DELAVEC-DELAVCTJ! Glasilo delovne skopnosti ŠTEVILKA 42 - AVGUST 1981 DELAVEC - DELAVCU Glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale Ureja uredniški odbor Sedušak Boris - urednik Habjan Marija Janežič ing. Peter Lavrač Joži Urbanija Anton Zupanc Olga Organizacijski odbor Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka. nove separacije Zadnjo soboto v mesecu maju smo se zbrali vsi delavci "Termita" na svečani otvoritvi novih proizvodnih kapacitet v našem TOZD "Peskokopi" v Drti ji. Otvoritvi so prisostvovali tudi predstavniki delovnih organizacij železarsko-livarske in gradbene industrije, ki so združevali delo in sredstva za izgradnjo novih postrojenj, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Domžale, predstavniki moravske in okrajnih krajevnih skupnosti, delovni ljudje in občani iz Moravč in Domžal. Za prijetno razpoloženje je poskrbela pihalna godba in dekliški pevski zbor iz Moravč. Uvodni govor je imel direktor delovne organizacije tov. Otrin Janez, ki je na kratko orisal začetke eksploatacije kremenčevih peskov takoj po drugi svetovni vojni,ko je bilo še vse delo ročno in današnje poslovanje z najmodernejšo mehanizacijo. Z razvojem železarsko livarske in gradbene industrije se je močno povečala tudi poraba kremenčevih peskov, kakor tudi zahteve po boljši kvaliteti in višji predelavi peskov. Vse to je narekovalo naši delovni organizaciji nalogo po razširitvi in posodobitvi proizvodnje, ker s starim in dotrajanim postrojenjem nismo mogli več povečati kapacitet. 0 povečanju kapacitet in modernizaciji smo razmišljali in pripravljali načrte že celih lo let, vendar zaradi razno raznih težav ni prišlo preje do realizacije. Končno smo si v letu 1979 pridobili zaupanje preko 4o delovnih organizacij, uporabnikov naših peskov, ki so podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za našo investicijsko izgradnjo. Tako smo spomladi leta 1979 ž,e začeli z gradbenimi deli in do danes uspeli zaključiti, prvo 1 azo celotne izgradnje, ki zajema pralnico, separacijo, sušilnico in čistilne naprave za odpadno vodo, torej povečanje kapacitet in boljša kvaliteta mokrih in suhih livarskih peskov. Druga faza, ki je v teku pa bo zajemala višjo predelavo peskov, to je postrojenje za oplaŠčene peske, halo za ognjeodporne mase in malte ter filtracijo. Celotna izgradnja pomeni novo obdobje v proizvodnji in poslovanju naše delovne organizacije, saj smo izgradili močno surovinsko bazo za nemoteno delo in poslovanje naše težke železarsko livarske in gradbene industrije. Hkrati je to tudi pomemben prispevek našega kolektiva k stabilizaciji gospodarstva. Slavnostni govornik je bil tov. Herman Breznik, predsednik izvršnega sveta občine Domžale, ki je povdaril, da poteka otvoritev ravno v času praznovanja občinskega praznika občine Domžale in da je "Termit" prispeval pomembno delovno zmago k temu praznovanju. Pomembno je predvsem to, da se je v investicijsko izgradnjo vključilo preko 4-o delovnih organizacij iz vse Jugoslavije, ki so podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev in si s tem zagotovile pomembno surovinsko bazo za nemoteno preskrbo s potrebnimi surovinami. To je največja investicija letos v domžalski občini in lep primer dohodkovne povezanosti, po katerem bi se mogle zgledovati tudi ostale delovne organizacije v naši regiji, je zaključil tov. Breznik. Sledil je kratek kulturni program, nato pa je najstarejši član delovnega kolektiva tov. Lavrač Maks prerezal otvoritveni trak in pozval vse prisotne na ogled celotnega novega postrojenja. Po detaljnem ogledu proizvodnih prostorov smo se zbrali na slavnostnem kosilu v gostilni "Kavka" v Moravčah, kjer smo tudi zaključili naš otvoritveni program. Franc Vehovec Polletni obračun za letošnje leto je sestavljen z9. : - TOZD "Peskokopi" Moravče, - TOZD "Ilpos" Ihan - DSS služba Domžale na predpisanih obrazcih : - poslovni rezultat med letom - bilanca uspeha, - posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom, - dopolnilni podatki k poslovnemu rezultatu med letom, - podatki o določenih izdatkih 01 in poslovnih poročil, ki detaljneje prikazujejo poslovanje v tem obdobju. Realizacija predvidenih nalog v polletnem obdobju. Pri realizaciji postavljenih nalog ugotavljamo, da so že sedanji pogoji poslovanja zagotovili ugoden trend porasta celotnega prihodka, dohodek in Čisti dohodek pa naraščata počasneje zaradi porasta poslovnih sLroškov kot je to razvidno iz rezultatov poslovanja v I. polletju letošnjega leta. Zato je naloga vseh zaposlenih, sindikata, družbeno-političnih organizacij ter samoupravnih in poslovodnih organov, da Še naprej spodbujajo delavce za zavestno in odgovorno poslovanje in izpolnjevanje nalog, ki se pred njih postavljajo. Aktivno ocenjevanje rezultatov gospodarjenja ter