8 5 84 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRIKtiukSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 15 (9927) TRST, četrtek, 19. januarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pe 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je listal v taskarni »Doberdoba _ Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TAJNIKI STRANK SO ORISALI PREDSEDNIKU LEONEJU SVOJA STALIŠČA 'ERUNGUER: HOČEMO ENOTNO VLADO DEMOKRATIČNIH SIL ACCAGNINI: ne moremo dlje od nove programske večine Ostre reakcije med demokristjani na predlog KPI o možnosti vlade brez KD, če bi se ta odločila za nove volitve - Zaskrbljenost laičnih strank O'°V0rih s predsednikom Leonejem so delegacije strank dale časni -Niča » 'kliše izjave, v katerih so v glavnih obrisih orisale lastna sta-Z.K°rai delegacija KPI, ki jo je vodil' tajnik Berlinguer, spodaj “rsčanska, ki jo je vodil tajnik Benigno Zaccagnini. (ANSA) Zakl ®anes dopoldne bo Leo-W "čil posvetovanja s tajniki 1 **#) ■ Vjll‘lar bi lahko rekli, da je ttu SHI samo formalnosti, saj I. teku Dl a stališča znana in se tudi Sir„l|1"Svet"vani niso spremenila. N**. zabeležili smo določeno **Va| ey nastopa komunistov, ki je Polemik, predvsem v dc-Vei !!"s!iih vrstah. . ,Gčjeiv.no -ie’ bo Leone še danes, JoijVM U, iutri, poveril Andreottiju feiost Vllni ‘Handat. naj preveri 1° So ubnovitve enobarvne vlade. meje, preko kateri!) So bkrpt n1 na osnovi smernic KD za !°Sov i„e,srne- Zaradi zaostritve od ^ krej možno, da se bo An-|l je ne,h?ovi*i' vrele kaše, e Se k b° smel pokusiti. Ne vemo. tla h tnecltem shladila, možno pa jjonjav,,0 v tem času prišlo do za 0 tiarn Mandatarja. Smernice KD ^ko n ec . dokaj jasne: Andreotti J^ebao Pu.aoa, kolikor se mu zdi ^ašanj!, . gre za programska ln tebi za «programsko ! i e8a’ ni0 .stne P8 spremeniti «poli-^arvnp Viras>> se pravi sistema e-e1 že ri-V . e Za to so za voga-*Jey Bocu U®‘ 'Judje, če bi Andreot-,6,1ljev ' kUs Propadel, poudarja Fam Ko^^ . astl'k Bernardo D’Arezzo. fe^rillnu' se medtem niso pre-ik le niai za centimeter in je to-Skovitp., 0 verjetno, da bi sprejeli I p ’ 'eda, ZarJo^r,8' ^vlrinalu: «KD pravi, » v juiii ieta Poglobitev in razši-, u9)a „ ega programskega spo-B^ntarn6 ^a bi se spremenili par-telitDo rf ravr)otežja in vlada. Mi Triitlm, 6a6e'» i»r še nadaljeval: «Do- 6iarebna Itallv-!’e2na reSitev-> ki je a’ v kateri Predstavljajo ljudske in [fl Enn en°barvne vlade. Tajnik I Vedaj nC° ®erlinguer je to- jasno !Sa . KI . - ________________ .. po mnenju KPI, soli” vlada*" lePublikaneev, je enot-|Nnite l . v kateri na j sodelujejo i k Vile >!? brebst 20'>mn"._ice->> . j Edijem' -VPaj z Morom. Barto-CS nil1?. Piccolijem. »Vlada bi r^ini i? temgačna je ocena Zac-l^i^Leune sprejel na badalje. ^®j nl-Jlevala s svojim delom, JCvšti in r,01 ,cirufie poti, kot nada-<*l0biti šesteric esterni sporazum ®revi politična •na o krizi tribm Tim ^riitai',,7', 1 redsedstvo parla-k.v° na h komisije za nadzorno, d " Programi RAI je skle-* drevi ob 22. ° vladni *Politično tribuno* ir° in clfkrzi' Trajala bo eno Nli -n Se Je bodo Ude- tih ^teprnki vseh parlamen- VerjiPm' n Politi,- Je’ ba bodo podob-V|«dhi kne tribune posvečene r'zi. postale, tedenska 0 zaključka kriznega Voditelja največjih strank sta tako ostala trdno na svojih ; stališčih. Enako tudi tajniki ostalih strank. Socialistično odposlanstvo je Leone sprejel zvečer. Po srečanju, ki so se ga udeležili tudi Nenni, C:p-pellini in Balsamo, je tajnik PSI izjavil. da je za socialiste seda j vhž-na politika previdnosti. Vsekakor je pozval KD, naj se zaveda lastnih odgovornosti in pristane torej na o-blikovanje večine, v kateri naj sodeluje vsa levica. Vprašali so ga,n kaj meni o komunističnem predlogu, da bi bilo mogoče, pred morebitnim razpustom parlamenta, predlagati oblikovanje vlade brez KD. Craxi je najprej pojasnil, da je PSI proti novim volitvam in da je Leoneju to jasno povedal z besedami, da bi bile hujše kot epidemija kolere. Kar zadeva predlog KPi pa ga Craxi razume kot »polemično provokacijo*, o kateri naj se izrečejo druge stranke. Novost zadnjega dne namreč niso bila Leonejeva posvetovanja pač pa polemika, ki so jo izzvali komunisti z dokumentom shoda deželnih ta j nikov. Na tem srečanju so namreč odobrili dokument, ki daje razumeti, da bi komunisti bili pripravljeni na vlado brez demokristjanov, časnikarji so o tem vprašali Berlinguer-ja, tudi zato, ker so nekateri pisali o tem, da je tajnik KPI v škripcih. Berlinguer je odgovoril, da »razpust parlamenta ni odvisen samo od volje ene same stranke*. Zato je delegacija KPI «opozorila Leoneja, da v sedanjem parlamentu obstajajo tudi druge možnosti, kako se izogniti novim volitvam, ki jih vse stranke zavračajo*. Berlinguer je pri tem še poudaril, da je to stališče »povsem korektno z ustavnega vidika,/ in da tudi v lem primeru KPI «ne daje predlogov, ki bi bali v nasprotju z njeno linijo, saj bo KPI v vsakem primeru zagovarjala nujnost najširše demokratične solidarnosti*. Na te izjave je prva reagiral, uro pozneje, tajnik KD Zaccagnini: «Po našem mnenju je taka izbira zgrešena in vsekakor ne ustreza resno sti perečih problemov.* Pri tem se tajnik KD ni verjetno zavedal, da nehote ponavlja besede, s katerimi na levici kome nt: rajo demokrščan-sko nepopustljivost do vključitve komunistov v vladno večino. Živčno je reagiral Bodrato (KD): »Torej predlagajo levičarsko vlado. Naj jo kar sestavijo. Mi komunistov ne za\Tačamo zaradi trme, temveč zato, ker so naša načela različna.* Socialisti so na predlog komunistov I reagirali različno. Omenili smo že I Craxijevo mnenje. Z njim se ne strinja Manca, ki pravi, da »gre za od-1 daljeno, vendar resno perspektivo*,! kj bi služila v primeru, da bi KD o ' nemogočila sporazum. Zaskrbljeni so laiki. Romila meni,, da bi levičarska vlada brez KD bila j le »nov način, kako sprožiti mehani zem predčasnih volitev*. Biasini (PRI) pa meni, da gre za »fantapo-litjčno vprašanje* in poudarja, da vsekakor pripada demokristjanom dolžnost, da predlagajo predsednika vlade. Spričo tako različnih reakcij je član vodstva KPI Di Giulio še enkrat pojasnil, za kaj gre. Perspektiva vladne večine brez sodelovanja KD bi postala stvaren predlog samo v primeru, ko bi mandatkriem KD ne uspelo sestavit; vlade. Skratka, KPI od demokristjanov zahteva, naj spremenijo svoje dosedanje predloge in omogočijo sestavo nove vlade, ki naj bo »zares nova* v očeh javnosti. Komentatorji v Montecitoriu, ki zadnje ure preverjajo nihanje na »borzi predčasnih volitev*, so prepričani, da komunisti ne bodo popustili, če bodo trdo vztrajali tudi socialisti in republikanci. Zato pa se zaostruje prav demokrščanski pritisk nanje. Še posebno ostri so pritiski na PSI, ki preživlja obdobje neenotnosti in predkongresnih polemik. Vsekakor bo CK PSI verjetno razčistil položaj. Še koledar današnjih Leonejevih posvetovanj. S polurnimi presledki bo predsednik republike sprejel predstavnike »proletarske demokracije*, MSI. PI.I. radikalne stranke, načelnika senatorske skupine neodvisne levice Anderlinija, načelnika mešane skupine Spinellija. odposlanstvo SVP ter bivšega predsednika vlade Ferruccia Parrija. Nato bo Leone na dom obiskal bivšega predsednika republike Giovannija Gronchija. CANDIDA CURZI Komunistična časnikarja aretirana v lel Avivu Dopisniku «lliiita» baje očitajo stike s PLO TEL AVIV — V sredo zvečer so v Tel Avivu aretirali dopisnika komunističnih dnevnikov «Unita» in «Hu-manite* iz Izraela Hansa Lebrechta Dod obtožbo, da je imel stike s »sovražno organizacijo*. Lebrechtu, ki je član centralnega komiteja izraelske KP, verjetno očitajo kontakte, ki jih je po službeni dolžnosti imel s predstavniki palestinske PLO. Skupaj z Lebrechtom so aretirali tudi ciprskega časnikarja Panajotisa Pa-skalisa, dopisnika nekega komunističnega dnevnika iz Nikozije, ki je prišel šele pred nekaj dnevi v Izrael, da bi sledil pogajanju v Jeruzalemu. Obtožbe proti ciprskemu časnikarju niso znane. Lebrechta je policija ustavila, ko se je odpravljal v Jeruzalem, kjer je nameraval slediti zasedanju mešane egiptovsko - izraelske politične komisije, ter ga odvedla na policijsko postajo pod pretvezo, da mora dati nekatera pojasnila. Več ur sta nato časnikarjeva žena in njegov odvetnik skušala stopiti v stik z aretirancem in zvedeti, zakaj so ga aretirali: zvedela sta samo, da gre za »tajne zadeve*. PRVI DAN PROCESA ZARADI ŠKANDALA MONTAŽNIH HIŠ V VIA1AMJ 0IR0LAM0 BANDERA PRIZNAL DA GA JE CAROllO PODKUPIL Demokrščanski veljak pa je trditev takoj omilil s pripombo, da denarja ni izsilil - Tudi Zamberlettijev tajnik ti. Balbo nekoliko «popravil» prejšnje izjave Obravnava potekala v napetem vzdušju in v znamenju prerekanja med odvetniki BEJRUT — Član tajništva in vodstva KPI Giancarlo Pajetta je dopotoval v Bejrut, kjer se bo danes i srečal z voditeljem PLO Arafatom. Pajetta, ki ga spremlja Antonio Rub-bi, bo poleg Libanona obiskal tudi Sirijo in Irak. Giuseppe Balbo (v sredi) in Girolamo Bandera (levo) med včerajšnjo obravnav« • (Telefoto ANSA) ZARADI NEZDRUŽLJIVOSTI STALIŠČ OBEH STRANI Na Sadatovo pobudo prekinjena pogajanja med Egiptom in Izraelom v Jeruzalemu Do razbitja je prišlo ob vprašanjih umika izraelskih čet z zasedenih ozemelj in ustanovitve palestinske države - V