Potrošnja umetnih gnojil
Ta ttwfi na imtenzivnost podjedelstva. Na-vedli bomo nekaj podafckov, ki to ooitao kažejo.
Potrošnja mnetnih gnojil na enoto kme-tijske površine, število enot živine v 1.1951 ,-.      in donos pšenice v L 1948 do 1952
Intenzi-vi.ranje kmetijske pj-oizvodiije je po svetu zasnovamo na čedalje večjd patroš-nji uimetniJi jpiojil. Upo>ra$>a uimetnih geo-jii je postala etlen iconed temoljniMi uiriitc-ljev za vznlrževa'nje potfoviibnosti zemJje iu za dosego visokih donosov. Ta pojav je očiten v država1}! zahodne Evrtnpe. ki so še danes največje potix»šnriice unietruh guojil na eiioto orne povr.šine. Potwšnja uJiieuiiJi g-nojil nairašča tudi v tisbih državah, kjer so usahnMe možnosti eksienzivnega širjonja orniiih površin. V tem pogledu so značilen priauer države Severne Amerike, v katerih jt posebno m«i dru^o svetovno vojmo in po njej absolutno in relativno zelo narasla potrošnja nnietnih g^nojiii). V Sovjeiska zvezi ¦opažamo razeu eksteinzivnega povečanja ornih površin tiudd napo-re, da bi intenzivi-rali kmeiijsko proizvodnjo, kar izhaja iz vfl.iikega povečanja proistvodsnje mmeujih umetoih g-nojj 1 med prvo in <lrtigo petletko po vojni. Umetiia frnojMa na služijo s«iino zato. da vrnej« tlom hraiiljtve sestavine, ki so uujine za rastlinsiko rast, temiveč tudi zato, da dajo fclom iaiko kemwno in fizi-kalno stmkturo, ki bo zagoiovi.la stalne iin visoke dnnioee in ji-h napravila za čim bolj neodvisiie <k1 podnebnih razmer, ki vladajo na posamezn.i,li področjili. Razumljivo je, da je uspešno u,porail>ljacDJe posameznih vrst umetnili g^uojid odrisno tako od sestave saraiUi tul kakor tiuld od daiiiih podnebaih razmer. Zato pred široko uip<jrab<> uiinetnili gnojil redno poprej pireiščcjo sestavo tal i:n kako posa.ineziBe vrsie gnojil v ustrez-nih podnebnih razmerah reag-iirajo.
V prijnerjavi 6 predvojuim sianjern sla prolzvodnja in potrošnja umetnih pnojil znatno porasli. Pove&uia [x>trožnja je dcliio ludi rezultat določene po>lilike d<> kmetij-stva v posameznih državah.
Svetovna potrošnja umefnih ^aojil (brez ZSSR in Kitajske)
(v tisoč tonah)
L 1958   1. 1955/56
Erropa                           5.350        9.420
Severaa  Amerifca          1.440        6.550
Latinska Ameriika            100          500
Srednjj yzhod                  100          220
Dal-jni  vzhod                1.020        1.770
Afrika                              110          540
Oceanija                           580          810
Skupaj                           8.480      19.610
Skupua svetovna potrošnja arnelnili gnojil je porusla od I. 1938 do l. 1955/56 za 132 odifotkov. Posfbno se je povečaJa po-tiošnja v Severni Ainepiti. V predvojiiem raz.dobju je inielu največjo |xttrošujo Ev-ropa, tako da \e nnnjo <xlpadlo 65 odMot-kov skupne svetovne potrošnje. V 1. 1955 iu 1956 je porast potrošnie v Severni Ame-
riki povečal ajen delež na 33.4 odstotka, medtem ko se je delež Evrcnpe zntžal nu 46.1 odstoUka. Ctaprav se je potrošuja uinet-fiih gn-ojiil poveča>la na vseh potlročjlh, se vemlar njiJiov d«lež v svetovni potrosnji ni znutneje poveuail, v nekater.ih pu se je eelo zuiaujšail. Dedež DaJjuega v/.hooa se je anižal od 12 odstotkov v I. 1938 na 9.1 <»clftt©fcka v 1. 1955/56 in Oceaikije <xl 4.5 ckI-siotka na 4.1 odstotika v usitrtiznein razdob-ju. Detež Srednjega TOhoda je ostel enak, m«d'ieni ko se je dele/. Lalinske Ameriike in Afiiike neka.j povočal v priitnerjavi s predvojtiun stanjem. Tako gilaanje potrtiš-nje gm>jil je >(*l*valo tudi na (!i>rw>se, ki |>rav lako tie kažejo na vseli podiročjili pomeiubuejšiih apreinemb. Stevilne države i>a teh področiili kives.Lirajo v svojih raz-vojnih načrtih znatna sredstva m zgradi-t«*v ioidustrije u;nielji>ih guojil, to vsc (>a še ni dovolj, da bi laliko močneje vplivalo na potrošujo gnojil, ki je v primerjavi z dxža-vami iateiiKivnega kmetijstva zelo itizka.
