega vzorca (Mindmup), poišče (Google) navodilo za postopek priprave regratovega sirupa, zapiše postopek priprave regratovega sirupa (Google drive). LUM: ogleda si posnetek primerov grafike (PPT, Google drive); zapiše načrt izvedbe likovne tehnike; izvede likovno tehniko - grafiko, fotografira grafične liste in jih objavi na skupni tabli (Padlet). GOS: izdelava sirupa, objavi fotografije (Padlet). LUM: Uspešen bom, ko bom: - pravilno poimenoval postopek grafičnega oblikovanja na ploskvi; - ustrezno izvedel likovno tehniko grafike; GOS Uspešen bom, ko bom: - pravilno zapisal postopek priprave regratovega sirupa; - z ustreznim postopkom ustrezno pripravil sirup. Učni sklop REGRAT, 5. razred - Povezava predmetov: SLJ, GOS, LUM Znam prebrati besedilo, povedati, o čem besedilo govori, in odgovoriti na vprašanja, opisati postopek priprave, presoditi pomen prehrane in prehranskih navad ter izvesti grafično tehniko. Uspešen bom, ko bom: - z odgovori dokazal, da sem razumel prebrano besedilo; - izdelal ustrezen povzetek besedila v miselnem vzorcu; - izdelal načrt z opis rastline v obliki miselnega vzorca; - tvoril ustrezen opis besedila; - vrednotil opis sošolca; - ustrezno opisal postopek priprave regratovega sirupa. NAMEN U ČENJA KRITERIJI USPEŠNOSTI – LUM, GOS FR DEJAVNOSTI SLJ KRITERIJI USPEŠNOSTI – SLJ SLJ DEJAVNOSTI – GOS, LUM SLJ: prebere besedilo, podčrta ključne besede, besedne zveze (Mentimeter); izdela zapis v obliki miselnega vzorca (Mindmup), poišče (Google) navodilo za postopek priprave regratovega sirupa, zapiše postopek priprave regratovega sirupa (Google drive). LUM: ogleda si posnetek primerov grafike (PPT, Google drive); zapiše načrt izvedbe likovne tehnike; izvede likovno tehniko - grafiko, fotografira grafične liste in jih objavi na skupni tabli (Padlet). GOS: izdelava sirupa, objavi fotografije (Padlet). LUM: Uspešen bom, ko bom: - pravilno poimenoval postopek grafičnega oblikovanja na ploskvi; - ustrezno izvedel likovno tehniko grafike; GOS Uspešen bom, ko bom: - pravilno zapisal postopek priprave regratovega sirupa; - z ustreznim postopkom ustrezno pripravil sirup. Shema 6: Osebna izkaznica učnega sklopa Regrat v 5. razredu, ki združuje vse izpostavljene pristope in usmeritve: medpredmetnost, igro, izkušenjsko učenje, delo z viri, učenje učenja ter samostojno in vodeno delo.  STROKOVNA IZHODIŠČA Učni sklop IGRE OTROK DANES IN NEKOČ, 1. VIO • Povezava predmetov: SPO, GUM, povezava s tujim jezikom in razširjenim programom Učni sklop REGRAT, 5. razred • Povezava predmetov: SLJ, GOS, LUM | RAZREDNI POUK | 2020 | 3 | 18 Ob zaključku plenarnega dela študijske skupine so učitelji odgovarjali na vprašanje o tem, katere predmete so v času izobraževanja na daljavo najpogosteje povezovali v sklope. Odziv 793 učiteljev je pokazal, da najpogosteje medpredmetno povezujejo cilje predmeta slovenščina, sledita likovna umetnost in spoznavanje okolja (Graf 1). Katere predmete najpogosteje medpredmetno povezujete? 