dvomu današnje zasedanje vojaške mešane komisije v Kairu JERUZALEM — Diametralno nasprotna gledanja na problem izraelskega umika z zasedenih ozemelj ter na vprašanje palestinske države so privedla do razbitja pogajanj med Izraelom in Egiptom. Delo politične mešane komisije, ki je od torka zasedala v Jeruzalemu s posredovanjem ameriškega zunanjega ministra Vancea, so včeraj na pobudo predsednika Sadata prekinili, potem ko je postalo jasno, da nobena od obeh strani noče popustiti. Že zvečer- jo posebno egiptovsko letaio pristalo v Tel Avivu in odpeljalo egiptovske delegate z zunanjim ministrom Ka-melom na čelu nazaj v domovino. Poročilo o prekinitvi pogajanj, ki ga je v Kairu objavilo miriistrstvo za informacije, utemeljuje Sadatov sklep z ugotovitvijo, da Begin in Dajan samo zavlačujeta pogajanja ter dajeta takšne predloge,'ki nikakor ne morejo prispevati k pravični in globalni rešitvi bližnjevzhndne krize. Sadat je sklenil odpoklicati egiptovske pogajalce — pojasnjuje uradno poročilo — da bi se pogovori ne vrteli še naprej kot v začaranem krogu okrog obrobnih vprašanj, ki .......................................... POTRJENA ZAHTEVA PO KOALICIJI DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI Na seji CK PSI Craxi poudaril nasprotovanje novim volitvam Napetost med strujami ob vprašanju dutumu strankinega kongresu RIM — Morda je že usodno, da označujejo trenutke največje politične odgovornosti socialistične stranke tudi obdobja najostrejše notranje napetosti in sporov. Zdelo bi se, da je sedaj temeljno vprašanje, ob katerem se cepi socialistična stranka na struje in podskupine, zgolj vprašanje datuma, kdaj naj bo kongres PSI. Pred časom so se socialisti dogovorili, da bo kongres stranke pomladi 1978, toda verjetno ni nihče predvideval, da bo prav v tem času izbruhnila taka politična kriza. Nekateri zahtevajo odložitev kongresa, kar bi se morda zdelo nekaj naravnega. Drugi spet menijo, da je kongres potreben takoj, sicer bo izgubila stranka na učinkovitosti, saj mora iz kongresa iziti' Craxijeva «leader-ship*. Tudi to je nekaj povsem naravnega, saj ne gre pozabiri. da je zadnji kongres izvolil za tajnika De Martina in da je sedanje vodstvo stranke nastalo na zasedanju 'centralnega komiteja v rimskem liotelu «Midgs». V tem vzdušju, ko se za datumom kongresa skrivajo močne strategije dveh »notranjih koalicij*, izmed katerih eno 'vodi sedanji tajnik Craxi skupaj z »avtonomisti* in delom le vice (Signorilc), sc CK PSI od včeraj dalje izživlja predvsem v notranjih polemikah. Vsi soglašajo s Cpaxijem. ko postAvlja vprašanje vlade in nove vladne koalicije z veliko treznostjo in zmerno previdnostjo, medtem ko brusijo nože, ko gre za notranji vpliv v' stranki. Poglejmo predvsem, kaj je povedal Craxi na začetku seje CK PSI. Podrobno je analiziral politični položaj in pozval demokristjane, naj »vendar povedo če so pripravljeni na rešitev krize ali si želijo spopada*, kajti iz njihovih manevrov ni razvidno, kam vodijo njihova pota. PSI poudarja v tem okviru stališče, da je zahteva celotne levice oblikovanje vladne koalicije demokratične enotnosti in vlade za premostitev kriznega obdobja. Da bi bilo vsakomur jasno je Craxi odločno poudaril, da socialisti nočejo nazaj k starim zavezništvom, ker bi — med drugim — bila nekoristna. saj je danes mogoče vladati v Italiji le ob skupnem sodelovanju celotne levice: KPI, PSI in sindikatov. Do tod »politični* del poročila. Cva-xi je nato predlagal, naj bi kongres stranke bil ob predvidenem času, ker je prav od kongresa in od enotnosti, ki se bo na njem ustvarila, odvisna učinkovitost in vplivnost socialističnih pobud. S Craxijem se strinja levica v stranki, ki je dala pobudo zbiranja podpisov članov CK PSI pod resolucijo, ki določa, naj bo kongres v Turinu od 28. marca do 2. aprila. Craxijevo poročilo o notranjih'odnosih v stranki je razdražilo druge skupine, ki nočejo kongresa pomladi in bi ga rade odložile do jeseni, v prepričanju, da bo mogoče v tem času spremeniti notranje odnose in pripraviti pogoje za zamenjavo sedanjega vodstva. Mancini je lakonično izjavil, da je »prvič, da se socialistični program piše v semenišču*. Pač pa je njegov pristaš Landolfi jasno napovedai boj: «Craxi je izbral čelni spopad v stranki. zato pada nanj odgovornost za to. kar se bo zgodilo*. Verjetno bo Craxija napadel tudi De Martino, vendar ni dal izjav: »Kaj mislim bom povedal centralnemu komiteju, ko mi bodo dali besedo*. Lauricella: «Craxijevo poročilo je previdno in zmerno, vendar kongres moramo (odložiti*. Voditelj najmočnejše skupine in možni kandidat za tajništvo na Cra-xijevo mesto. Enrico Manca, dopušča vse možnosti in ponuja nekakšno posredniško vlogo, da bi se CK stranke zaključil v vzdušju sporazuma in enotnosti. Achilli («nova levica*) pa CraJd-ju očita, da se je na enotnost v stranki spomnil samo na predvečer kongresa, medtem ko se zanjo prej ni brigal. Iz navedenih izjav izhaja dokajš nja ostrina med socialističnimi vodi telji, vendar velia opozoriti na dejstvo. da je to običajni »stil* notra-nie dialektike v socialistični stranki. Več pa bo mogoče izvedeti danes, ko se prične razprAva. (st.s.) ne služijo končnim ciljem pogajanj. V krogih ameriških in izraelskih pogajalcev v Jeruzalemu so pokazali največje presenečenje, ko je iz Kaira prišla vest o odpoklicu egiptovskih pogajalcev ter dajali izjave, po katerih so bila pogajanja sorazmerno na dobri poti ter so že rodila nekatere rezultate. Toda kljub tem izjavam je bila prekinitev pogajanj v bistvu logičen zaključek vseh zapletljajev. ki so se zvrstili od sobote dalje in ki so prišli najbolj jasno na dan najprej s 24-urno zamudo zasedanja politične komisije in nato z diplomatskim incidentom med slavnostno večerjo, ki jo je izraelska vlada v sredo zvečer priredila na čast egiptovski in ameriški delegaciji. Iztaelski premier Begin je namreč izkoristil celo to priložnost, da je v izmenjavi zdravic potrdil še enkrat, da njegova stran ne bo nikoli privolila v popolno evakuacijo zasedenih ozemelj in v priznanje pravice do samoodločbe palestinskega naroda, pri čemer je celo dejal, da je sam koncept samoodločbe »nevaren*, kot naj bi dokazovali dogodki v Evropi ob koncu tridesetih let. Begin je očitno mislil na miinchen-sko štiristransko konferenco iz leta 1938, ko so razpravljali o »samoodločbi* Sudetov, pri čemer pa je — morda ne da bi se tega zavedel — enačil Palestince s takratnimi nacisti. Egiptovski zunanji minister je sicer reagiral zelo umirjeno, ko je samo izrazi) začudenje, da se je izraelski premier dotaknil takih vprašanj ob nekem slavnostnem kosilu ter si pridržal pravico odgovoriti mu »v ustreznem forumu*, vsekakor pa ni prebral odgovora na zdravico, ki ga je že imel pripravljenega. Po tem incidentu v sredo zvečer je tudi včerajšnji dan potekel v znamenju naraščajoče napetosti, ki jo je šef ameriškega državnega departmaja zaman skušal omiliti. Vanče fe je dvakrat sestal z Dajanom in enkrat s Kamelam ter povlekel na dan nekatere »nove ideje*, ki naj bi bile na pol pot: ned egiptovskim in izraelskim stališčem, ki pa cčitno — tudi zaradi _ ogromne razdalje med obema stališčema — niso bile sprejemljive niti za eno, niti za drugo stran. V bistvu je Vanče prcd'agal. naj bi za sedaj obveljali predlogi Izraela proti popolnemu umiku in proti ustanovitvi palestinske države, toda v obliki začasnih rešitev: Izrael pa bi se mo ral obvezati, da v določenem roku, ki bi ga še bilo treba določiti, privoli vsaj delno v egiptovske zahteve glede teh dveh osnovnih točk. Pogajanja so vsekakor tekla mimo uradnega sestanka polit čne mešane komisije, ki je včeraj zasedala komaj petnajst minut. Ob koncu sestanka je ameriški glasnik izjavil, da pogajanja potekajo na «koristen in produktiven način* in da n; mogoče govoriti o zastoju ali krizi. Samo nekaj ur pozneje so pogajanja prekinili. Danes pa bi se moralo v Kairu nadaljevati delo vojaške mešane komisije, ki jo vodita egiptovski in izraelski obrambni minister. Gamaši in Weizman. Po razpletu v Je ruzalemu ni znano, ali se bo komisija sestala. Gen. VVeizmana so časnikarji včeraj prestregli piav v hotelu Hilton v Jeruzalemu, kjer je zasedala politična komisija, kmalu po '-»rekinitči pogajanj in ga vprašali. ali se odpravlja v Kairo. »Pustite me piri miru!