kritično in samoupravno odločanje o ugotavljanju in delitvi dohodka postaja temeljna naloga za celotni prihodek, po robljena sredstva, dohodek, delitev čistega dohodka je odpravljati pomanjkljivosti pri samem poslovanju. Iz tega izhaja, da bomo morali v prihodnjem obdobju še uspešneje gospodariti in si zagotoviti hitrejši razvoj. Menimo, da bo dosledno izvajanje sprejete resolucije uresničevanja družbene usmeritve gospodarjenja in razporejaaja dohodka in čistega dohodka ugodno vplivalo na izboljšanje gospodarskega stanja. Zato smatramo, da brez nadaljnega zaostrejevanja osebne odgovornosti na vseh nivojih in večje angažiranosti vseh zaposlenih, poslovnih rezultatov ne bomo mogli izboljšati. Iz navedenih razlogov je treba vztrajati na predvidevanjih sprejetega stabilizacijskega programa in se boriti za realizacijo postavljenih ciljev. Delovna organizacija kot celota je v letošnjem letu izboljšala poslovanje, kar se odraža v ustvarjeni finančni realizaciji in delno v ustvarjenem dohodku. Poslovni stroški so porasli in neugodno vplivali na doseženo akumulacijo. Delovna organizacija je v I. polletju letošnjega leta realizirala 64.2o3 ton gotovih proizvodov. Vrednostni plan pa je bil dosežen v višini lol.156.649,6? din pri 217 zaposlenih. Doseganje količinskega, vrednostnega plana ter plana delovne sile po TOZD-ih pa je naslednje : Po količini (v tonah) TOZD Blagovna grupa Pl an I. poli. 1981 Doseženo I.poli.1981 Index Peskokopi Naravni pesek - 1 .211 - Prani pesek 31.838 28.435 89,31 Suhi pesek 18.o83 Po.993 116,o9 Ognjestalne mase 5.561 6.o89 lo9,49 Oplaščeni pesek 3.9o8 4. o39 lo3,35 Skupaj 59.39o 6o.767 lo2,32 TOZD Blagovna grupa Plan Doseženo Index I. pol. 1981 I. pol. 1981 lipo s Nekov.liv. priporu. 2.o84 2.394 114,88 Neomenjeni kemični proizvodi 883 816 92,41 Mlete nekovine 225 226 loo,44 Skupaj 3.192 3.436 lo?,64 Skupaj DO 62.582 64.2o3 lo2,59 TOZD Plan I. poli 1981 Doseženo I. poli. 1981 Index Peskokopi 37.187.634,20 49.381.3o6,4o 132,79 Ilpos 28.735.972,50 46.1ol.91o,3o 16o,43 DSSS 4.865.994,00 5.673.432,92 116^59 DO Skupaj 7o.789.600,7o lol.l56.649,62 142,9o Po delovni sili TOZD I. Plan poli. 1981 Zaposleni I. poli. 1981 Index Peskokopi 114 llo 96,49 Ilpos 72 73 lol,39 DSSS 34 34 loo ,00 DO Skupaj 22o 217 \ 98,64 ?rlmerjalna_arializa Iz primerjalnih podatkov DO letošnjega in lanskega obdobja ugotavljamo : i da je količinska realizacija dosežena z 84,24 % - da je vrednostna realizacija dosežena z 142,89 % - da je delovna sila dosežena z lo5,55 % Detaljneje pa je pregled razviden iz naslednjih tabel. 1. Po količini v tonah TOZD Blagovna grupa Doseženo I .pol. 198o Doseženo I .pol. 1981 Index Peskokopi Naravni pesek 1.857 1.211 65,92 Prani pesek 41.012 28.455 69,55 Suhi pesek 2o.7?2 2o.995 lol,06 Ognjest. mase 5 • 6o 5 6.o89 lo8,67 Oplaščeni pesek 3.79b 4.o39 lo6,4o Skupaj 7 5. o 2o 6o.767 85,22 Ilpos Nekov.liv.prip. Neomenjeni kemič. 2.o84 2.594 114,88 proizvodi 885 816 92,41 Mlete nekovine 285 226 loo,44 Skupaj 5.198 5 2156 lo7,64 Skupaj DO 76.212 64 . Po 5 84,24 2. Po vrednosti - po plačani realizaciji TOZD Doseženo I. pol. 198o Doseženo I. pol. 1981 Index Peskokopi 39.675.536,15 49.381.3o6,4o 124,46 Ilpos 26.442.771,55 46.lol.91o,3« 174,35 DSSS 4.825.263,00 5.673.432,92 117,58 Skupaj DO 7o.943.56o,7o 101.156.649,62 142,59 3. Po delovni sili TOZD Z a p I .pol. 198o 0 s 1 e n i I. pol. 1981 Index Peskokopi lo7 llo lo2,80 Ilpos 69 73 lo5,00 Dsss 34 34 loo ,00 Skupaj 21o 217 lo3,33 Delitev celotnega prihodka in dohodka. Delitev celotnega prihodka in dohodka v I. polletju letošnjega leta je delovna organizacija izvajala v sini slu sprejetega sklepa organov samoupravljanja in novih gospodarskih predpisov. Ustavrjeni dohodek in njegova razdelitev pa so prikazana v naslednji tabeli : 1 1 1 1 1 1 o UD 1 UD UA | H L O to l i i l 1 H 1 O 1 o 4 UA | UA O 1 UA o 00 CPI UA •n.-) j ti cti 1 NA O 1 O NA | O UA 4 UDI 00 P' 1 NA UD 1 UD 4 1 r—1 O OJ rti 1 (D P 1 K~\ UA 00 1 00 O 1 00 UD UD UA| 4 ti 1 in i vO H 4 1 4 O' 1 UA O UA CPI UA i CVJ Pl O 1 o UA 1 4 UA O 001 P o 1 KX UD O 1 O OJ 1 4 rti O'' NA| NA n i i 1 1 OJ | OJ 4 i 00 CP UDI UD i O UD 4 l 4 r~J 1 OJ H 1 i i i i H 1 1 1 1 1 i i i i i LT\ 4 rU 1 l—1 UA | UD O UA 1 1 1 HI i O' CP O 1 O UD 1 NA 00 OJ NA| i ti i (M OJ O 1 o r—1 | OD CP UD Pl rO 1 O NA | K\ NA | CP (0 00 4 1 >N | m 1 1 i> UD pl A 1 ti 'D ti! •H 1 -P ra A f—1 • ti | ti 1 rti m A S A 1 i> >o o 1 > 1 p Tj O •H >N | o A rti o 1 Tj p A hD P 1 ti rt tu HI r-1 1 O P P ti 1 ti ro i—i •ti Pl M 1 A m N ti A 1 P A •p p Al O 1 •H •H A • i A O m A ti 1 P 1 P rt i—1 1 O •ti Pl 1 pi ti •H p| O 1 A rt rt O • • >1 rt 1 p ti to A 1 o tu N •ID A -p Ol tu 1 •H •ID ti 1 ti > •H A ti P •ti til > 1 ti l—1 p 1 p p p ti 1 A A A ti ti Ml A •h j -P A Tj 1 Tj Pi p ti 1 •ti >o >o rt O •ti Ol KO