793 odglovorov Graf 1: Predmet, ki ga učitelji razrednega pouka najpogosteje medpredmetno povezujejo. Delavnica za učitelje 1. vzgojno- izobraževalnega obdobja Delavnica za učitelje 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja je bila namenjena razmislekom o pogojih in možnostih za izvedbo opismenjevanja pri pouku v učilnicah in na daljavo; načrtovanju dejavnosti za razvijanje zmožnosti branja in pisanja z učenci ter ozavestiti pomen analize stanja v razredu kot izhodišča za individualizirano, postopno in sistematično začetno opismenjevanje. Na začetku delavnice so učitelji opisali svojo izkušnjo z opismenjevanjem v času izobraževanja na daljavo. Prevladovala so mnenja, da je bil proces opismenjevanja zelo zahteven že v razredu, kaj šele na daljavo, a so jim bile zelo v pomoč rutine in postopki, ki so jih učenci usvojili pred zaprtjem šol. Izpostavili smo naslednje ugotovitve, ki vplivajo na proces opismenjevanje v učilnici in na daljavo, le-te prikazuje spodnja shema. Shema 7: Ugotovitve, ki vplivajo na proces opismenjevanja. V delavnici smo izpostavili tri stopnje opismenjevanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju: • razvijanje predopismenjevalnih zmožnosti, • razvijanje tehnike branja in pisanja, • razvijanje branja z razumevanjem in tvorba besedila. Individualizirano opismenjevanje se začenja z ugotavljanjem stanja na področju predopismenjevalnih zmožnosti, sledi utrjevanje in razvijanje teh zmožnosti, prehod na sistematično učenje črk in učenje tehnike branja in pisanja ter prehod na urjenje tekočega branja in pisanja s tiskanimi in pisanimi črkami, razumevanje prebranega in tvorbo pisanih besedil. V delavnici smo predstavili primere pisnih, slikovnih in zvočnih navodil učencem. Sliki 13 in 14: Primeri kriterijev uspešnosti iz razreda, ki olajšajo opismenjevanje tudi na daljavo. V nadaljevanju so bili učitelji povabljeni k dvema dejavnostma. V prvi so sooblikovali seznam dejavnosti v procesu opismenjevanja. Učitelji so zapisovali primere dejavnosti, ki bi jih lahko izvedli znotraj posamezne predopismenjevalne zmožnosti in zmožnosti branja in pisanja ter pri tem navedli tudi spletno orodje ali okolje, ki bi ga za to uporabili. Spodnji prikaz kaže nekaj vpisanih primerov dejavnosti, ki so jih predlagali učitelji. STROKOVNA IZHODIŠČA KATERE PREDMETE STE NAJPOGOSTEJE POVEZOVALI V UČNI SKLOP V ČASU IZOBRAŽEVANJA NA DALJAVO (InD)? | 3 | 2020 | RAZREDNI POUK | 19 RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI BRANJA IN PISANJA: PREDOPISMENJEVALNE ZMOŽNOSTI • Poznavanje koncepta knjige in branja Primer dejavnosti: Učenec preko videokonference ali posnetka opisuje knjigo, ki si jo sam izbere. Pokaže, kje je naslov, kje je zadnja stran kje je prva stran … Kot uvod in prikaz dejavnosti lahko učitelj/učiteljica vsem učencem v razredu predstavi, kako opazuje in opisuje knjigo. • orientacija • grafomotorika • Sposobnosti fonološkega zavedanja – glasovno zavedanje Primer dejavnosti: Učence razdelim v manjše skupine (po tri do štiri učence). Vsako skupino posebej pokličem na videoklic. Otrokom delim zaslon, na katerem je aplikacija kolesa sreče. Zavrtim ga za vsakega učenca posebej. Ta pove, kdaj naj kolo sreče zaustavim. Za sličico, kjer se kolo ustavi, učenec pove besedo (sličico poimenuje) ter prvi in zadnji glas za besedo. S pomočjo ploskanja zlogov ugotovi, ali je beseda dolga ali kratka. Nato pa to isto sličico delim na drugi prosojnici, kjer pod njo v besedi manjka glas/črka, učenec pa ugotovi, kateri glas/črka manjka. • Vidno zaznavanje • poznavanje črk SISTEMATIČNO OPISMENJEVANJE • branje - tehnika branja • branje - branje z razumevanjem Primer dejavnosti: Branje besedila; če so učenci naleteli na novo besedo, so njen pomen poiskali v SU, kjer smo imeli naložen slovarček novih