*,' se je glasil odgovor. Prav danes bi moral Weiz-man orisati egiptovskim sogovornikom nove izraelske predloge o radarskih napravah in vojaških letališčih, i-J b; jih Izrael nameraval ohraniti na 'Sinaju tudi po umiku vojaških čet. Jasno je, da so tudi glede teh vprašanj stališča obeh strani skrajno oddaljena in da razplet na političnih pogajanjih v Jeruzalemu na noben način ne bo pri speval k bolj ugodnemu poteku vojaških pogajanj v Kairu, (trn) Pozneje so v Kairu sporočili, da se je Sadat deset minut telefonsko pogovarjal z ameriškim predsednikom Carterjem. Ob zaključku pogovora je egiptovski predsednik privoli! v obnovitev dela politične komisije, toda le s pogojem, da Izrael spremeni svoje stališče. Na (Od našega poročevalca) SAVONA — Bivši župan občine Majano Girolamo Bandera je pred sodniki priznal, da je od savonskega industrijca Renata Carozza zahteval in prejel 13 milijonov lir. To je nedvomno ena najpomembnejših novosti prvega dneva procesa v zvezi z izsiljevanjem pri gradnji naselij montažnih hiš v Furlaniji, ki se ie začel včeraj pred savonskim sodiščem. Nič manj pomembno ni dejstvo, da so sodniki zavrnili ponovno zahtevo Bandero vih zagovornikov, ki jim krajevno sodišče ni pogodu, in so vložili ugovor v zvezi s pri-l slojnostjo savonskega sodišča. Pio-1 ces sc torej nadaljuje v ligurskem mestu. Končno pa je nadvse pomembno, Cartecfeve zahteve je Sadat privnJi) MiModniki niso negativno odgovorili tudi v nadaljevanje dela vojaške na zahtevo zagovornikov Gittseppa Baiba po zaslišnnju bivšega poseb- koinisije, ki se januarja,- bo zopet sestala 21. Brežnjfv bo odložil obisk v ZB Nemčijo BONN ■ — Sovjetski predsednik Brežnjev je izreči] zahodnonetnške-mu veleposlaniku v Moskvi osebno poslanico za zveznega kanclerja H. Schmidta, v kateri mu sporoča, da je iz zdravstvenih razlogov prisiljen odložiti svoj obisk v ZRN. do katerega bi moralo priti sredi februarja. Brežnjev pravi v svoji poslanici, da so mu zdravniki svetovali, naj počiva še nekaj časa po hudem prehladu, ki ga je imel do pred kratkim. Nemški časopis »Frankfurter All-gemeine* piše s tem v zvezi, da ta vest samo potrjuje glasove o tem, da je zdravstveno stanje sovjetskega predsednika Zaskrbljujoče (imel naj bi kostnega raka) IIIIUIIIIIIIIillliilllIllliliiiiiiMMIIIItllllilllllllllMIUIIIIIMIIinmttllllllllllllMilllliiilNIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIUMt TAKOJŠNJE OSTRE REAKCIJE RADIKALCEV Ustavno sodišče je odobrilo štiri od osmih referendumov Izvedljivi so referendumi o javnem financiranju strank, o zakonu Reale, o delovanju umobolnic ter o delovanju parlamentarne preiskovalne komisije RIM — Ustavno sodišče je na svo ji včerajšnji seji sklenilo, da so štirje od osmih referendumov, ki so jih zahtevali radikalci izvedljivi. Potrdili so namreč referendume za odpravo zakona Reale o javnem redu, dela zakona o delovanju parlamentarne preiskovalne komisije, zakona o javnem financiranju strank ter zakonodaje o umobolnicah. Zavrnili pa r.' referendume o odpravi 97 členov kazenskega zakonika, zakona, ki dopušča ratifikacijo kon korduta s Sveto stolico, vojaškega sodstva in vojaškega kazenskega zakonika v mirni dobi. Obrazložitev razsodbe, k: je izred no zapletena, bodo objavili v pri hodnjih dneh, najbrž v začetku fe bruarja. Razsodba ustavnega sodišča je na letela na zelo ostre krilike s strani radikalca Marca Pannelle, ki je dejal, da je ustavno sodišče zadalo dokončen udarec referendumu kot demokratični inštituciji. Pannella je tudi dejal, da je do te razsodbe, ki v bistvu krši ustavo. prišlo prav ob 30 letnici temeljnega zakona italijanske republike Ustavno sodišče se je. pravi še vedno Pannella. izreklo za ohranitev najslabših fašističnih zakonov, ki sta .jih vsilila Viktor Emanuel IH. in Mussolini, se pravi kazen- skega zakonika in klerikalno- fašističnega konkordata. Tudi »Lotta continua* je izoala komunike, v katerem s podobnimi besedami obsoja razsodbo us ta snega sodišča in ugotavlja, da je zanj fašistična zakonodaja nedotakljiva. Razsodba ustavnega sodišča, pravi izjava »Lotta continua*. pravzaprav simbolizira režim šestih strank pro gramskega sporazuma, režim, ki naj bi slonel prav na fašističnem zakoniku, na konkordatu in vojaški zakonodaji, (if) Kappkrjcvo življenje ni v nevarnosti BONN — Nemška tiskovna agencija DPA se ukvarja danes z zdravstvenim stanjem nacističnega zločinca Kapplerja ter s tem v zvezi navaja izjave njegove hišne pomočnice, ki trdi. da se je njegovo zdravje sicer zadnje čase nekoliko poslabšalo, da Pa nikakor ni na smrtni postelji, kot trdijo nekateri nemški časopisi. Ese-sovski polkovnik in njegova žena An nelise, ki je. najbrž s pomočjo agen tov nemške varnostne službe organizirala njegov pobeg iz vojaške bol nišniee Celio v Rimu. naj bi bila trenutno v njimi hiši v Soltauu. nega vladnega komisarja za prizadeto področje pasi. Zamberlettija. Zagovorniki so namreč zahtevali, naj ga sodišče zasliši v zvezi s pristojnostmi, ki jih jc imel Balbo v okv iru dela posebnega vladnega komisariata in na to ponovno zahtevo, ki jo je pred dnevi predsednik sodišča Gatti že enkrat zavrnil, sed-ni zbor ni odgovoril, ampak si je pridržal pravico, da odgovori kasneje. Zakaj je pravzaprav pomembna prisotnost Zamberlettija na tej razpravi? Nedvomno le delno zato, da pojasni Balbove pristojnosti. Povsem jasno je namreč, da naj bi bil Balbo izsiljeval Carozza mimo svojih pristojnosti v okviru posebnega vladnega komisariata, prav tako pa so tudi jasne Balbove pristojnosti. Nejasne pa so okoliščine, o katerih je rimskim karabinjerjem govorila u-radnica v Zamberlettijevem tajništvu, Maria Grazia Renzi, na zaslišanju 12. septembra lanskega leta. Slednja je večkrat opravljala bančne operacije po Zamberlettijevem in po Balbovem nalogu (Balbo je bil že vrsto let Zamberlettijev osebni tajnik). Renzijeva je dejala, da je decembra 1976 dvignila krožni ček za 5 milijonov lir, naslovljen na Maria Rossija (sploh so biji vsi Ca-rozzovi čeki naslovljeni na ime Mario Rossi, torej na najpogostejše ime v Italiji), ne da bi vedela, kdo naj bi bil ta Rossi. V istem obdobju ji je baje Balbo izročil približno 7 milijonov Ur v gotovini, od katerih je 4 milijone naložila na Zamberlettijev račun, preostale 3 milijone pa na Balbov. Kljub tem izjavam preiskovalni sodnik Acc|uarone ni imel za potrebno, da zasliši Zamberlettija, pa tudi Zamberletti sam se mu ni predstavil, kot se je že predstavil videmskemu sodniku Toselu. Gre vsekakor za pomanjkljivost v preiska-v>, vendar pa ne za tako veliko pomanjkljivost, da bi lahko upravičila izpad Balbovih zagovornikov, ki sta preiskavo ocenila za neresno. Zadnjo besedo imajo sodniki in v nadaljevanju razprave bodo ocenili, če je umestno, da zaslišijo Zamberlettija ali ne.> Bandera je torej priznal, pa čeprav le delno. Bivši župan občine Maiano je bil na včerajšnji razpravi precej miren. Ni se razbm-jal in ni se skrival fotografom, ko so ga karabinjerji pripeljali vklenjenega v sodno dvorano, le nekoliko zabuhel v obraz in utrujen je bil videti. Drugačen je bil Balbo: bled,, vidno zaskrbljen in zelo napet. Banderovo priznanje je seveda le de'n°. Bivši župan je namreč potrdil izjave na zasliševanjih pred preiskovalnim sodnikom, ko je obrazložil ves postopek o oddaji del družbi Precasa in o preklicu tega sklepa. V svojo pripoved je vključil dogodek o podkupnini. Dejal je, d* mu je Carozzo že pred sklepom pogodbe prostovoljno obljubil, da mu bo dal 5 odstotkov vsote, ki jo predvideva celotna operacija. Dne 20. BOJAN BREZIGAn (Nadaljevanje na zadnji straniJ V ZVEZ! Z NEDOPUSTNO ZAMUDO PRI ODOBRITVI STATUTA Delegacija Kraške gorske skupnosti pri predsedniku deželne skupščine Predsednik Pittoni zagotovil, da bo sklical srečanje z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu ter posegel pri deželnem odboru Predsednik deželnega sveta Pittoni je včeraj sprejel predstavništvo Kraške gorske skupnosti. Delegacija, ki jo je vodil predsednik gorske skupnosti Miloš Budin in v kateri so bili še škerk (KPI), Visentin (PSI), Terčon (SSk) in Zanevra (PSDI), je predsednika deželne skupščine seznanila s položajem, v katerem Kraška gorska skupnost sedaj deluje, oziroma ne deluje, ker je pač njeno delovanje vezano na odobritev statuta, tega pa pristojni deželni organi še niso odobrili. Ta problem je naši javnosti dobro znan. Skupščina gorske skupnosti je namreč sprejela svoj statut že v decembru leta 1976, nakar bi marali ta sklep preveriti deželni kontrolni organi, kar pa do danes še niso storili. Logična posledica je, da se Kraška gorska skupnost še ni mogla lotiti izvajanja vseh tistih nalog, ki jih kraško prebivalstvo od nje pričakuje. Čeprav je izdelak dokaj jasen in obsežen program,'se doslej skratka ni mogla lotiti njegovega uresničevanja, kajti brez statuta ne more izkoristiti sredstev, ki so osnova za izvajanje kakršnega koli stvarnega dela. Kje je bila glavna ovira, da je statut obtičal v zarjavelem birokratskem kolesju? Ta ovira je bilo dejstvo, da je statut, kakršnega je sprejela gorska skupnost, dvojezičen. Tudi v tem primeru so se torej sprožile tiste sile. ki se nočejo sprijazniti z novo politično stvarnostjo v teh krajih, ki zavirajo razvoj narodnostnih in jezikovnih pravic za našo narodnostno skupnost in ki gledajo še vedno z velikim odporom tudi na nastanek novih organov, ka kršni so gorske skupnosti, ker bi lahko ogrozile njihovo hegemonijo. V vsem tem dolgem razdobju pričakovanja ,da bo vendarle prišel pozitiven odgovor v zvezi s statutom, je bilo tudi veliko obljub. Pred nekaj meseci, ali točneje prve dni septembra je kazalo, da se bodo stvari le premaknile z mrtve točke. Upanje je tedaj porodila izjava odbornika Bianchinija na nekem’ srečanju s predstavniki gorske skupnosti. Toda tudi takratno pričakovanje je bilo zaman, čeprav je gorska skupnost nadaljevala svoj krog posvetovanj z raznimi družbenopolitičnimi in gospodarskimi organizacijami, da bi lahko na tej podlagi izdelala zado vol j iv program posegov. Ta problem so člani gorske skup nosti v bistvu predočili na včerajšnjem srečanju tudi predsedniku deželnega sveta Pittoniju ter pri tem posebej poudarili, da gre te probleme reševati sproti in da ne sme postati ustoličenje vladne komisije za reševanje problemov slovenske