A tšl 1 O rt O 1 o & O 1 -P ti P >CQ rt Cti | i—1 ti A 1 A •H ti 'ti 1 M i—1 i—1 M N tu -Pl i—1 r—1 i P o O 1 o ti p ra i •ti P P tu rt rt rti P rM i O Pi A 1 A Pi A N 1 >o A A •ti M ti ai A M Del ČD za druge namene za skupno porabo 25^-.572,8o 615-ooo,oo 2o4.442,31 1.054.ol5,11 Del ČD ra rezervni sklad 5o4.9o5,lo 455-128,20 - 96o.o55>5o Delitev dohodka v polletnem obdobju letošnjega leta smo izvajali v skladu s sprejetimi sklepi organov upravljanja. Ustvarjeni dohodek je vplival na gibanje osebnih dohodkov, ki smo jih v TOZD-u "Ilpos" izplačali v skladu z merili nagrajevanja in uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, v TOZD-u Peskokopi in DSSS pa bomo morali to uskladiti v II. polletju letošnjega leta. Povprečno izplačani netto OD na zaposlenega - mesečno v I. polletju letošnjega leta znaša : i v TOZD-u Peskokopi din ll.oo2,77 - v TOZD-u Ilpos din lo.869,31 - v DSS služb din 12.39o,48 ki je rezultat pogojev poslovanja v tem obdobju. Tudi primerjava izdatkov za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške na službenem potovanju, reprezentančnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propagando avtorskih ter izdatkov po pogodbah o delu nam kaže, da bomo morali iste mesečno usklajevati in se pridrževati določb družbenega dogovora o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za navedene izdatke (ti podatki so v SR Sloveniji prikazani v obr. 01). Kosmač Irena lo PERSPEKTIVO RESNIČNE OSVOBODITVE DELA ODPIRA DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE . TITO Z uvedbo delavskega samoupravijaja leta 195o in s sprejetjem ustavnega zakona 1953 leta, so se v našem družbenem razvoju uveljavili novi proizvodni odnosi, socialistični proizvodni odnosi, po katerih se tudi celotno obdobje, ki se s tem začenja, imenuje obdobje socialistične demokracije (za razliko od prvega obdobja, t.j. obdobja ljudske demokracije ali obdobja administrativnega socializma). Samoupravljanje se je postopoma razširjalo na vsa področja združenega dela, zajelo je vse oblike gospodarskih organizacij, pa tudi delavne skupine družbenopolitičnih organizacij itd. Samoupravljanje je začelo prodirati tudi v družbenopolitične skupnosti in samoupravljanje v občini je postalo temelj celega političnega sistema. Postopoma se je krepila materialna osnova samoupravljanja, saj so delavski sveti začeli dobivati v razpolaganje vse večji del ustvarjenega dohodka. Za našo družbeno ureditev je značilno, da je v središču vseh odnosov delovni človek in njegov samoupravni položaj v združenem delu in v drugih oblikah samoupravnega povezovanja ter odločanja o svojem delu ter o rezultatih dela. Samoupravljanje je najmočnejši stimulans za najhitrejši razvoj modernega in racionalnega gospodarstva. To je oblika družbenih odnosov, ki omogoča del. človeku, da se popolnoma uveljavi kot poglavitna sila ne samo proizvosnih, temveč tudi družbenih procesov. (Josip Broz Tito : Samoupravljanje odpira perspektivo resnične osvoboditve delavcev, "Borba" 1. 12. 1969). POLOŽAJ SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANEGA DELOVNEGA ČLOVEKA Naša ustava ima za razliko od ustav, ki povdarjajo predvsem nekatere klasične državljanske pravice človeka (državljana) kot posameznika in izhajajo predvsem od njegovih interesov in varstva njegove lastnine, bistveno drugačno izhodišče. Po njej je človekovo delo edina podlaga za prilaščanje sadov združenega dela. Hrati pa je tudi podlaga za upravljanje družbenih sredstev. Gmotni in družbeni položaj človeka določata prav to delo in rezultati dela. Zato so za oblikovanje in uresničevanje temeljnih samoupravnih pravic predvsem pomembni tisti odnosi, ki jih človek vzpostavlja v skupnem delu z drugimi delavci (združeno delo) ali samoupravno povezan v drugih skupnostih. Razvejani samoupravni sistem vključuje samoupravno odločanje in kontrolo delavca in občana v njegovi delovni skupnosti, samoupravno sporazumevanje o skupnih vprašanjih in delegatsko odločanje o širših družbenih zadevah. Na prvem mestu velja omeniti pravico delovnega človeka in občana do samoupravljanja (t.j. da pravice do samoupravljanja nimajo samo zaposleni, ampak tudi ostali prebivalci, občani), do odločanja o svojih osebnih in skupnih interesnih skupnostih, v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja. Način združevanja urejajo samoupravni splošni akti in zakoni. Zakon o združenem delu predpisuje odgovornost delavca za svoje delo in odločanje pri uresničevanju svojih samoupravnih družbenih funkcij. Temelj samoupravljanje in s tem tudi glavni komponenti samoupravljanja sta po ustavi družbena lastnina produkcijskih sredstev, na katerih pridobivajo delavci svojo individualno in ne-odtuljivo pravico do dela, združujejo med seboj svoje živo in minulo delo ter ustavno opredeljeni