pojmov: pojasnjen pojem in dodana fotografija za lažje predstavljanje. • pisanje – tehnika pisanja • pisanje – pisanje besedil Druga dejavnost za učitelje 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja se je nanašala na učenje z viri. Kot izhodišče je bila izbrana vsebina Televizije Slovenije. Kot uvod v delavnico je bil predstavljen sklop Pravljica v 3. razredu. S tem gradivom je bil predstavljen način, kako vključiti TV vsebino v pouk. V nadaljevanju delavnice so učitelji na seznamu oddaj Izodrom izbirali oddajo in razmišljali o tem, kako oddajo povezati s cilji učnega načrta in katere dejavnosti izvesti z učenci. Seznam vseh oddaj Izodroma, ki jih lahko učitelji vključujejo tudi v pouk v učilnicah, je dostopen na povezavi https://bit. ly/34yXE2D. Shema 8: Osebna izkaznica učnega sklopa obravnave pravljice v 3. razredu, ki predvideva vključevanje vsebin TV in zbirke pravljic Lahkonočnice.  STROKOVNA IZHODIŠČA U čni sklop PRAVLJICA, 3. razred Predmet: SLJ - književnost Poslušam, doživljam in ustvarjam ob pravljici. Pozorno spremljam oddajo na televiziji in spoznam avtorja Boštjana Gorenca Pižamo, ki ga skušam posnemati pri doživetem pripovedovanju. kviz, vprašanja o razumevanju navodil, miselni vzorec, pridobljene informacije, skupni zapis življenjepisa, poslušanje pravljice, zapis značilnosti glavnih junakov, izdelava preglednice z značilnostmi glavnih junakov, tvorba in zapis besedila. NAMEN U ČENJA FR PREVLADUJO ČE DEJAVNOSTI DOKAZI - preverjanje in aktiviranje predznanja, - določanje namenov učenja in podajanje navodil za nadaljnje delo, - izdelovanje miselnega vzorca z značilnostmi pravljice, iskanje informacij v različnih virih, obravnava pravljice in dopolnjevanje miselnega vzorca, - oblikovanje skupnega miselnega vzorca, poslušanje pravljice Pozabljiva Kapica in zapis primerjave med Rdečo kapico, Pozabljivo kapico in samim seboj. VKLJU ČENOST IKT spletna učilnica ustvarjanje Wordovega dokumenta, shranjevanje in pošiljanje kot priponka, odpiranje dokumentov na določeni povezavi, izpolnjevanje kviza v Google Obrazci, branje elektronskih sporočil, vzpostavljeno videokonferenčno okolje (Zoom, MicrosoftTeams, deljenje skupnih dokumentov z možnostjo urejanja, uporaba orodja Padlet, pridobivanje informacij s spleta, ustvarjanje preglednic v Wordu, posneti fotografijo in jo deliti preko elektronske pošte. GoogleMeet, ArnesVox), V I R I Zbirka Lahkonočnice: https://www.lahkonocnice.si/ pravljice/pozabljiva-kapica Učni sklop PRAVLJICA, 3. razred • Predmet: SLJ - književnost Učni sklop PRAVLJICA, 3. razred Predmet: SLJ - književnost Poslušam, doživljam in ustvarjam ob pravljici. Pozorno spremljam oddajo na televiziji in spoznam avtorja Boštjana Gorenca Pižamo, ki ga skušam posnemati pri doživetem pripovedovanju. kviz, vprašanja o razumevanju navodil, miselni vzorec, pridobljene informacije, skupni zapis življenjepisa, poslušanje pravljice, zapis značilnosti glavnih junakov, izdelava preglednice z značilnostmi glavnih junakov, tvorba in zapis besedila. NAMEN U ČENJA FR PREVLADUJO ČE DEJAVNOSTI DOKAZI - preverjanje in aktiviranje predznanja, - določanje namenov učenja in podajanje navodil za nadaljnje delo, - izdelovanje miselnega vzorca z značilnostmi pravljice, iskanje informacij v različnih virih, obravnava pravljice in dopolnjevanje miselnega vzorca, - oblikovanje skupnega miselnega vzorca, poslušanje