Godba na dvorišču
Popisal vam botn zgodbo.
Kalco petelin vnel. Zivahno je bil godho,
Ko peti je začel: Kikeriki!
Najprej se piške male Kiog njega zbrale ao,
RaJostno ponavljale Otročjo pesrnico: Bibi. bibi!
Kako naj zamolrala Jezična bi kokos.
L)a je ona jajea dala, Ko pirhe ti doboš: Kokodajsb. kokodajsk'.
llolobje so zdaj djali, Pomagajrao še rni;
(\e gocle ver- pi^čali,
PrijetniSe doni:
CSuiinTu^ust!
To čuje pes kosmati
In mački biž pove ; Oba zab&la li kiati,
Soglasno. to se ve: Vav vav! mijav!
Volek se v hlevu tudi
V soglasji krav, telet Motrio, niočuo potrudi,
Da iznenadi svet: Mumii, muuni!
Zmed vseh najbolj nadaijen,
Osliček — sivolas, Za godLo kakor vstvarjen,
Se dere na ves glas: la ia, ia ja!
Prevzetno Oujte gosko,
Doinače jej rurzi, Spakuje se frsincosko.
Se baha in kriči: Vulevii, vulevii! ')
Hebej, si pujsek misli,
Francoski tudi znam: Da boden1 .*a ])olj v nnli.
Odgovor goski dani: Vujvuj, vujvuj! a)
Kar vse je godlo, pelo,
Soglasno in »počez«, Vreščalo in šumelo
•le skoro do nebes: Kibikosu!
Piijatelj. priili pridi,                         Oe potlej godbo sodiš,
Poslušat na na.š dvor,                     Kako je bila všeč; Enako se ne vidi                             Najvarnišo pot hodiž, Nikjer, kot je ta zbor:                     fie giajaš ne preveč: Vavrojav, iamu!                                Vulevu? — vujvuj! ___          "                                                 (Poleg Ues Bordes-a.)
M Vulcvii (prnvilno: voule'/.-vous?) pomeni: ali liočete? 31 Vuj (pravilno: »oui«) se pravi »da«.