samoupravni položaj delavca, ki mu omogoča, da na podlagi pravice do dela z družbenimi sredstvi, pravice uporabe, pravice upravljanja in pravice razpola- ganja z družbenimi sredstvi odloča o delu in poslovanju OZD, v kateri združuje svoje delo in sredstva ter o pogojih in rezulta- «* tih svojega dela. (Dr. Šime Ivanjko: Združeno delo, str. 12). Ta neodtuljiva pravica, ki hkrati pomeni tudi uresničevanje drugih pravic in svoboščin, je povezana z odgovornostjo vsakogar za samoupravno odločanje in za izvajanje teh odločitev. Omeniti pa je treba tudi obvezo vsakega del. človeka, da vestno in v interesu socialistične samoupravne družbe opravlja vsako družbeno funkcijo, ki mu je zaupana. "Prvenstven cilj naše samoupravne družbe je, da v našem celotnem sistemu ter v vseh naših samoupravnih in družbenih organih in institucijah zagotovi ustrezne in čim širše možnosti za demokratičen ustvarjalni boj mnenj s pozicij socializma in socializma samoupravljanja". (E. Kardelj) Da bi zagotovila ustrezen položaj del. ljudi v družbenopolitičnem sistemu, ustava določa oblike, v katerih del. ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve Te oblike so : 1. Odločanje z osebnim izjavljanjem. Tj. predvsem zbor delovnih ljudi v organizaciji združenega dela, zbor občanov v krajevni skupnosti in pa referendum. 2. Odločanje po svojih delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti (npr. delavski svet -DS, svet zavoda, skupščina samoupravne interesne skupnosti...) 3. Odločanje po svojih delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. 4. Odločanje v obliki samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. V številnih organizacijah združenega dela so koncentrirali odločanje na vrhu podjetja, v DS je bilo pogosto premalo delavcev iz proizvodnje in družbena sredstva so se začela kopičiti v rokah majhnega kroga ljudi. Tega nismo smeli dopuščati še naprej. V nasprotnem primeru bi kot pravi E. Kardelj "samoupravno demokratično diktaturo delavskega razreda in delovnih ljudi zamenjala diktatura upravijalske tehnostrukture. In prav zato je že v ustavi povdarek na razvijanju neposredne soc. demokracije v TOZD, SIS in v KS. Samoupravljanje v organizaciji združenega dela je najpomembnejše področje samoupravljanja (najprej smo ga začeli razvijati v gospodarstvu, od koder se je postopoma razširil na vse vrste OZD tovarne, trgovine, zdravstveni dom, šola, gledališče,....). PRAVICA DO DELA Z DRUŽBENIMI SREDSTVI Pravica del. človeka, da dela s proizvajalnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, pomeni prvo in temeljno pravico človeka. Ta pravica je podlaga, izhodišče in cilj samoupravljanja. Na podlagi lastnega dela z družbenimi sredstvi si delavec pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb. Z drugimi delavci se združuje v TOZD kot samoupravno delavno skupnost. Le-ta pa temelji na povezanosti in medsebojni odvisnosti. Delavec neposredno odloča o delu in poslovanju organizacije, o družbeni reprodukciji, o ustvarjenem dohodku, pa tudi o vprašanjih, o katerih se odloča v občinski, republiški in zvezni skupščini. Pomembno je ustavno načelo, da imajo del.ljudje, ki samostojno opravljajo poklic - obrtno, kmetijsko ali podobno dejavnost s sredstvi v zasebni lastnini, na podlagi svojega dela (ne na podlagi lastnine!) v načelu enak gospodarski položaj in pravice in obveznosti kot delavci v OZD. Tako ima tudi kmetijska in obrtna dejavnost, v katero se delavci prostovoljno vključujejo, združujejo, podoben položaj kot OZD. Pravice do dela z družbenimi sredstvi ne moremo istovetiti s klasično pravico do dela, ki je bila prvič omenjena že v deklaraciji Črnomeljskega zbora leta 19^4, z zakonom pa je bila določena leta 1953• Pravico do dela z družbenimi sredstvi predstavlja kompleks načel ki določajo družbeno lastnino, ki predstavljajo podlago in vir vrste drugih pravic, obveznosti in odgovornosti del. človeka v združenem delu in družbi nasploh. Delavci v TOZD skupno in v medsebojni odvisnosti enakopravno sodelujejo s svojim delom v procesu dela in proizvodnje in izpolnjujejo svoje del. obveznosti, s tem da odločajo o vseh oblikah združevanja in povezovan ja svojega dela in sredstev, o celotnem dohodku.. To je preje omenjen kompleks konkretnih in neodtuljivih družbenoekonomskih in drug-ih samoupravnih pravic delavca, ki direktno izhaja iz pravice do samoupravljanja oziroma pravice do dela z družbenimi sredstvi. To pravico delavec pridobi, ko sklene delovno razmerje. Je neodtujljiva pravica, kar pomeni, da je ni mogoče prenašati na drugega,niti se ji odreči. Delavci so dolžni sredstva ves čas obnavljati, večati in izboljševati ter nenehno skrbeti za naraščanje produktivnosti lastnega in celotnega dela. Delavci organizirani v delovni skupnosti so med seboj enakopravni . Za