manjšine nova pretveza za odlašanje reševanja osnovnih potreb in zahtev slovenske narodnostne skupnosti. Ko gre za kakšno narodnostno vorašanje se na krajevni ravni radi vse preveč sklicujejo na odločitve v Rimu, medtem pa mine čas in problemi osta jajo, nerešeni. Delegacija gorske skupnosti je zahtevala srečanje z načelniki svetp valskih skupin v deželnem, svetu. Predsednik Pittoni je izrazil razumevanje do teh vprašanj ter zagotovil, da bo za prihodnji teden sklical srečanje z načelniki, obenem pa posegel pri deželnem odboru. • Drevi ob 20.M bo na pobudo sekcije KPI za Sv. Vid . Staro mesto v Ul. Carli 8 javna razprava o položaju tržaških javnih ustanov. Govoril bo načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu Fausto Monfalcon. Prefekt dr. Marrosu pri Arnaldu Pittoniju Predsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega tržaškega prefekta dr. Maria Marrosuja. V razgovoru, ki se ga je udeležil tudi načelnik kabineta vladnega komisariata dr. Domenico Mazzurco, so obravnavali najbolj aktualne probleme, s katerimi se danes sooča skupnost dežele Furlanije - Julijske krajine'. Jutri zvečer seja pokrajinskega sveta SSk Jutri, 20. t.m., ob 20.30, se sestane pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu. Na dnevnem redu je več vprašanj, med temi prvi vtisi °b umestitvi vladne komisije za pripra- vo zakonskega osnutka o zaščiti slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini, stanje v krajevnih upravah (tržaška občina, pokrajina (občina Devin - Nabrežina), srečanja z drugimi strankami in organizacijami, gospodarska kriza v Trstu ter nekatera notranja organizacijska vprašanja. • Pokrajinska federacija upokojencev CGIL sporoča vsem, ki so podpisali pooblastilo o plačanju sindikalne članarine in bivajo v središču mesta, Čampi Elisi, pri Sv. Vidu in Barkov-ljah, da se zglasijo na pokrajinskem sedežu, kjer bodo dobili izkaznico za leto 1978. V nedeljo javna manifestacija KPI V nedeljo ob 11. uri bo v Ul. Madormina 19, ob 57. obletnici u-stanovitve KPI javna manifestacija, na kateri bo član vsedržavnega tajništva KPI Gianni Cervetti govoril o temi *Za rešitev države — vlada demokratične enotnosti*. PO TORKOVEM SNEŽNEM METEŽU NA TRŽAŠKEM Val toplejšega zraka in dež omogočila premostitev težav Prevozne so vse ceste, precej pazljivosti pa je potrebno v jutranjih in večernih urah, ko v okolici še obstaja nevarnost poledice če so imeli vozniki precej težav zaradi prvega letošnjega snega, so ga otroci dolgo pričakovali in ga tudi izkoristili za vsakovrstno zabavo. Na sliki: mladež Iz Gropade je bila očividno dobro opremljena za najrazličnejše načine zimskega športa. lllHIIIIIMIIIIIIIIIHIIMIMIIfllMIIMIIMIIIIMIIiminilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIfmilllllHIHIIMIIIIIMIIIIIllUllllllllllllllliiilillliiiiliiifliiiiiMiiiMliiiiiliniHinmiiiiMiiiiiiiiiMII* KLJUB HVALE VREDNIM PRIZADEVANJEM IZVOLJENIH UPRA VITELJEV Resne težave v delovanju kmečke bolniške blagajne Demokratični upravi so kratili finančna sredstva, ki so jih zagotavljali nezakoniti komisarski upravi - Nujnost zdravstvene reforme Razmere v tržaški pokrajinski bolniški blagajni za neposredne obdelovalce zemlje, oziroma storitve, ki jih more nuditi svojim zavarovancem. v prehodni dobi do dokončne likvidacije in ustanovitve enotne vsedržavne zdravstvene službe, niso ravno najboljše. Naši javnosti so znane dolgoletne borbe domačih kmetov, da so najprej dosegli zdravstveno zaščito, nato pa še neposredno demokratično upravljanje ustanove, ki je zanjo zadolžena. Znano je, da .je pristojna oblast raztegnila to pravico tudi na kmete s Tržaškega brez vsakega opravi čila šele 5 Ičt po ustanovitvi krneč kih bolniških blagajn v ostalih pokrajinah. Popolnoma nezakonito pa je celih 1" let vodil tržaško blagajno «od zgoraj* postavljeni komisar, do prvih volitev 29. junija 1972. ki so iih domači kmetje izsilili pod vodstvom Kmečke zvezze in s nod-porp demokratičnih političnih sil v parlamentu. Izvoljeni upravitelji so se morali ob prevzemu ustanove takoj spoprijeti z nezavidljivim finančnim položajem, ki jim ga je zapustila dolgoletna komisarska uprava. Resnici na ljuho jim je kljub temu u-spelo ne samo zajeziti visoke primanjkljaje, ampak tudi bistveno izboljšati zdravstveno oskrbo zavarovancev, saj se je poznalo, da končno upravljajo blagajno pravi predstavniki domačih kmetov. Storitve so bile raztegnjene tudi na •llllllltlMUllllimillllHIIIIHIIIIimilllllllllimnuilItlfftUlllIftltlfMMIIIIHIMIMmilMMHIIIIIHHMIttllllllllllHI VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI ŠTUDENTJE POLITIČNIH VED ZASEDLI SVOJO FAKULTETO Sklep so sprejeli zaradi novih primerov absentizma profesorjev Včeraj so študentje političnih ved tržaške univerze za dve uri simbolično zasedli svojo fakulteto. Sklep so sprejeli na zborovanju, in sicer zato, da bi jim rektor nemudoma obrazložil vzroke, ki so pripeljali do suspenzije za nedoločen čas bivšega ravnatelja fakultete za politične vede prof. Luciana Pettoel-la Mantovanija. Med drugim študentje ugotavljajo, da so se obnovili primeri tolerance do profesorjev. ki ne opravljajo redno svoje službe (absentizem) in zahtevajo zborovanje z vsemi komponentami fakultete, predvsem pa z docenti, kar bi privedlo do boljših in demokratičnih odnosov med študenti in profesorji. Zadevo prof. Mantovanija. ki je pred časom prišel v spor s svojimi kolegi in celo dekanom zaradi različnih pogledov na absentizem, je obravnavalo tudi tržaško sodstvo, ministrstvo za šolstvo in podpredsednik komisije za šolstvo pri poslanski zbornici poslanec Gabriele Giannantoni, ki je vložil ministru Malfattiju tudi vprašanje o tem problemu. Pristojna komisija soglasno odobrila nakup hotela Regina Prva deželna komisija je pod predsedstvom svetovalca Ginaldija soglasno odobrila zakonski osnutek, ki pooblašča deželno upravo za nakup hotela Regina, ki ga bodo preuredili v študentski dom. Kot znano so objekt že uporabili lansko leto aa študente i* potresnega območja. Izbira je vsekakor posrečena, saj bodo stroški za preureditev precej nižji, kot izgradnja no vega študentskega doma, poleg tega se nahaja hotel Regina v samem središču, kar pozitivno vpliva na izbiro. • študijski center (Giuseppe Dona ti» bo danes pričel s ciklusom predavanj na temo (Katolištvo in italijanska družba na prehodu osmega desetletja*. Danes bo o spremembah v katoliškem svetu predaval Luigi Pe-drazzi, član založbe (II Mulino*. Predavanje bo ob 18. uri v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5. Deželni odbor odobril zakonski osnutek za razvoj kulture Deželni odbor je na predlog odbornika za šolstvo in kulturo Miz-zaua odobril zakonski osnutek, ki določuje nakazila deželnemu zakonu št. 23 o razvoju kulturnih dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Do sedaj je dežela s tem zakonom v štirih letih izdala že 4 milijarde lir, z novim osnutkom bo določila nadaljnjo milijardo in sto milijonov lir za leto 1978. To pa je le prehodna pobuda, saj je lete 1977 zapadel deželni zakon 23 iri bo morala dežela pripraviti novega, ki bo upošteval mnenja skupnosti. Pristojno odbomištvo »je že pričelo s posvetovanji, zate je bila sedanja pobuda o ponovnih nakazilih edina možna po mnenju deželnega odbora. upokojene kmete, vsi zavarovanci so dobili tudi farmacevtsko oskrbo, uvedena je bila delna povrnitev stroškov za posebne storitve, kot je termalno zdravljenje, nakup ortopedskih pripomočkov, naočnikov in podobno. Poskrbeli so za izboljšanje službe tudi z namestitvijo slovenskega uslužbenca irt uvedbo dvojezičnega poslovanja, kar je naravno mnogo olajšalo odnose med zavarovanci in uradi Razumljivo je, da tudi demokratična uprava ni mogla odpraviti primanjkljajev, saj so vse, še mnogo večje bolniške blagajne, v deficitu v vsej državi. Število zavarovancev se je v teh letih kot oo-vsod, znižalo (sredi lanskega lete je bilo vpisanih med aktivnimi zavarovanci 399 družinskih {»glavarjev in 542 družinskih članov ter 735 upokojencev) in s tem dohodki od prispevkov, izdatki pa so se zaradi podražitve storitev naravno povečali. Manj pa je razumljivo (al: morebitni še preveč?), da so med nezakonito komisarsko upravo kljub deficitom (višji* daiali vedno do volj denarja za redno poslovanje, demokratični upravi pd ne, tako da je prišlo do precejšnjih zamud pri izplačevanju zdravniških honorarjev in zaradi tega tudi do odpovedi nekaterih zdravnikov. Sedaj na primer zavarovanci skoraj več nimajo konvencionalnih zdravnikov na podeželju in morajo ali sami plačati ali pa k zdravniku v mesto. Stanje je torej vse prei kot zadovoljivo tako za kmete, kot za izvoljenega, predsednika bolniške blagajne, ki je od junija lani prevzel posle komisarja likvidatorja in ie prisiljen krmariti z nezadostnimi finančnimi sredstvi, ki jih prejema še z veliko zamudo. Rešitev je. kot so vedno trdili kmetje in njihove organizacije, zdravstvena reforma z uvedbo enake zdravstvene službe za vse državljane, ki je na pragu dokončne uzakofiitve in je upati, da ne bo doživela novih zastojev v parlamentu. JUTRI V KROŽKU (SALVEMINI* Predstavitev knjige Jožeta Pirjevca o Nicoloju Tommaseu Krožek za družbene raziskave (Gaetano Salvemini* prireja jutri, 20. t.m., ob 19. uri na svojem sedežu v Trstu. Korzo Italija št. 12, drugo nadstropje, srečanje, na katerem bo univerzitetni profesor za zgodovino političnih naukov Arriui-no Agnelli predstavil knjigo Jožeta Pirjevca z naslovom (Niccold Tom-maseo med Italijo in Slavijo*. srečanju so obravnavali zaskrbljujoče stanje glede zaposlitve v tržaški pokrajini in v vsej državi. Tovarniški svet se je zavzel, da bo skušal u-resničiti konkretne pobude, ki bi zaposlile vsaj nekaj mladincev znotraj tega kovinarskega obrata. • Svetovni sklad za zaščito narave priredi v sodelovanju z organizacijo dtalia nostra* v soboto, 21, t.m., javno razpravo na tem0 (Industrija in jedrske centrale — kakšna izbira za državo in deželo?