379
Novičar iz domačih in ptujih dežel
V državnem zboru se je pretekli teden godilo sledeče: Zbornica gosposka je dognala nektere starcje reči, ki so že večkrat iz spodnje hiše potovale v zgornjo; sicer je sklenila še, od ministerstva zahtevati, da osnuje postavo za vredbo hišnega davka in jo še temu zboru predloži; za pravilo pri osnovanju te postave naj velja to, da povsod, kjer se davek od gostaščine odrajtuje, naj bojo čisto nove hiše skozi 15 let, prezidane ali dozidane pa 10 let davka proste. — V zbornici poslancov so se pretekli teden posvetovale ban k ne zadeve; večkrat je pri teh pomenkih hudo zavrelo;   pri  §. 10  se je zgodilo celo,
kar se se nikoli ni zgodilo v tej zbornici,  da je velik ne-pokoj ustavil besedo državnemu ministru.    Znano je, da že pred več leti  je   vlada  dunajsko banko   pooblastila bankovce   izdajati,   ki   so  velika polajšava  ne   le trgovstvu, temuč tudi vsakdanjemu življenju; še dobro se spominjamo, da ,   kakor zdaj na srebro,  tako so nekdaj trgovci radi na bankovce dajali nekoliko nadavka, da se je, podavšim se na pot, zamenjalo srebro za bankovce. Al to je takrat bilo, ko je banka imela   toliko   srebernine   v svojih hramih ,   da  je vsak bankovec, ki ga je izdala, plačala s srebrom.   Ti časi pa so prešli,  ko je banka nehala biti samostojna in je postala sluznica države, da je izdala več bankovcov (papirnatega dnarja) kakor   je   srebrne  gotovine imela.    In tako smo prišli do tega, kar se „ažio" imenuje , to je, da bankovec ni toliko vreden   kolikor srebro in da se ta vreduost spreminja,   kakor   politični petelin kaže dobro in  jasno ali oblačno in viharno vreme.   Da pa tako vedno spremenljiva   veljava   (valuta)   našega   dnarja  je   silna   nadloga vsemu občinstvu,   vsak ve.    Zato je prišla sedaj ban k na zadeva v pretres državnemu zboru, in ni čuda, da so vstali hudi viharji včasih ,   ko so se  pretresali posamesni oddelki bankne postave.   Zlasti o treh rečeh je stopil državni zbor ministerstvu   nasproti;   ministerstvo   hoče,   da   bi se banki vnovič za 20 let pravica podaljšala za izdajanje bankovcov, odbor pa noče tako dolge privilegije, ampak le za 10 let; dalje hoče   odbor,   naj   se   odloči  gotov   čas,   kadaj   bo spet   banka   začela   s   srebrom   plačevati   bankovce,   — tega pa ministerstvo noče;   najhuji   razpor   pa   se  je   med miuisterstvom   in   zborom vnel  s tem,   da  je  ministerstvo hotlo,   naj država bo deležnica čistega dobička,   ki si ga banka z bankovci pridobiva, — zbor pa tega nikakor ni hotel dovoliti, ker to bi spet banki vzelo samosvojnost in spet   bi   mogla   banka   državo štuporamo nositi.    Da pa vendar banka za dobiček, ki ga ima pri izdajanju bankovcov, tudi kaj povrne državi, naj ji za čas privilegije brez obresti (činžev) posodi 80 milijonov gold.   Ker pa se po besedah   ministerskega   svetovavca   barona  Brentano-ta   ne kaže, da bi banka sprejela to zahtevo, je minister Schmer-ling besedo poprijel,   da   bi   preveril državni zbor,   pa pri tem se je tako spozabil, da je poslance državne v eno vrsto postavil z dnarničarji banknimi, rekši:   »sklep   o tej važni reči leži v roci zbora, ki šteje komaj čez 100 udov; bankni odbor šteje tudi 100 udov — kteri teh dveh zborov more tedaj reči,   da  njegovo je pravo?"    Pri teh besedah vstane tak nepokoj,   (med kterim se slišijo besede:   55mi smo poslanci ljudstev41), da je mogel predsednik mir storiti.    Potem nadaljuje minister,   da nikogar ni hotel razžaliti, da pa želi, da se ta važna reč že v tem   zboru sklene,   ker,   če  se zdaj ne sklene,   se utegne   zgoditi,   da   se ne bo sklenila takrat, ko pride vseh 343 poslancov skupaj, ki bi morebiti namesti ene — dunajske — banke   nasvetovali   več  bank po posamesnih de za I ah."   Vse je bilo tiho, ko je minister   svoj   govor   končal;   pri glasovanju  je   padel   mini-sterski predlog zastran   udeležtva države pri dobičkih ban-kinih.    Pretresovanje bankno trpi  že nekoliko dni.    —   Po ministerskem ukazu od 19.  