družbenogospodarski položaj delavca v družbeni reprodukciji je odločilnega pomena dosledno uresničevanje načela, po katerem ima delavec neodtujljivo pravico, da dela s sredstvi v družbeni lastnini, da bi zadovoljil svoje osebne in družbene potrebe, kakor tudi, da kot svoboden in enakopraven z drugimi delavci v združenem delu upravlja svoje delo ter pogoje in rezultate svojega dela. V tej smeri se kaže bistvo temeljnega socialističnega proizvodnega odnosa, bistvo družbene lastnine. SVOBODA DELA Vsakdo si lahko svobodno izbira svoj poklic in svojo zaposlitev. Nikogar ni mogoče prisiliti, kateri poklic mora opravljati in kje mora biti zaposlen. Vsakomur je pod enakimi pogoji(!) dostopno vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. Prepovedano je prisilno delo. Delavcu lahko preneha- delo proti njegovi volji le pod pogoji in na način, ki je določen z zakonom (npr. upokojitev, hujše kršitve del. obveznosti, kadar je obsojen na zapor daljši od 6 mesecev). Če bi v OZD prišlo zaradi pospešene mehanizacije do viška delavcev, bi jim bilo potrebno priskrbeti delo na drugem del. mestu v isti delovni organizaciji. Po ustavi torej ne more biti tehnološkega viška (oz. ekonomskega) delavcev. Od tod tudi izhaja zainteresiranost delavcev za vlaganje sredstev' v razširjeno reprodukcijo. PRAVICA ODLOČATI 0 DELITVI DOHODKA Dohodek je družbena lastnina kot so družbena lastnina sredstva, s katerimi je ta dohodek ustvarjen. Vendar pa je ta dohodek rezultat ne samo dela tistih delavcev, ki delajo v določenem podjetju, ampak je rezultat celotnega družbenega dela in vseh drugih družbenih pogojev, na katere pa ne vplivajo samo delavci v posameznem podjetju. Iz tega izhaja tudi pravica družbene skupnosti, da usmerja delitev dohodka ter delitev osebnih dohodkov. "Pri odločanju delavcev o dohodku je eno izmed temeljnih vprašanj odločanja o preseženem delu, to je o tistem delu dohodka,' ki je namenjen krepitvi materialne osnove dela, zviševanju storilnosti, povečevanju standarda delavcev in bogastva skupnosti v celoti. V tej zvezi smo v temelje našega sistema vgradili pravico delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da odločajo o celotnem dohodku in da so na tej podlagi nosilci razširjene reprodukcije. Prav tako smo določili tudi načelo, da So delavci in njihove organizacije na enotnem jugoslovanskem tržišču enakopravni v poslovanju in ustvarjanju dohodka ter da zaradi ukrepov ekonomske politike ne smejo priti v neenakopraven položaj. Če pa ima kak ukrep, ki je potreben, vendarle tak učinek, potem je tisti, ki tak ukrep sprejme, dolžan dati ustrezno nadomestilo". (J.B. Tito / Družbenopolitične organizacije v novem političnem sistemu, iz referata na X. kongresu ZKJ, "Borba" 28. 5. 1974). PRAVICA DO OSEBNEGA DOHODKA Vsakemu delavcu pripada osebni dohodek, ki ustreza rezultatom njegovega dela, tj. njegovi osebni produktivnosti na del. mestu in deležu, ki ga je delavec prispeval s svojim živim in minulim delom k povečanju dohodka v TOZD. Med načeli po katerih se delijo sredstva za os. dohodek je. najpomembnejše načelo delitve po delu (temeljno načelo socializma kot prehodne dobe). S tem načelom se zagotavlja zainteresiranost delavcev za bolj produktivno delo. Za osebni dohodek namenjena sredstva so tisti del čistega dohodka, ki je namenjen za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se po samoupravnem sporazumu oz. po zakonu krijejo iz njihovega osebnega dohodka. V primeru, da ne bi uporabljali načela delitve po delu, bi začel družbeni razvoj zaostajati, družba pa bi stagnirala ali nazadovala. Zato na današnji stopnji družbenega razvoja ni sprejemljiva uravnilovka, to je "politika enakih želodcev". Samo delo in rezultati dela določajo človekov družbeni in materialni položaj. Poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v TOZD tudi načelo solidarnosti. Sredstva za skupno porobo prispevajoh kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in njihovih družinskih članov. S tem načelom prispevajo k uresničevanju družbene enakosti, ki je eden izmed ciljev socialne družbe. Na njegovi podlagi se razvija med ljudmi občutek za skupnost, za medsebojno pomoč, zbližujejo se ljudje med seboj, razvija se humanizem .. S solidarnostjo se popravljajo razlike, ki so nastale zaradi tržnih zakonitosti (npr. ko na tržišču ni povpraševanja po določenem izdelku ...) Delavci v TOZD so dolžni določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke. Samoupravni splošni akt, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, določa osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, pri čemer mora posebej določiti osnove in. merila, po katerih delijo sredstva za osebne dohodke iz minulega dela. Minulo delo delavcev je tisti del ustvarjenega dohodka, ki so ga v OZD v preteklih letih vložili v razširjeno reprodukcijo s tem, da so nabavili nove stroje ali zgradili novo tovarno, kar je omogočilo porast produktivnosti dela in s tem večje osebne dohodke v kasnejših letih. Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tak minimalni osebni dohodek, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Njegova višina je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega združenega dela in splošnih pogojev okolja, v katerem delavec zadovoljuje svoje in skupne potrebe. V ta namen se uporabljajo tudi sredstva skupnega rezervnega sklada, ki se oblikujejo za območje družbenopolitične skupnosti. Višino minimalnega osebnega dohodka določa vsaka republika zase (Slovenija - 45 % povprečnega dohodka v republiki v preteklem letu). "Samoupravijalec nej definitivno upravlja ne samo svoje delo, temveč tudi dohodke, sam naj omogoči pravilno delitev in porazdelitev" (J. B. Tito : Reorganizacija ZKJ, "Borba" 24. 5. 1972). PRAVICA DO OMEJENEGA DELOVNEGA ČASA Delovni čas znaša povprečno na leto največ 42 ur na teden (od 19&5, pred tem je veljal 48 urni delovni teden). Tedenski delovni čas ne sme trajati manj kot 5 delovnih dni. Delavci lahko določijo začetek in konec delovnega časa tako, da postane gibljiv : drseč ali stopnjevan delovni čas. Delavci, ki delajo na takem delovnem mestu, kjer so izpostavljeni zdravju škodljivim vplivom in nevarnosti pri delu, ki jih z varnostnimi ukrepi niso mogli povsem preprečiti oz. odpraviti, imajo delovni teden krajši od 42 ur, se jim pa šteje kot polni delovni čas. PRAVICE IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Ker delavca lahko prizadene nesreča pri delu, poklicna bolezen, invalidnost, brezposelnost, materinstvo, starost, smrt, je skupaj z družino socialno zavarovan. Socialno varnost pa je treba zagotoviti občanom tudi za primere, ki nastopijo kot posledica družbene krize ali naravne katastrofe (vojna, masovna brezposelnost, potresi, epidemije ...). Socialno zavarovanje za delavca je obvezno in je organizirano prek samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci uživajo pravice iz socialnega varstva na podlagi prispevka iz svojega osebnega dohodka in iz prispevka OZD, kjer delajo. Višino določajo zavarovanci v okviru SIS in s temi sredstvi tudi gospodarijo. Za uresničevanje pravic iz socialnega zavarovanja so predvsem pomembna, načelo vzajemnosti in solidarnosti in upoštevanje minulega dela. Oblike socialnega zavarovanja : - pokojninsko zavarovanje, - invalidsko zavarovanje, - starostna pokojnina, - družinska pokojnina, - porodniški dopust PRAVICA DO ODMORA, POČITKA, DOPUSTA, ODSOTNOSTI Z DELA Delavec ima med delovnim dnem z nepretrganim časom največ $o minut odmora. Če pa dela v težkih pogojih, se ta čas lahko podaljša na eno uro. Prav tako je delavčeva pravica tedenski počitek, ki znaša najmanj 24- ur. Letni dopust traja (po ustavi) najmanj 18 delovnih dni oziroma največ 3o dni. Merila za letni dopust določa vsaka OZD samostojno. Število dni dopusta pa se veča premosorazmerno z dolžino delavne dobe. Prav tako imajo daljši dopust tiste osebe, ki imajo status invalidne osebe. 0 odsotnosti z dela govorimo ob posebnih primerih oz. okoliščinah t.j. rojstvo, poroka, selitev, smrt.. Ta odsotnost traja največ 7 dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka. Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Glede na velikost kršitev delovnih obveznosti se oblikujejo tudi sankcije (opomini, začasna razporeditev na drugo delovno mesto, odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta, izključitev iz delovne skupnosti itd.). Delavec je odgovoren tudi za povzročeno materialno škodo, če jo naredi namenoma ali zaradi velike nepazljivosti. V vsaki delovni organizaciji moraj.o še posebej paziti, da ne pride do omejevanja pravic delavcev. "Omejevanje pravic delavcev zavira namreč iniciativnost neposrednih proizvajalcev, ki ustvarjajo vse dobrine in ki so kot takšni, glavni in odločilni faktor ekonomskega napredka." (J. B. Tito : Samoupravljanje odpira perspektivo resnične osvoboditve delavcev, "Borba", 1. 12. 1969). "Hkrati s krepitvijo materialne baze naše družbe se je razvijal sistem samoupravljanja in je nenehno naraščala vloga delavnega človeka pri odločanju o pogojih in rezultatih njegovega dela. Delovni človek kot ustvaritelj presežnega dela čedalje bolj odloča tudi o njegovi uporabi. Sleherni korak v smeri, da se krepi materialna osnova samoupravljanja v delovni organizaciji in da se še širijo njihove pravice pri odločanju, je peljal k razvijanju iniciative in vse večje zainteresiranosti za urejanje ključnih vprašanj proizvodnje in delitve. S širjenjem samoupravljanja na vsa področja družbenega življenje in s povečanjem vpliva delovnega človeka na odločanje na vseh ravneh, od občine prek republike do federacije, je samoupravni sistem v naši državi pognal korenine, postal je vsakdanja praksa in last miljonov delovnih ljudi in s te poti ne more nikoli več zaviti". (J. B. Tito: Samoupravljanje - izraz demokratične in humane narave naše revolucijo, "Borba" , 1. 