* Razprava bo ob 17. uri v mali dvorani gledališča Verdi, Ul. San Garlo 2. Danes pred sodniki neofašist Pacherini Danes bo na tržaškem kazenskem sodišču razprava po hitrem postopku proti 23 letnemu desničarskemu študentu Liviu Pacherini ju zaradi posesti municije in strelnega orožja. To ie namreč policija pred dnevi odkrila pri hišni preiskavi, ko so priprli tudi nekega mladoletnika A. L. zaradi dajanja potuhe. Pacherini je tudi osumljen, da je povzročil eksplozijo peklenskega stroja med sprevodom avtonomistov pri Porticih. O tem pa mu ne poda sodili danes, saj je preiskava še v teku. Po torkovem slabem vremenu in predvsem snegu, ko je skoraj kazalo, da nam je zima zagodla, se je vreme včeraj znatno izboljšalo. K temu je v največ.ji meri prispeval val toplega zraka, ki. se je zaustavil nad našim področjem, tako da se je, čeprav ne debela snežna odeja, kmalu stopila. Sneg, ki je padal po vsej naši pokrajini, je povzročil precej težav v prometu, predvsem v okolici. Ceste so bile sicer prevozne, vendar z veliko težavo, ponekod pa samo z zimsko opremo. Včeraj pa je promet stekel skoraj normalno po vsej naši pokrajini. Mnogo je k temu botrovala močna odjuga, ne smemo pa pozabiti prizadevanja občinske in pokrajinske uprave, ki sta vložili mnogo naporov, da ne bi prišlo v prometu do večjih zastojev. Že v'torkovih popoldanskih urah je 30 občinskih delavcev šlo na delo, in ob pomoči štirih plugov omogočilo skoraj reden potek prometa. Delavci so bili na delu pozno v noč, saj je bila skoraj povsod velika nevarnost poledice. Na zasnežene ceste so navrgli več stotov peska in soli, največ dela pa so imeli v Ul. Alpi Giulie, MarcheseL ti. San Pasquale, Bomomea, na Ka-tinarski cesti in seveda v okolici. Včeraj pa je bil položaj povsem drugačen. Le v jutranjih urah, ko so bile še nekatere ceste delno zamrznjene, je promet potekal nekoliko počasneje. V teku dneva pa se je stanje skoraj normaliziralo in vse ceste so bile prevozne brez težav. Tako je bilo tudi na državni cesti 202, ki jo je slabo vreme najbolj prizadelo. Stanje se je znatno izboljšalo tudi na obmejnih prehodih na Pesku in pri Fernetičih, kjer so bile v torkovih večernih urah potrebne verige. Pa čeprav je bilo preko meje stanje nekoliko slabše kot pri nas, ni prišlo do večjih zastojev v prometu. Cestne ekipe so bila stalno na delu in spotoma odstranjevale še tako velike zamete. Kot nam je sporočila koprska cestna služba, je PO NEKATERIH PRIMERIH RAKASTIH OBOLENJ Preveriti je treba nevarnost onesnaženja v tovarni Panlilli Osebju medicine dela so zabraniii vstop v tovarno, da bi proučili pojav Nevarnost onesnaženja okolja z vsemi pogubnimi posledicami, ki jih Zveza brezposelne mladine pri tovarniškem svetu VM Predstavniki zveze brezposelne mladine so se v prejšnjih dneh sestali s tovarniškim svetom obrata VM. Na lahko ima za človeštvo, je postala že prava značilnost novejše dobe in strah pred to nevarnostjo postaja čedalje bolj upravičen. Uhajanje škodljivih plinov ali strupenih tekočin lahko povzroči vsak trenutek nepopravljivo škodo. Lahko terja tudi človeške žrtve. V ta namen se stalno krepi tudi skrb, da bi te nevarnosti odpravili ali vsaj omejili. V našem mestu je v tej smeri doslej opravila korenito nalogo služba za medicino dela, to je sorazmerno mlada medicinska panoga, ki svoje napore usmerja predvsem v ugotavljanje bolezenskih pojavov v delovnem okolju. Onesnaževanje okolja in poklicna obolenja gredo običajno vzporedno. To ugotovitev nekako potrjuje primer tovarne Panfilli od Sv. Sobote, kjer so menda odkrili več primerov rakastih obolenj tako, da si je tovarna, kjer so delavci v stalnem kontaktu s katranom in azbestom, pridobila nič kaj zavidljiv vzdevek. bil včeraj položaj skoraj normalen, potrebna pa je bila pazljivost zaradi spolzkega cestišča. V zadnjih urah pa se je položaj še izbolišal, saj je val toplega zraka priskočil na pomoč cestnim delavcem. Kljub močni odjugi pa so ponekod pri nas še slabe vozne razmere. Tako je n.pr. v nekaterih krajih zgoniške občine, kjer se je v nočnih urah pojavila nevarna poledica. Potrebna je velika pazljivost, saj so ponekod ceste zamrznjene, drugje pa povsem čiste, tako da bi marsikaterega voznika prav to lahko spravilo v neprijeten položaj. PD «FRANCE PREŠEREN« iz Boljunca priredi v soboto, 21. t.m., ob 20.30 v gledališču «France Prešeren* 1 KULTURNO-ZABAVNI VEČER SPORED: , Ij — mešani pevski zbor (F. Prešeren* in tamburaški ansambel P°^ I vodstvom Draga Žerjala — (Večer na dalmatinski obali*' v »glasbi in petju — Enodejanka (Tragična zgodba boljunskega gangsterja*, izvaja dramska skupina PD (F. Prešeren* — Zabavala vas bosta Vanek in Drejček VABLJENI ! Gledališča ROSSETTl Danes ob 20.30 red prosti «La po-tenza delle tenebre* L. Tolstoja. Predvaja gledališče Emilije-Romagne v režiji Paola Giuranneja. Predstava v abonmaju: kupon št. 6. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. AVDITORIJ Danes ob 20.30 (konec 23.15) (Ljubosumne ženske* Goldonija. (Red II. sreda). V abonmaju: kupon št. 5. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. VERDI V ponedeljek, 23. t.m., bo eb 18.45 v veliki dvorani krožka za kulturo in umetnost predstavitev opere (Prebrisana vdova* skladatelja Wolf Ferrari ja. O delu bo1 spregovoril kritik Mario Messina. V torek, 24. t.m., bo premiera Wolf Ferrarijeve opere (Prebrisana vdova* (La vedova scaltra) v režiji Vere Bertinetti. Orkester gledališča Verdi bo vodil Gianfranco Mašini, koreografijo pa je oskrbel Flavio Bennati. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 19. januarja MARIJ Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.52 — Dolžina dneva 9.12 — Luna vzide ob 13.19 in zatone ob 3.24. Jutri, PETEK, 20. januarja FABIJAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 5,3 stopinje, najnižja 1, ob 13. uri 5,3 stopinje, zračni tlak 1009,5 mb rahlo pada, vlaga 86-odstotna, nebo pooblačeno, tveter 5. km na uro seve-rozahodnik, dežja je padlo 15 mm, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje. '""" ""1 ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. januarja 1978 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Pa je 15 oseb. UMRLI SO: 81-letni Giovanni Paro-vel, 65-letna Santina Milani, 74-letni Tullio Puecher, 60-letni Rodolfo De-angeli, 85-letna Maria Foschiatti vd. Zrriajevieh, 70-letni Ruggero Zuiz, 83-letni Giorgio Nemaz, 74-letni Ferruc-cio Žnidaršič, 65-letna Bruna Ciuk por. Bernetti, 9 Metna Giuseppina De-bellis vd. Fabiancic, 58-letni Gabriele Valle, 71-letna Anna Cabas por. Vecchiet, 82-letni Antonio Corossez, 82-letna Anna Gerlanc por. Belli in 47-letni Adriano Lofano. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEL) VIŠJA KA KOVOSI MERE JOPIČEV OD 42 DO 64 NASIVKJ VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TltSl TKI. 296-30) Viale XX Settemhre št. I6/III V zadnjem času je tovarna spet v središču 'pozornosti. Pravijo, da so NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ob tridenatletnlcl ustanovitve prireja ZGODOVINSKO RAZSTAVO LONDON 1915 - OSIMO 1975 V PROSTORIH SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V ULICI SV. FRANČIŠKA 20 Razstava bo odprta vse delavnike do vključno sobote, 28. t.m. Urnik: od 16. do 20. ure. Zjutraj samo organiziran obisk po skupinah škodljive kemijske spojine zahtevale celo dve smrtni žrtvi. Patronat INČA je doslej vložil že štiri prijave ustanovi INAIL, vendar je le ena doslej prebrodila zapletene meandre birokratskih postopkov. Pri-, mere rakastih obolenj je odkrilo o- j sebje medicine dela ob nekem pregledu v tovarni. Vse to bi bilo treba seveda preveriti in podrobneje proučiti. Toda,, ko je osebje medicine dela sklenilo, da bo ta problem poglobilo, se je nenadoma znašlo pred p prti mi vrati. Zaenkrat, kot zatrjujejo, nimajo vstopa v tovarno. Pojav je še posebno zaskrbljujoč, ker ne ogroža le uslužbencev, temveč ves mestni predel Sv. Sobote. Morebitno uhajanje škodljivih plinov utegne požeti žrtve med prebivalstvom, ki živi v bližini tovarne. Vse to bi bilo treba torej preveriti. Zakaj tedaj prepoved zdravniškega pregleda v tovarni in zakaj tudi molk s strani upravnih organov? DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2. Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Ciotti (sv. Frančiška) 1. Zaradi prevelike hitrosti z avtom v obcestni zid Včeraj zjutraj so prepeljali v ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 28-letno jugoslovansko državljanko Vero Leban por. Sambolec, bivajočo v Kopru, ki se bo morala zdraviti deset dni zaradi domnevne kostbe poškodbe na desni nogi in pa udarca na desni roki. Poškodbi je utrpela v cestni nesreči. ki se je pripetila na državni cesti 202, v višini UL Brigata Casale. Z avtomobilom fiat 600, z evidenčno tablico KP 489-63. katerega je upravljal njen 31-letni mož Željko, sta se zaradi prevelike hitrosti zaletela v levi obrobni zid cestišča. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1. . , ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z; arovance INAM ln ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. _ Mjii TEČAJI VALUT V MILANU DNE 18. 1. 1978 Ameriški dolar: debeli 875,50 drobni 840.- Funt šterling 1684.- švicarski frank 429.— Francoski frank 182.— Belgijski frank 25,75 Nemška marka 404,- Avstrijski šiling 57,30 Kanadski dolar 755.— Holandski florint 378.— Danska krona 145.- švedska krona 180.- Norveška krona 163.- Drahma: debeli 21,— i drobni 19,50 Dinar: debeli 42.- drobni 42,- MENJALNICA vseh tujih valut STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠIC OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska SLAVICA LALICKI Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOVIČ V soboto, 21. t.m., ob 20. uri IZVEN ABONMAJA. Stalno slovensko gledališče v Trstu “ -Kulturni dom' ” 1“ Sezona 1977-78 MR^LAV KOŠUT*.......... VITEZ NA OBISKU mladinska igra v šestih slikah Scena DEMETRIJ CEJ Kostumi MARIJA VIDAU Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Režija MARIO URŠIČ Premiera: v torek, 24. t.m., ob 15.30 Ponovitve: v sredo, 25. t.m., ob 15.30 v četrtek, 26. t.m., ob 15.30 v petek, 27. t.m., ob 15.30 Prodaja in rezervacija vstopnic od ponedeljka, 23. t.m., od 10.30 do 12.30. S P D T prireja jutri. 20. januarja, v mali dvorani Kulturnega doma s pričetkom ob 20.30 planinsko predavanje znanega slovenskega alpinista in himalajca ALEŠA KUNAVERJA, ki bo predaval na temo: Bosporja do meje Slkima*. davanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. «Od Pre- Prosveta SPD Tabor - Opčine sklicuje redni občni zbor za torek, 24. januarja 1978, ob 20. uri v Prosvetnem domu. SPD IGO GRUDEN ln ŠD SOKOL iz NABREŽINE priredita PUSTNI PLES v soboto, 4. februarja 1978, v društvenih prostorih. Zaželene so maske. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Vpisovanje pri Stanku Devetaku. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001r Prosek: tei. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: teL 213-137: Milje: tel. 271-124. SPD TABOR - OPČINE Jutri, 20. januarja 1978, ob A uri odprtje razstave KLAVDIJA PALČIČA ___^ dr; t>n Bit Pit Slikarja bo predstavil P1 Avgust Černigoj. . člani dramskega odseka boj*. recitirali pesmi Miroslava Pl0 pesmi j._, šute iz zbirke Selivci, ki jo * Jr. opremil Klavdij Palčič. domači Sodelovali beniki. bodo Ha dtii Kino ArisUm 16.00 (Dove volano > d argento*. Režija Piero Livi. rado Pani, Genny Tamburi, V Bucci, Renzo Montagnani. Ph dan mladni pod 14. letom. Mignon 15.30 «La grande avveirt Nazionale 10.15 (Via col vento*-Gable, Vivien Leight, Olivia De.| J* villand, Leslie Howard. Barvni' FI Grattacielo 16.00 (In nome del r*r< re». Nino Manfredi. Barvni C*. 1 Excelsior 15.30 (Guerre stellari*- ** Hamill, Carrie Fisher. Fenice 16.00 «La bandera* muori). Terence Hill, Gene HUa 'man, Max Von Sydow, Catl'eljj0 Denevue. Brvni film, t. Eden 16.00—22.15 «Goodbye & ^ Luomo della CIA*. Tony jjj,* te, Claudia Cardinale. Barvni • r Ritz 15.30—22.15 (II bel paese»- F Villaggio, S. Dionisio, A. Maz*8 (j ro. Barvni film. . j Filodrammatico 16.00 «La mon® felice*. S. Hollander. Prep0v" ^ mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Un attimo, una ^ Al Pacino, Mark Keller. Barvni Aurora 15.30—21.45 «Black R. Shavv, M. Keller. Barvni i h 3/3 ,.l\iln/l L. Capitol 15.30—21.30 (Madame Cl*"| ^ Prepovedan mladini pod 18 |f,- 6r Moderno 15.00 «Porci con le ali*- ]0| povedan mladini pod 18. letanj Impero 16.30 «Ecco lingua d'ar8^st; Carmen Villani. Prepovedan ” pj ni pod 18. letom. Barvni film-. Ideale 16.00 (Giulio Cesare c | lij statore delle Gallie*. Robert chum. Barvni film. d'aCcusa».. Joe Don Baker. vbdafi mladini pod 18. letom-' »c vni film. Radi« 153(1 «La prima notte dl “i te*. Alain Delon, Giancarlo ni, Sonia Petrova. Prepovedan J ckni pod 14. letom. Barvni Astra 16.30 «11 Pistolero*. John ne, Lauren Bacall. Barvni 0 Volta (Milje) 17.00 (Vivere P^j®1 y Prepovedan mladini pod 18. ,19 lit samente*. Alan Bid, Gerry ' PronnVPflan mlo/lini nnH J8, I v 1 Barvni film. Izleti j»'v- nekaj mest na razpolago za en°^ vnuld, pravnuki ln drugo sorodstvo Trst, Sv. Križ, 19. januarja 1978 ! 1 n°va kulturna pridobitev Amatersko gledališče iz Brega pred začetkom svojega delovanja Pogovor z Borisom Mihaličem, ki je nakazat pobude za ustanovitev amater-sk(‘ga gledališča - Ambiciozen repertoar - Gledališče odprto vsem občanom dolinske občine, ki bi hoteli stopili v njegove vrste la k?,n0ren uspeh, ki ga je dožive-drslt- Urna Prireditev in krajši o-pra ’prikaz v Boljuncu ob vaškem iil *i u *štefanovanju», je snodbu prcs ane tamkajšnjega PD »France glivra1^!1*’ ha ustanovijo amatersko Diral, skuPino- Ta naj ne bi od na: 5. Vrat samo vaščanom, k njej olfeih 1 Pristopili tudi ljudje iz dru-. asi. ki j'h gledališče ozira , 'Sra zanima. jJh u,nrem amaterskem gledališču 't iplohU tUrn' Problematiki v Bregu M hoi^m° s® pogovarjali z Borisom d .Z*®, ki ima na tem področij iP ž-e večletne izkušnje in ' itjn meh Pobudniki nove kulturne im h.6' že na začetku po- *j’iHa ne smemo govoriti o tem isču kot o gledališču v pol-dimn P°menu besede. Vendar pojete].. *?° vrs»- sem pred leti so-i )ila h ,Pri sem opazil, da je H tehnizl<>h,'a Ponvica igralskega in jidjev 7nega ansambla iz naših kra judip ay^hal sem se, da so pri nas irfetih ’ ki hi bili sposobni v nekaj ČMer ^ustvariti dober amaterski o-,Iha8i 0 je bila ena izmed pobud za ()ieea a<'k novega gledališča. Poleg pitreii 80 na‘ši ljudje danes kulturno [K llutenp* pr'P,ravljeni na skoraj netiv gr e Podvige. Kulturna dejavnost altora jU se je tako razvila, da je naj (jg a dosegla svoj višek. Ob tem H» ta .o,,sam:) primer pevskega zbobna m' Jnhnik* iz Doline, ki nastopa ’fhiz»\Clnarodnem tekmovanju «Se-Jo, a ,v Gorici. Idealno pa bi bi-[usPično” vsaka naša vas imela ti-fiMrar*,,i?rosvetno društvo z zborom lovali ob otvoritveni predstavi, na stopali na Prešernovi, Župančičevi in raznih drugih proslavah, tako da se bodo lahko vs umetniško izživljali. ..er smo v veliki stiski s ča som, se je umetniški odbor za prvo predstavo' opredelil na ožji izbor av lorjev. Ob tem pa moram pripomniti, da računamo tudi na naše domače, breške ustvarjalce, ki bodo pisat tekste za "ma tersko gledališče. Srčno pa si žeiirn še nekaj, in sicer, da bi poleg tega ustanovili tudi eksperimentalno skupino, ki bi na nov način obravnavala probleme našega časa, šla bi na trge, med ljudi in jim na duhovit način odkri vala prenekatero zakrito resnico. Upam, da bi se naše gledališče v najkrajšem času uveljavilo, da bi “riško ietn g■ - skupino, knjižnico itd. S jt Sat«1 E- stanje še izboljšalo. Na »i nisn °ram ugotoviti, da danes vaji »a j zmožne vzdrževati kvalitetne-lf)>riltu “stva-, Zato moramo na vso iz jjrj dejavnost pri nas gledati j tlaj ''ri- Vsako prosvetno društvo I hogo 're svojo specifično pa ‘jjLjuaL . hi jo kakovostno gojilo. najrazličnejših vasi pa bi J avnoit 1 l.ia. kjer jih določena de-.tkerin _ yan'ma- Velik korak k ta Vftrhinar°-?*ovan^u P°meni breški ko-„ lotrm h , * 1x1 bor, ki povezuje celi fiiniiv»c <>v'an.i(‘' Od tam so prišle za- ytanoviif°b’jde in ludi nami« P° u‘ r‘ Pine. Vl amaterske gledališke sku- ^ Povrnem k našemu gledaje PripomniU, da slišim že * e na njegov račun. Pred-. •'tepi in jan* starih prosvetarjev, ki vl *ka 4’ “a ~e s tem ruši vaška dram f ktlo LUpma- To seveda ni res. Vsa-»tojj 1 'juhi gledališče, lahko pri-, , rog in s širino prido. »'heznit » Vaška skupnost kot posa-f ribj ' ^kateri menijo, da bi bilo V Bali^e*°hti izključnp narečno gle-' ?agov0r -,ud* sam sem med prvimi 11 Ja. venil za ohranjevanje nareč-ie Ar nai se ta pojavlja na o-u ‘lteto J^asno. Če stremimo za kva-* Eredvsor^ram° R°j>ti knjižni jezik, ? tem , Pa kultivirati izgovarjavo. e.. učimo igralci sami in o-naše ljudi. ■ hrH u„ls,.iam o našem novem o F Probi^otavljam, da je poglavjtnj ie Raketo .rjnipn° osebje, ki je v 10* aa, BrP, , ališču bistvenega pometa Hih 5 “ektričarja, inscipienta, o-ij* !‘viSiriti , avcev itd., ni mogoče u-Jti vtr,(jar ,°bre gledališke predstave. 'Uaj. : v »ieuansKe preasiave. ^nci, J®.tehnik vedno nekoliko v . t a “tika lnsty° ga ne spozna, ni »Jftko njim. Zato je take ljudi fli. Ia » Morali Ki iiK hntv\ri**o. spozna, ni 0 z ta j! :-M°rali bi jih honorira 1 J V°' ° ^ bdo 40 vPrašanje re »Hališlti1 imam° čudovit prostoi ,ft b® gledali5aredstave- To ie oMin-y juncu š.