okt. se bojo   pri rekrutbi za prihodnje leto najpred mladenči jemali leta 1842 rojeni, za njimi pa iz leta 1841,  1840, 1839 in 1838; ako se hoče kdo odkupiti vojaščine,   mora prošnjo   za   privoljenje   odkupa zadnji čas   do   24. decembra (grudna)   tega   leta   pristojni gosposki izročiti; taksa za odkup znaša 1200 gld. nov. dn. — Iz Ogerskega se slišijo sedaj neke novice, po kterih se upati more, da se bo poravnal razpor,  in te novice izhajajo iz tistega časa,   ko so   28. dne p. m. cesar sprejeli ogerske poslance, ki so se prišli zahvalit za dovoljenje, da smejo   na   Ogerskem   napraviti   zemljišno   upnico.    Pri  tej priliki so cesar rekli,   da   želijo Ogre  v vseh zadevah zadovoljne, ne samo v materialnih, — da naj k temu tudi
380
pripomaga narod ogerski, in da ogerska dežela je cesarju po svoji zgodovinski preteklosti, sedanjosti in prihodnostizlo zlo pri  srcu.   To kaže  —  pravijo časniki ogerski —  da cesar želi prijazno roko podati Ogrom in da na podlagi oktober-skega diploma je mogoče, da se sopet staja led, v kterega so zamrznile poslednji čas vse zadeve ogerske. — 27. dne p. m. je šel vrednik čeških   )3Narod. List."   dr. Jul. Gregr za 10 meseov v ječo, v ktero je obsojen bil zavoljo mnogih ostrih sostavkov v svojem listu.    Že pred ta dan je prišlo mnogo mestjanov poslovit se od njega,   in ko se je v ječo peljal, ga je spremilo 12 voz;   od vseh strani so slovo jemali od njega s živimi klici „at žijeu. Brat njegov dr. Edv. Gregr  je prevzel zdaj vredništvo   ter   oklical,   da se bode držal vodil dosedanjih. — ?5Nar. Listi" v listu 255. pod naslovom: „K zgodovini ruskih redov" pripovedujejo to-le: Ko se je posvetovalo   na carskem dvoru, kako naj   bi se praznoval spomin tisočletnega obstoja ruske države, se je sklenilo, naj bi slavnost ta ne bila izključljivo vojaška, temuč da bi se zraven   te   tudi   poslavila   veda   in znanost narodna.    K temu cilju in koncu so  bile pozvane ruske vseučilišča, naj bi predložile čaru imenik za slovstvo zasluženih mož,   njih veduost in znanstvo, in kteri med njimi bi sposobni bili, da bi se na spomin omenjene slavnosti postavili z redi. Ruske vseučilišča so storile to po ukazu ,   pa   so dodelale zraven še prošnjo,  naj bi se pri tej   priliki ne pozabilo tudi učenih mož ostalih kolen slovanskih.    Ta   prošnja,   ktera res dela čast ruskim vseučiliščem in spričuje modrost ruskih učenih mož, našla je prijazeu sprejem na  carskem dvoru, in tako se je zgodilo,   da so učeni možje slovanstva in med njimi največ   Čehi   poslavljeni   bili   z ruskimi redia.   —  ^Srbski Dnevnik"   od   2/J3.   oktobra   izhaja   vsaki   dan.    Vse   se raduje ,    da   imajo   naši   Srbi    sedaj    prvikrat   političen list,   kteri   vsaki   dan   izhaja. —   Na Laškem je vse pri starem.    Državni zbor je  sklican   na   18. dan tega mesca. Garibaldi   ima   se   zmiraj kuglo v nogi in brž ko ne bo šel ž njo v večnost, ker celo malo  upanja dajejo si zdravniki, da bi mogli hudo rano zaceliti brez nevarne operacije.
__   Zvonec  političnih   novic   nosi   zdaj  Grško.    Prekucija
tukajšna je bila na vrat na nos gotova. Kralj je ravno potoval po svojem kraljestvu, kar mu pridejo 23. p. m. poročniki evropejskih vlad na morji naproti z žalostno novico, da je v Atenah punt in da vse prizadevanje bi bilo zastonj, da bi se mogel vrniti v svoje kraljevo mesto. Kralj se je po takem s kraljico vred napravil na beg in se je podal v Benedke, odkodar je šel domii na Bavarsko. Začasna vlada je vzela vladarstvo v roko, dokler ne bo nov kralj izvoljen. Čeravno se imenujejo kraljevič an-<*ležki Alfred, kraljevič sardinski Amadeo, kraljevič belgiški, ruski princ Eugen Maksimilianovič Romanovski (vojvoda Leuchtenberg) za ponudnike na grški prestol, bo vender brž ko ne le kak domač prihodnji kralj grški. Bavarca za nobeno ceno nočejo. Unanje vlade se ne bojo vtikale v to volitev; Grkom bo na prosto voljo dano, da volijo kogar hočejo; le to hočejo odvrniti, da prekucijni plamen ne zgrabi bližne Turčije, zato so poslale bojnih ladij veliko pred Atene.