Mnog1© bolj pomeinl>en je pokazatelj. ki kaže potrošnjo mnekiih griojil na povrsin-sko enoto, pfjsebno orw zemlje. Potrosnja umetiiih gnojM na površinsko enoto ne kaže saiino veliike razjliike med posamezaimi po-dročji, temveč tu<M znotraj Evrope, t ka-teri je potrošnja na povriijisiko enoto naj-večja.
Povprečna potrošnja v 1. 1955/56 na 1.000 ha orne zemlje (v tonah)
Evropa                                        62.5
Zahodna Evropu                        128.1
Severoa Evropa                          90.8
Južna EvTapa                             30.4 Severna in Srednja Ainerika     26.1
ZDA                                            54.19
Južna Ameritka                            49
Aziijn (bfez Kitajste)                   6.1
Afriika     .                                     1.9
Oceaoiija                                      33.S
Pofrošuja ametuih giio/Ll v južui Ev-ropi, h kaieri prištevamo tudi Jugosiavijo, znaša nekaj • eč kaior ;x»lovic-o [K>trt>šnj« na enoto orne zemlje v evropskem povpreč-ju, a mainj kakor četrtino povprečja za-hodne Evrope. V nokateriih državah zahod-ne Evrope je potrošnia znaino višja. kakor j? povprečje tega področja. Potrošnja vseh vrst umeloiili •»nojil se vzpenja na Nizo-zesnskem na 439.75 tone na 1.000 ha orne" zemije, v Belgiji znaša 322,17 lone. v Za-hodni Nem'"iji 205,41 toae, v Veliki Brida-niji  pa 140.73 ioae.
Ne samo da obstaje skiadnost » gibanju potrošnje g^iiojil in dono«>v posamezni-h vrst žiita, temveč tudi v številu živiuio, ki jo redijo na enotc kmetijske površine. In-tenzivno poljedelstvo omogofa rejo večjesra števila živine, večje Stevilo živiae pa vpli-
Večja potroš.nja umetnili gnojil potem-takeiu ue vpliva saiinj na višioio donosov, temveč povceuje tudi možn<Kt reje večjega števiila živuie. Boljša krmljenost živiiie kot reziiltat inočnt;jše krmne osnove ima za po-slecliico tudi povečanje števila živane.
Sovjeteka zveza prav taio spada med vdrke proizvajalce innctmi.ll gmojil. V pr-vera povojnem peUetnem planu je biJo do-ločt-no, da bo doseg-la proizvodnja vseh vrst jfiiojil 5 midijonov Um. To plansko na-logo st> piri^cg-li ta.ko, da je bila že 1. 1956 proizvodnja dušičnatih gnojil 2.2 krat, ka-Jijeviih. 1.4 krat, fosfomdJi pa 1.9 krat večja kakor pred vojno. V I. 1955 se je skupna praiavotinja v primerjavi s stajijem v le-tu 1950 sikoraj podvojila. Računajo, da se bo proizvodnja ujnehiili gaojil v 1. 1964 povzjjela' na 30 miiijonov ton. Tako pove-čanje postaja nujno, če želijo povečati ne samo rastlinsko proaizvodmjo, temveč todi živinorejsko ,>roiizvo<Jnjo ter z njo doseči države z razvition napredniin kmetijstvom.
Vzporedno s čed-aLje večpim mchainazi-ranjeni aašeKa gospotlars-tva narašča tudi uporabljanje umetnih g-no;.i). Medtem ko smo pri nas 1. 1959 porabjli le 46.600 ton umeUiih g-nojil, snio jili 1. 1955 porabili 427.500. 1. 1956 540.000, a 1. 1957 se je po-h-ošuja povzpela .ia 922.000. Na hektar ob-UelovaJne povi-Sine so v 1. 1956 kmetijaka jx)s«tva pora^ila 234 kg\ kmečkt1 delovne zatlruge 203, indivkluailni pridelo^ald pa 55 kg umrtnih ^nojjl. Se 1. 1955 je zelo malo* gospodarstev uporabljalo umetija gnojiia. medtem ko }iih je 1. 1956 uporab-Ijalo 25 odstotkov vseh pridelovalcev. To števi-lo se je v 1. 1957 skoraj podvojiJo, to pa še vedino ni dovolj. Umetna gnojila uporabljajo »,a zdaj bolj množieno le so-c-ialistična gospodarstva. medtem ko trošijo individualn,i pridelovalei nianjše količine. Rezultati doseženii v I. 1957 pa kažejo. da sma v tem pogledu že prebradirti najvaž-nejše zafetne težav« in da bo uporaba umet-nih gnojiil v prihodnjih Ietih čedalje bolj naraščala.
M. Hubeni