12..1968) 2o POROČILO O INVESTICIJSKI DEJAVNOSTI V OBČINI DOMŽALE V družbenem planu občine Domžale za obdobje 1981 - 1985 je investicijska dejavnost v občini usmerjena v modernizacijo in učinkovitejše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti. Pri odločanju o novih investicijah bodo morali investitorji, sovlagatelji in banka dosledno upoštevati kriterije prestrukturiranja gospodarstva, sprejete v dogovoru o temeljih družbenega plana, hkrati pa tudi ukrepe za uskladitev investicij z realno razpoložljivimi sredstvi. V prvih mesecih letošnjega leta se nadaljuje nizka investicijska aktivnost iz druge polovice leta 198o. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je delež investicij v družbenem proizvodu v letu 1979 znašal 59 %, v letu 198o se je zmanjšal na 24 %, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa predstavljajo investicije v osnovna sredstva le še 15 % družbenega proizvoda. Izplačila za investicije v osnovna sredstva so v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno le za 8 % višja. Po stanju 5o. 6. 1981 investitorji iz območja občine Domžale gradijo llo objektov v skupni predračunski vrednosti din 1.4oo.228.ooo. Investitorji so skladno z veljavnimi predpisi zagotovili vsa sredstva za prijavljene investicije. Iz strukture zagotavljanja sredstev je razvidno, da je od predračunske vrednosti 45,5 % lastnih sredstev, 35,6 % bančnih sredstev, 12,3 % sredstev od drugih domačih kreditorjev, 1 % iz kreditov tujih bank, 2 % iz združenih sredstev, 5,6 % pa iz drugih virov. Pri pregledu spiska investicij v teku je bilo ugotovljeno, da podatki ne kažejo pravilne slike o investicijski aktivnosti v občini, saj je od vseh investicij vsaj 73 objektov s predračunsko vrednostjo 718.497.ooo din že fizično končanih. Pri teh investicijah gre ali za odpravljanje pomanjkljivosti ali pa Čakajo na tehnični pregled oziroma uporabno dovoljenje. V skupni predračunski vrednosti investicij v teku je industrija zastopana z 53 %, kmetijstvo 28 %, stanovanjsko-komu-nalna dejavnost z 18 %, izobraževanje in kultura z 11 %. Ocene investicijskih programov pokažejo, da v organizacijah združenega dela nastaja vse premalo programov, ki bi ustrezali razvojnim kriterijem, zlasti glede izvoza. Pri oblikovanju programa za ustavljanje in odlaganje gradnje investicijskih objektov v občini je bilo sprejeto stališče, da naj se investicije, ki že tečejo, v glavnem dokončajo. Izvzete so le nekatere investicije na področju krajevnih skupnosti, kjer vrednost opravljenih del še ni dosegla 8o % predračunske vrednosti in na področju investicij v zdravstvu,kjer bodo le te ustavljene zaradi sprejetega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo določenih objektov v letu 1981. Predračunska vrednost ustavljenih in odloženih investicij, ki so v teku, znaša 18.813.ooo din. Po pregledu programov novih investicij, ki so še planirane v letošnjem letu po posameznih področjih, je bila na skupščini interesnih skupnosti sprejeta odložitev investicij v skupni vrednosti 61.859.5oo din (SKIS - 22.397.5oo din, Občinska izobraževalna skupnost 6.000.000 din, Občinska kulturna skupnost 3.000.000 din, Občinska telesno-kulturna skupnost din 3.000.000,Skupnost otroškega varstva 7.542.000 din in Občinska zdravstvena skupnost 22.9?o.ooo din). O odlaganju posameznih investicij bo v avgustu in septembru tekla javna razprava Skupščine interesnih skupnosti pa bodo na jesenskih zasedanjih o tem sprejemale dokončne sklepe.Vsako novo naložbo v letošnjem letu pa naj bi obravnaval tildi Izvršni svet Skupščine občine. Po podatkih SDK je na področju gospodarstva v teku 32 investicij, čeprav jih je 17 od teh že fizično končanih. Investicije, ki so v teku, se ne bodo ustavljale. Med pričakovanimi naložbami v gospodarstvo, ki računajo na soudeležbo bančnih sredstev se pojavljajo naložbe, ki so prioritetne in upravičene ^usmerjenost v izvoz in kmetijstvo). Izjema je investicija le v Termitu - IV. faza izgradnje kremenovih peskov. Zaradi potreb železarn po oplaščenih peskih tudi ta investicija ne bi smela biti ustavljena. Naziv inves. Naziv invest. objeta Število objekt. Leto prič gradnje . Predračun. vrednost 1 2 3 5 Termit TOZD Peskokopi Razširitev in posodobitev pr. kap.krem.peska 1 1979 84.o32.ooo tl Sep. in sušil, krem.peska v Mo ravčah 1 1976 49.588.000 It Izgrad.kislih mas s platojem 1 l98o 36.341.000 II Razš.in posod, proiz. oplašč. peško 1 1979 32.o29.ooo II Izkoriš.domače surov.baze in odpadnih prod. 1 1977 4.613.000 / Poročilo Izvršnega