pravljice Pozabljiva Kapica in zapis primerjave med Rdečo kapico, Pozabljivo kapico in samim seboj. VKLJU ČENOST IKT spletna učilnica ustvarjanje Wordovega dokumenta, shranjevanje in pošiljanje kot priponka, odpiranje dokumentov na določeni povezavi, izpolnjevanje kviza v Google Obrazci, branje elektronskih sporočil, vzpostavljeno videokonferenčno okolje (Zoom, MicrosoftTeams, deljenje skupnih dokumentov z možnostjo urejanja, uporaba orodja Padlet, pridobivanje informacij s spleta, ustvarjanje preglednic v Wordu, posneti fotografijo in jo deliti preko elektronske pošte. GoogleMeet, ArnesVox), V I R I Zbirka Lahkonočnice: https://www.lahkonocnice.si/ pravljice/pozabljiva-kapica | RAZREDNI POUK | 2020 | 3 | 20 KAJ JE SAMOSTOJNO UČENJE? Samostojno učenje torej zahteva veliko napora in časa, še posebej na začetku. V širšem pomenu ga lahko opredelimo kot proces, v katerem posameznik (učeči se) sam prevzame iniciativo za ugotovitev svojih izobraževalnih potreb, sam opredeli cilje, poišče človeške in materialne učne vire in izbere učne strategije in sam oceni tudi svoj učni rezultat. Delavnica za učitelje 2. vzgojno- izobraževalnega obdobja Delavnica, v kateri so sodelovali učitelji, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, je bila v večji meri usmerjena v medpredmetno povezovanje. Glavni namen medpredmetnosti oziroma načrtovanih medpredmetnih sklopov pri poučevanju v šoli in na daljavo je v tem, da je učenje učencev predvsem življenjsko in izhaja iz avtentičnih situacij. To dosežemo tako, da načrtujemo take učne dejavnosti, v katerih bo učenec zmogel samostojno ali z manjšo pomočjo povezati svoje znanje različnih predmetov. Pri načrtovanju medpredmetnega sklopa izhajamo iz ciljev enega ali več učnih sklopov učnega načrta predmeta. Pri tem ni nujno, da izberemo vse cilje enega učnega sklopa učnega načrta. Npr. iz sklopa pojavi lahko izberemo cilje, ki se navezujejo na varno in varčno ravnanje z elektriko, medtem ko se npr. sestava električnega kroga lahko realizira v drugem učnem sklopu. Posamezne cilje učnega načrta smiselno izbiramo glede na izbrano medpredmetno temo. Namen delavnice je bil prikazati primer medpredmetnosti za razvoj veščin, obravnavati možnost večje interakcije med posameznimi predmeti, premisliti o priložnostih za vodeno in samostojno delo učencev in kolegialno deliti ideje za izvajanje dejavnosti. Na začetku delavnice je bil predstavljen medpredmetni sklop z naslovom Varno in varčno z elektriko (energijo). Pri izvedbi učnega sklopa se dejavnosti stopnjujejo od vodenega do samostojnega učenja. Vodeno poteka raziskovanje, pri katerem je učitelj pripravil tabelo za raziskovanje, v katero so beležili podatke o varnem in varčnem ravnanju v domačem okolju. Minimalno vodeno je bilo delo z viri, kjer so učenci iz nabora gradiv iskali informacije o varnem in varčnem ravnanju z električnimi napravami, dokaz njihovega dela so bili zapiski v njihovem zvezku. Pri izzivu za osmišljanja znanja so učenci prejeli navodilo za pripravo vsebine predstavitve, način predstavitve pa so si izbrali sami. Sama predstavitev je bila dokaz njihovega učenja. Učitelji so bili povabljeni h kreiranju dejavnosti. Izbirali so lahko med opredelitvami dejavnosti za: • minimalno vodeno ali samostojno učenje, ki so ga izpeljali v šoli, Shema 9: Postopen prehod od vodenega do samostojnega dela v učnem sklopu. STROKOVNA