sveta SO Domžale z dne 2o. 7- 19S1/ "KADAR GREDO V BOJ MOŽJE, VOJSKA, KI JO JE USTAVRILA DRŽAVA, ZAHTEVA TO NJIHOVA DOLŽNOST DO DOMOVINE, DOLŽNOST SLEHERNEGA DRŽAVLJANA IN RODOLJUBA. KADAR PA GREDO V BOJ PROSTOVOLJNO OTROCI DVANAJSTIH, ŠTIRINAJSTIH, PETNAJSTIH IN ŠESTNAJSTIH LET, VEDOČ, DA BODO V NJEM PADLI, TEDAJ TO NI VEČ DOLŽNOST DO DOMOVINE, TEDAJ JE TO NADČLOVEŠKI HEROIZEM MLADIH LJUDI, KI ŽRTVUJEJO SEBE, DA BI BILI BODOČI RODOVI SREČNI. TITO, nov. 1944 Letošnje leto praznuje naša država 4o - letnico vstaje in socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Ko so 1941 leta naši narodi postali objekt direktnega zavojevanja fašističnih držav, sta bila aktivni oboroženi boj in odpor in narodnoosvobodilna vojna nezamenljivo sredstvo in možnost, da sedoseže nacionalna svoboda in socialna enakost, ki je niso uživali ne pod to tujo okupacijo, ne v predvojnem obdobju monarhističnega buržuaznega sistema. Plamen vstaje vseh naših narodov in narodnosti proti okupatorju in domačim izdajalcem, ki ga je zanetila Komunistična partija Jugoslavije s tov. Titom na čelu, se je iz leta v leto siril v enoletno socialistično revolucijo. Vsaka vstaja našega naroda posamezno in vse vstaje skupaj so izražale in izražaj.o od samega začetka zgodovinski interes celega naroda. Borba za svobodo in socialno enakost, za oblast delavskega razreda in naroda, za socialno enakopravnost narodov in držav v svetu, je izražala osvobodilni in socialistični karakter vstaje in revolucije naših narodov in narodnosti. Osnovna načela naše revolucije, ki s svojimi principi in cilji in mednarodnim značajem v teku preteklih štirih desetletjih niti za trenutek niso bila zavržena, saj predstavljajo nezamenljivo in čvrsto osnovo socialistične samoupravne izgradnje. Taka zgodovinska revolucionarna pot Je dala naši socialistični revoluciji pečat avtentičnosti. V nadaljevanju naše socialistične revolucije je ostalo praznovanje letošnjega zgodovinskega jubileja brez našega predsednika Josipa Broza Tita. Spoznanje, da smo brez Tita, je preraslo v zavest vseh naših narodov in narodnosti. Prisegamo, da smo in da bomo vedno s Titom in njegovim delom. Ponos, da smo imeli Tita krepi našo zavest, da imamo velika dela, ki nam jih je zapustil : samoupravljanje, bratstvo, enakost, splošno ljudsko zaščito. Vse to predstavlja trajno inspiracijo in moč vsem našim delovnim ljudem in občanom v boju za daljni razvoj naše socialistične samoupravne družbe. Naši narodi so naredili v zadnjih 4o letih prehojenih s Titom, ogromen napredek v materialni proizvodnji, dviganju živijenskega standarda z istočasnim razvijanjem novih družbenih odnosov na osnovi samoupravljanja. Poglobila se je zavest in spoznanje, da se moramo v izgradnji socializma naslanjati na lastne moči, kar pa zahteva še večje napore. Zato to leto velikega jubileja poteka v aktivnem boju za razvijanje samoupravnih odnosov na vseh področjih družbenega življenja in ustvarjanja, za politiko ekonomske stabilizacije v vseh sredinah in delovnih organizacijah, za krepitev obrambne usposobljenosti države. Za narodno-osvobodilno borbo za časa vojne in z doslednim uresničevanjem ciljev vstaje in socialistične revolucije za graditev socialiastične samoupravne družbe, vodenjem neblokovske neuvrščene politike, z rezultati doseženimi v notranji in zunanji politiki, je socialistična Jugoslavija postala pomemben in nezamenljiv faktor miru in mednarodnega sodelovanja. Zato je pred nami obveza, da se na organiziran način dajo svetu podatki o bistvu naše vstaje in socialistične revolucije, o rezultatih, ki smo jih ustvarili v štiridesetletnem razvoju, kot tudi o pomenu in veličini mednarodne aktivnosti naše države . dan. borca 4. julija je tov. Tito v vili Ribnikarjevih na Dedinju v Beogradu sklical sejo političnega biroja. Na sestanku so -potem ko so bile organizacijske in politične priprave končane, v nekaterih krajih pa so že potekali boji - sklenili, da od sabotažnih akcij preidejo na vseljudsko vstajo proti okupatorjem. Kot osnovna organizacijska oblika tega boja proti okupatorju je bila predvidena partizanska vojna. Odločitev o njenem začetku je bila sprejeta na tej zgodovinski seji. Sprejet je bil sklep, naj se ustanovljene udarne skupine umaknejo iz mest in naj postanejo osnovna začetna oblika vojaške organizacije. Klic na oborožen boj objavljen 12. julija 1941 : "Narodi Jugoslavije : Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci, Makedonci in drugi ! Bili ste premagani v vojni, toda niste pokorjeni. Slavne tradicije borbe naših dedov za pravico in svobodo se ne smejo pozabiti. Zdaj je čas, zdaj je prišla ura, da se dvignete kakor en mož v boj proti okupatorjem in njihovim domačim slugam, krvnikom naših narodov. Ne bojte se nobenega sovražnikovega terorja ! Na teror odgov