IZHODIŠČA • minimalno vodeno ali samostojno učenje, ki so ga izpeljali na daljavo, • v učenje s pomočjo virov, • v učenje z raziskovanjem. Primere dejavnosti so zapisali v skupni dokument in zbirnik vseh je objavljen v spletni učilnici ŠS – Razredni pouk. *Na študijski skupini je potekala tudi delavnica za učitelje tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. O vsebini in rezultatih te delavnice bomo pisali v eni od naslednjih številk revije. Zaključek drugega dela študijske skupine V zaključku študijske skupine je bilo poučevanje osvetljeno še z vidika načrtnega razvoja digitalnih znanj. Učitelji so izpolnili samoevalvacijski vprašalnik, v katerem so ocenili, kateri del digitalne kompetence je pri njih dobro in kateri manj dobro razvit. Poglabljanje razmislekov o digitalni usposobljenosti učiteljev smo napovedali za 3. del študijske skupine. Drugi del smo zaključili s povzetkom, v katerem smo odgovorili na vprašanje, katera orodja in okolja smo na študijski skupini uporabili in s kakšnim namenom. Ugotovil smo, da smo izbrali orodja z namenom, da si zagotovimo okolje za sodelovanje, komuniciranje, povratno informacijo in odziv udeležencev (slika 15). S tem smo postavili smernico za razmislek učiteljev ob tem, ko izbirajo orodja in okolja za delo z učenci. Izbira spletnih in digitalnih orodij in okolij naj bo načrtna, premišljena in usklajena z razvojno stopnjo učencev. | 3 | 2020 | RAZREDNI POUK | 21 P r i d o b i v a n j e   r a z n o l i k i h d o k a z o v P o r t f o l i o S p r o t n a p o v r a t n a i n f o r m a c i j a O d z i v a n j e n a k o m e n t a r j e D i d a k t i č n a o r o d j a ( l č a s o v n i c a ) O D Z I V , P I S N A K O M U N I K A C I J A , S O D E L O V A L N O D E L O O R O D J A I N O K O L J A V I D E O K O N F E R E N Č N I S T I K S i n h r o n o   i n a s i n h r o n o d e l o v a n j e S k u p n e i n f o r m a c i j e Z b i r k a d a t o t e k H i t e r o d z i v n a i n f o r m a c i j o V p o g l e d v p r e d z n a n j e u č e n c e v U g o t a v l j a n j e a s o c i a c i j R a z v r š č a n j e P o v r a t n a i n f o r m a c i j a u č i t e l j u S o d e l o v a n j e m e d u č e n c i V p o g l e d v d e l o v s e h u č e n c e v P r e g l e d o d z i v o v K v i z i z a s p r e m l j a n j e i n p r e v e r j a n j e O D Z I V , P O V R A T N A I N F O R M A C I J A , O D Z I V , D O K A Z I O D Z I V I N   N J I H O V N A M E N S M O U P O R A B I L I K A T E R A / S O D E L O V @ L N I C A R A Z R E D N I P O U K / M I C R O S O F T T E A M S M E N T I M E T E R P A D L E T G O O G L E O B R A Z C I Slika 15: Orodja in okolja uporabljana skozi študijsko srečanje in njihov namen. Tretji del študijskega srečanja Tretji del študijskega srečanja je potekal v obliki prenosa v živo v okolju Teams. Udeležilo se ga je čez 2000 učiteljev, nekateri pa so obisk opravili preko ogleda posnetka. Osrednji namen srečanja je bil predstaviti primere in izkušnje učiteljev. Po uvodnih informacijah smo nadaljevali s temo 2. dela srečanja, in sicer smo pozornost namenili znanjem in spretnostim, ki jih potrebujejo učenci, in tistim, ki jih potrebujemo učitelji, da zmoremo delati na sodoben način v naših razredih in na daljavo. V zaključku drugega dela ŠS so bili učitelji naprošeni za samooceno lastne pedagogike, obogatene s tehnologijo. Samoocena štirih področij je omogočala odgovor: ne znam, znam in pomagam drugim. Rezultati so pokazali, da so področje digitalne pedagogike in digitalnega komuniciranja in sodelovanja dobro razvita, to izraža okoli 70 % udeležencev, ki so izpolnili vprašalnik. Na področju uporabe in izdelave digitalnih vsebin ter digitalnega državljanstva so rezultati pokazali, da večina vprašanih zna izbirati in uporabljati digitalne vsebine in pozna spletno vedenje, zdravje in okolje ter ustvarjalno izdelavo digitalnih vsebin. Pri avtorskih pravicah in licencah, programiranju, upravljanju digitalnih identitet in zaščiti naprav je večina izrazila nepoznavanje, kar je zagotovo priložnost za razvijanje teh znanj v prihodnosti. Prav tako je potrebno posvetiti pozornost tudi vrednotenju znanja ob podpori IKT ter zdravju in okolju. (Graf 2 in 3) Graf 2 in 3: Vrednotenje digitalnih znanja na področju uporabe in izdelave digitalnih vsebin in na področju digitalnega državljanstva.  STROKOVNA IZHODIŠČA Digitalno državljanstvo Uporaba in izdelava digitalnih vsebin Izbira in uporaba digitalnih oz. vsebin Spletno vedenje 150 100 100 50 50 0 0 Ustvarjalna izdelava Upravljanje digitalnih identitet Ne znam Znam Pomagam tudi drugim Avtorske pravice in licence Zaščita naprav Programiranje Zdravje in okolje | RAZREDNI POUK | 2020 | 3 | 22 Sledila je predstavitev primerov učiteljev, in sicer so svoje izkušnje predstavili štirje učitelji: • Saša Kravos, učiteljica v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, je predstavila Priložnosti medpredmetnega povezovanja pri pouku na daljavo. • Miha Ribič, učitelj v 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja na OŠ Draga Kobala, je predstavil svojo prakso v 5. razredu in svoj prispevek naslovil Oblak v šoli in doma. • Polona Legvart, učiteljica 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja na OŠ bratov Polančičev Maribor, je predstavila Medpredmetni izzivi za učence 1. vzgojno- izobraževalnega obdobja s pomočjo aplikacije SeeSaw. • Vanja Kolar Ivačič, učiteljica v 2. vzgojno- izobraževalnega obdobja na OŠ Bistrica ob Sotli, je predstavila Pomen navodil in sodelovanje učencev pri pouku in na daljavo. Prispevki učiteljev so bili zelo dobro sprejeti in odzivi udeležencev pozitivni. Predstavljena gradiva učiteljev so objavljena v spletni učilnici ŠS – Razredni pouk. Viri in literatura Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji, delno poročilo, julij 2020. Pridobljeno s https://www.zrss.si/strokovne- resitve/digitalna-bralnica/podrobno?publikacija=297 (5. 10. 2020). Holcar Brunauer, A. idr. (2018). Formativno spremljanje v podporo učenju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Hattie, J. A. C. (2018). Vidno učenje za učitelje: maksimiranje učinka na učenje. Griže: Svetovalno-izobraževalni center MI. Interna gradiva področne skupine za razredni pouk za izvedbo študijskih skupin. Kalantzis, M., Cope, B. (2010). The Teacher as Designer: Pedagogy in the New Media Age. E-Learning and Digital Media, 7(3), 200–222. Novak, L. idr. (2018). Formativno spremljanje v podporo učenju – razredni pouk. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Sodelov@lnica Razredni pouk. (2000). Pridobljeno s https://skupnost.sio. si/course/view.php?id=10021 (5. 10. 2020). Spletna učilnica ŠS Razredni pouk (2018). Pridobljeno s https://skupnost. sio.si/course/view.php?id=9374 (5. 10. 2020). STROKOVNA IZHODIŠČA