če ranče Prešeren* v ®*SnlijLj.Pa ima predvsem glede * Vhrgvli»„ e ohč nske uprave kmalu K rr«ba rfhf- Velikih zaprek torej ni. * , Nas Je Sam° lotiti dela. (0 t hr°grai h. • SDpvr. u"ure giasuene Kome •J J9 gledaiici!el’ ki ®a naša osred t ^maria A ka hiža prevečkrat za ^ t-0 Pr'ti 0 Prvp predstave bi mo I 1 ostal; ^redi aprila. Poleg tega k Cla«ii odra j » , ,m. oziroma repertoar nud^.hiciozen. Našim ljudem 'h dobre glasbene kome- 1 ki ne bi sode- Iščemo študente, dijake ali upokojence za raznašanje Primorskega dnevnika v Skednju, Rocolu, na Ko-lonkovcu, v Barkovljah, na Greti in v središču mesta. Interesenti naj se javijo na upravi Primorskega dnevnika. čimveč mladih pristopilo v naše vrste. Teater je namreč tak inštrument, kjer mladinec lahko izrazi svoj odnos do družbe ter do samega sebe*. rt. č; V soboto seja glavnega sveta Kmceke zveze V soboto se sestane na sedežu v Trstu glavni svet Kmečke zveze, ki ima na dnevnem redu vrsto pomembnih vprašanj. Predvsem bo najvišji organ strokovne organizacije domačih kmetov, kot običajno ob začetku leta, določil organizaciji delovni program za 1978 in dal izvršnemu od boru napotila za reševanje organizacijskih vprašanj, ki so s tem povezana. Nadaljnja važna točka dnevnega reda zadeva priprave za letni redni občni zbor, na katerem Kmečka zveza običajno skliče članstvo v začetku marca. Seja, na kateri bodo odborniki tudi pregledali v zadnjih mesecih opravljeno delo, se začne ob 19.30. HA/PRAVA O KRAŠKIH GOZDOVIH 28. T. M. V REPNU Stvaren in konstruktiven pristop k obravnavanja vprašanj Krasa • ' Diskusijsko srečanje priredijo Iržaška pokrajina, Kraška gorska skupnost in Svetovni sklad /.a zaščito narave tokrat odkrili marsikatero nepravilnost. Higienski urad je namreč prijavil rodnim oblastem šest ljudi. Gre predvsem za prekrške pri prodajni dejavnosti. Pokrajinski laboratorij za higieno pa je po izvedeni analizi odkril sedem primerov ponarejanja živil. Higienski urad je nadalje prijavil dvanajst ljudi zaradi kršitve pravilnika o higieni. : kLsIani<' 0 On?8 ZVEZE *a°2Sk°dninah bencinovod *niki^\zveza *n predstavni-fiali 3Ih odborov bodo poro-zak!)učpadetim lastnikom o *Aquiia u Pogajanj z družbo Postavi- glede. odškodnin za •tankih- V hencinovoda na se- dahgs m kU »K ‘-111" °b 19.30 v krož Mri S* V Zgoniku; •tiinfV1'1?'' °h 19 3° v So- ri'uden v šempolaju. Tržaška pokrajina, Kraška gorska skupnost in Svetovni sklad za za ščibo narave (WWF) so se dogovorili za rireditev diskusijskega srečanja o kraških gozdovih, ki bo v Repnu v soboto, 28. t.m. Namen prirediteljev je poglobit^ na strokovni ravni številna vprašanja, ki so s tem povezana, jih obdelati in izsledke posredovati širši javnosti, kot jih tudi postaviti na razpolago javnim upravam in ustanovam, ki so neposredne pristojne ali pa bi vseka kor morale skrbeti za najboljše vzdrževanje in upravljanje kraških gozdov in naravnega, bogastva, ki ga predstavljajo za. Kraševce in za vso skupnost. Srečanje bo v ‘ HčoVdhT gostilne Križman v Repnu, odprl ga bo, z nagovorom, v katerem bo obrazložil smoter, ki so si ga zadali prireditelji, predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin. Razpravo, ki bo po predvidevanjih trajala zjutraj in ooooMne, bo vodil ookraiinski odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk in bo potekala po spec:fičnih temah, s kratkimi uvodnimi posegi priznanih strokovnjakov. Tako bo prof. Livio Po’dini uvedel raznravn o »Naravoslovnih aspektih v sedanjem stanju*, dr. Bruno Millo o «Higien: kraških gozdov*, dr. Franco Musi o »Pogozdovanju*, dr. Luigi Corrsdi ni o -Gozdarstvu na Krasu*, dr. Vladimir Vremec pa o »Namembnosti in upravljanju* kraških gozdov. V »araravi. ki bo »oteka'a dvoiez:čno, bodo omenjene teme izčrpali v-navedenem '•»•'-.redili v 'motm. da se o njih izdelajo poglobljena stališča. Poleg pristojnih deželnih upravnih in stro> ovnih ustanov so prireditelji povabili tudi vse občine s Tržaškega in Goriškega, ki sestavljajo gorsko rkupnost, inštitute tržaške univerze, kmečke in delavske sindikate, naturalistična združenia, združene ustanove in jusarske odbore, SKGZ in naravno tudi novogoriško in sežansko občino ter Zavod za pogozdovanje Krasa s Sežane. Dejavnost občinskega higienskega urada Osebje nadzorne službe občinskega higienskega komisariata je v zadnjem mesecu preteklega leta izvedlo 1.800 pregledov v raznli proizvodnih obratih in skladiščih ter trgovinah z jestvinami. Med temi obiski so si pridržali 152 vzorcev raznih živil ter jih poslali kemijske mu in mikrografsliemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in pnofilakso, kjer so vzorce analiziral'. Posebno nadzorstvo je oseb-, je omenjenega komisariata vodilo nad jestvinami, k: se lažje pokva rijo. Tehnično osebje higienskega u-rada je v decembru pregledalo tudi 401 stanovanje, med katerimi je 82 takih, ki so v izjemno slabem *ta: nju in je zato prebivanje v njih nevarno. Kot običajpo, so ti pregledi tudi IZJAVA PODŽUPANA ZUCALLIJA NA OBČINSKI SEJI Občinska uprava se ne namerava ponovno pnpvarjati z rajnnskimi konzultami Vzela bo v pretres le pismene protipredloge - Zaradi regulacijskega načrta kriza v občinskem svetu - Kritično stališče SSk do revizije regulacijskega načrta Obvestilo trgovinske zbornice trgovcem na debelo Tržaška trgovinska zbornica obvešča vse trgovce ng debelo (razen tistih, ki trgujejo z mesom, ribami ter sadjem in zelenjavo), da morajo v teku januarja prijaviti pokrajinskemu uradu za industrijo, trgovino in obrtništvo merske razsežnosti svojih prodajmh prostorov ter hladilnih naprav in označiti vrste blaga, s katerim trsujeio. IMrezni obrazci, ki jih morajo izpolniti, so na razpolago v trgovinski zbornici (Borzni trg 14) ali na sedežu združenja trgovcev v Ul. S. Nicolo 7. Izšla je januarska številka «Skdanca» V Križu je izšla januarska številka vaškega glasila Skdanca, ka tero so mladi kriški prosvetarji to krat skoraj v celoti posvetili prosvetni in kulturni problematiki v vasi in to ob priliki občnega zbora PD Vesne, ki bo prihodnjo, nedeljo. Razvoj kulturnega delovanja v vasi pa niso podali v običajnem naštevanju prireditev in gostovanj, ampak v kritični obliki, to je, da so skušali analizirati pomanjkljive točke prosvetnega delovanja v vasi. List tudi tokrat prinaša zanimivo šolsko in športno rubriko, ki je tokrat posvečena namiznemu tenisu, lepo naslovno stran pa je ponovno zdelal stalni sodelavec revije Mirko Doušak. Prijetno zanimivost te številke Skdanca pa predstavlja tudi kotiček namenjer) domačinom, ki tokrat iz raznih zornih kotov anali žira jo vaško problematiko. Nekateri vodilni ljudje v soriški občinski upravi očitno menijo, da so s pogovori ob obratu leta s člani rajonskih konzult o reviziji regulacijskega načrta opravili svoje delo. Zato naj bi predloge arh. Coste in njegove strokovne eiripe kar dali v razpravo v občinski svet. Tako je dejal podžupan in odbornik za javna dela Zucalli na torkovi seji občinskega sveta v Gorici. ko je odgovarjal na vprašanje socialističnega svetovalca Wa!tri-tscha, ki je vprašal kako namerava odbor nastopati po že omenjenih sestankih z rajonskimi kon-zultamii in potem ko so člani konzult izjavili, da bodo pripravili oro-tipredloge in .jih predložili občinski upravi. «Kvečjemu bomo lahko pregledali pismene protipredloge konzult*, je dejal podžupan in dejal, da bo prišlo do razprave v občinskem svetu konec februarja aji v začetku morca. Dodal je še, da je treba takoj odobriti varianto, kajti nekatere stanovanjske zadruge imajo že denar za gradnjo ljudskih stanovanj, ni pa sedai v go-riški občin; na razpolago ustreznih zemljišč. Do stika me^ krajevnimi konzultami in odbornikom ter načrtovalcem torej ne bo prišlo. To tudi, ker je arh. Costa te dni odpotoval za mesec dni iz službenih razlogov v Nigerijo in zato ne bo mogel imeti v tem času stikov z našimi ljudmi. Ko se bo vrnil, bo torei revizija regulacijskega načrta že na dnevnem redu občinskega sveta? Ta odločna izjava Zucallija na torkovi seji pa najbrž ne izraža stališča celotnega odbora. V Gorici krožijo glasovi o skorajšnji krizi v občinski upravi. Na zadnji seji ožjega odbora so nekateri demokristjani kritizirali Zucalli ja, da forsira razpravo o regulaciiškem načrtu, ne da bi upošteval dodatna mnenja rajonskih konzult. Baje je Zucalli jezen zapustil sejo ožjega odbora. Še pred njim pa je, polemično z njim, zapustil sejo de-mokristjanski odbornik za progra-maci.jo inž. Marjan Cefarin. Spori v sredinski večini pa so tudi med republikanci in socialdemokrati v zvezi z izvolitvijo zastopnika občine v upravni svet go-riške hranilnice. Sedanji zastopnik je socialdemokrat, tokrat hočejo republikanci imeti svojega moža. Zaradi tega in tudi zaradi postopka o reviziji regulacijskega načrta so se sinoči na sedežu republikanske stranke sestali zastopniki KD. PSD! in PRI. Stališče do revizije regulacijskega načrta je zavzelo tudi pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti. ki se je sestalo skupno s predstavniki rajonskih konzult goriške občine, prisoten pa je bil tudi predsednik konzulte za manjšinska vprašanja. Prisotni so posebej obravnavali nekatere plati regulacijskega načrta, o katerem je poročal svetovalec dr. Paulin. O nameravani novi cesti v severnem delu mesta so zavzeli negativno stališče, vsaj v obliki kot je ta cesta sedaj mišljena. Obrtniško področje je sicer potrebno, ne pa v taki obliki, ki NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK spreminja ali kvari okolje. SSk nasprotuje tudi novim gradnjam v smislu zakona 167, ki zlasti na štandreškem in nekaterih drugih predmestnih področjih povzročajo umetno spremembo ozemlja in škodujejo gospodarskemu značaju, ki je pretežno poljedelski. Iz tiskovnega poročila, ki ea je izdalo tajništvo SSk, je razvidno, da so preučili tudi vprašanje gradenj poslopij za slovenske šole, ki še ne zadovoljuje konkretnih dosedanjih potreb. »Gre nadalje za probleme nekaterih slovenskih ustanov, ki jih načrt tudi direktno prizadene,* je rečeno v poročilu (najbrž je tu mišljena možnost razlastitve dela vrta sirotišča, kjer naj bi zgradili ljudske hiše). »Posebno važna pa je ugotovitev, da ostanejo v južnem delu mesta vse infrastrukture v glavnem nespremenjene,* je rečeno v poročilu SSk «tako zlasti avtoport in industrijsko področje. Za prvega izgleda, da bo lahko uporaben tudi del dosedanjega letališča, kar bi bilo vsekakor bolje od prvotnih na Črtov. Kar pa zadeva industrijsko področje, je SSk odločno mnenja, da ga je treba postaviti na desni breg Soče, saj je tam dovolj pri- mernega zemljišča, obenem oa bi s tem prihranili nova razlaščanja in škodljive posege na dosedanjih za to določenih predelih. Člani tajništva in konzult so tudi proti vsakršnemu spreminjanju — z določenimi gradbenimi posegi — na pevm-skem področju.* STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ALVIERO NEGRO BUNKER komedija v dveh dejanjih Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo Zuanella Kostumi Marija Vidau Lektor Božo Zuanella Režija in scena JOŽE BABIC Danes, 19. januarja, ob 20.30 v AVDITORIJU v GORICI. IZVEN ABONMAJA. PETI DAN SREČANJA MALIH ODROV 78 Stopnjevan odziv občinstva V znamenju Kranja, Mete Vranič, Štefke Drolčeve in Rudija Kosmača Trojni program predzadnjega dneva »slovenskega* kroga Srečanja 78 je minil v napovedanem stopnjevanju prireditve, ki se je v izredno velikem odzivu občinstva gotovo povzpela nad pričakovano nero. Pri tem je potrebno na vsak na< o-meniti vodstva in gojence šolskega centra za blagovni promet in pa gimnazija v Novi Gorici, ki sta dodobra in z velikim zanimanjem napolnili opoldansko in popoldansko predstavo. Nastop Prešernovega gledališča/ iz Kranja t dvema enodejankama Slavnimi ra Mrožka, »Čarobna noč* in «Na odpnen morju* je zaokrožil prerez amaterskih predstav na ’etoš-njem Srečanju. Omenjeni prerez se je potrdd kot neverjetno smotrn ne zgolj zaradi formalne udeležbe a materskegi gledališkega snovanja, ampak resnično zaradi kvalitetnih dosežkov vseh treh predstav. Kranjski gledališčniki so pod režijskim vodstvom Matije Logarja in Alberta Kosa pokazali prodorno intelektualno analizo Mrožkovih enodejank, kar je gotevo trd'oreh za vsako gledališko skupino. Absurdna komika, ki se kljub realni osnovi hotelske sobe in splava na morju giblje na izrazito asociativnem, mestoma močno preskakujočem nivoju, je dobila posebno v prvi enodejanki lepo in zaokroženo podobo. Popoldanski monodramski nastop Mete Vraničeve v «Raglji» G. Leaufi-derja je bil zanimiva informacija predvsem posebnega tekstovnega prijema. Neuspel dialog z odhaja iiiiiiiiiiiriiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiuniiiiiiiiiiuiiiiiia GOSPODARSTVO NA GORIŠKEM LETA 1977 Vse težje v industrijski dejavnosti komaj zadovoljivo na drugih področjih Neizpolnjena pričakovanja v gostinstvu - V dvomu vloga Gorice v mednarodni blagovni menjavi jočim možem je izsilil iz zapuščene ženske celo vrsto obupnih, vendar šarmantnih poskusov popraviti zamujeno ali razčistiti nerazčiščeno. ■ Igralka ni imela lahke naloge, saj je besedilo vedne bolj — čim bolj se je bi žalo osrednjim odlomkom zahajalo v artistično metaforiko, zapleteno, vendar barvite narave. I-stočasno je brezobvezen značaj ženske klepetavosti dobival vse bolj resno obeležje in je _ tako tudi izzvenel. Z večerno predstavo je po pravici vladalo izredno zanimanje. «Staromodna komedija* Alekseja Arbuzova je bila pravzaprav čudovit gledališki kvartet avtorja, režiserja Mirana Herzoga, igralcev Štefke Drolčeve in Rudija Kosmača. Nemogoče je bilo ločiti eno od drugega, vse je funkcioniralo složno in uglašeno za eno samo stvar: prikopati se z zgodbo »čudne* ženske in »čudnega* moškega do naj-tišjih globin človekovega doživljanja. Nedvomno prava in resnična mojstrovina z ogromno topline in pastelnega humorja, zato pa toliko ostrejšimi čeprav docela življenjskimi poudarki resnega, tragičn*. ga, minljivega. Praznik gledališča je polno odzvenel v navdušenepi občinstvo, ki je sledilo predstavi s tako rekoč idealno občutenostjo in humorno odzivnostjo. Včeraj se je zaključil rvrvi krog Srečanja 78 s prerezom slovenskih predstav. Drugi krog. ki bo trajal od 23. do 27. januarja, se bo pričel v ponedeljek ob 17. uri Z nastopom gledališke skupine »Anfas* iz Sarajeva z »Adamom in Evo* Miroslava Krleže, zvečer ob 20. uri pa bo v solkanski dvorani nastopil znani igralec Rade šerbedžiia z monologom po Krlež; in pa »Baladami Petriče Kercmpuha* istega avtorja. Janez Povše Najnovejša številka uradnega glasila goriške trgovinske zbornice, «Economia Isontina*. prinaša daljšo oceno gospodarskih' gibanj na Goriškem v lanskem letu. Iz omenjene ocene, ki .je na ž-alost glede številčnih podatkov precej pomanjkljiva, povzemamo nekaj glavnih misli. Po daljšem času je na prvem mestu spet kritična beseda o tem, kako smo na Goriškem gospodarili v kmetijski dejavnosti, ki je precej zapostavljena predvsem na ra čun industrije in trgovine Na uspešnost letine so neugodno vplivale vremenske razmere, saj se je leto 1977 začelo v znamenju o-bilndh padavin, ki so ovirale normalen potek del na poljih, vse tja do začetka pomladi. Obilica vlage v zemlji pa .je občutno zavrla tudi vegetacijski razvoj posevkov. Vreme se je proti koncu leta sicer nekoliko ustalilo, kar je omogočilo predvsem pravočasno spravilo grozdja in drugih jesenskih pridelkov. V celoti gledano je bilo leto 1977 v kmetijstvu zadovoljivo, za nekatere pridelke kakor recimo koruzo, pa celo zelo uspešno. Pri ocenjevanju dejavnosti v kme Največ pozornosti namenja glasilo goriške trgovinske zbornice o-\ceni gospodarjenja v industrijski dejavnosti, ki v pokrajinskem me rilu zaposluje okrog 16 tisoč delavcev. Prav na tem področju pa je bilo leto 1977 zelo črno. Iz meseca v mesec se je namreč stanje nezadržno slabšalo in doseglo proti koncu leta vrhunec krize. Kljub temu da so bili napravljeni, vsaj na krajevni politični ravni številni poskusi, da bi se nazadovanje, če ne zaustavilo, vsaj zavrto. To nedvomno potrjuje, da ima kriza na tem področju — v kovinsko predelovalni in tekstilni industriji, ki sami predstavljata kakih 50 odstotkov industrijske dejavnosti na Goriškem — globlje korenine in da so za ozdravitev potrebni premišljeni posegi vlade, morda pa tudi širše načrtovanje v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Poleg velikih podjetij kovinskega in tekstilnega sektorja, s privatnim kapitalom ali državno udeležbo, pa je gospodarska kriza zajela vrsto manjših, ki so na te dejavnosti vezana neposredno, vendar temu pojavu žal nismo pripisovali prevelikega pomena. tijstvu pa nd mogoče mimo neka- Precej pozornosti zasluži pregled terih ugotovitev. Tako so se tudi lani, kljub precej velikemu številu nezaposlenih, predvsem mladih ljudi, pojavile težave pri iskanju sezonske delovne sile. Kmetje in večja kmetijska posestva so to skušali nadoknaditi s kar se da večjo mehanizacijo obratov. dejavnosti v trgovini, tako mednarodni, kakor domači ter v turizmu ter s tem v zvezi naraščanje cen. Leto 1977 se na tem področju kaže v nekoliko drugačni luči. Silovito in predvsem nenadzorovano naraščanje cen v jeseni leta 1976 je lani precej popustilo, kar je nedvo- RAZSODBA TRŽAŠKE PRETURE Oproščeni kršitve gradbenih določil r°6nina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1978 poletna Kil M Všečna NaROCnine SPREJEMAJO: ^rava: Trst, Ul. Mnntecchl 6 Tel. 795-823 **a*naSalcl £nšta; TekoCI račun ZTT 11/5374 ?aška kreditna banka: Tek račun št 1192 Uprava: Gnrlea, Ul. XXIV Maggiu št. l/l Tel. 83-382 Raznašale! oSta: Tekoči račun ZT1 11/5374 29 000 lir 2.900 lif ŠE S TORKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA Preosnova carinskega sistema v Italiji ne sme prizadeti krajev ob vzhodni meji Battello (KPI): Prndolfijev dekret ne upošteva prejšnjih zakonskih doiočil» - 0 znanju slovenščine vzgojiteljice v vrtcu v UL V. Venelo ■ Zakaj so bregovi Sočo polni vsakovrstne navlake? V razpravi na tržaški preturi o domnevnih gradbenih nepravilnostih v repentabrski občini je včeraj pre-tor Bidoli oprostil vseh 8 obtožencev, ker dejanja, ki jih bremenjujejo, niso kazniva. Na zatožni klopi so bili poleg bivšega župana 77-letnega Mihaela Guština, bivših etanol občinske gradbene komisije 53-letnega R. Škabarja, 33-letnega E. Škabarja, 41-letnegn D. Bizjaka, 58-letnega inž. F. Uxe, odgovornega pri tehničnem konzorciju, tudi lastnik nove gradnje 61-letni D. Polojaz, vodja del 79-letni inž. A. Lorenzon in gradbeni podjetnik 68-letni G. Andolšek. Polojaz si je namreč zgradil na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 27. julija 1972 v Repnu stanovanjsko hišo na zemljišču, ki je postalo nezazidljivo zaradi spremembe v regulacijskem načrtu, ki jo je izglasoval repentabrski občinski svet 27. februarja 1971. Novi župan dr. Pavel Colja je moral dogodek januarja 1970 prijaviti sodišču, ker bi v nasprotnem primeru sam prekršil obstoječe zakone zaradi prikrivanja kaznivega deja nja. V razpravi je prišlo do izraza, da so upravitelji nehote prekršili sv6i sklep in niso izkoristili javnega nojoža.ja; lastnik, vodja del in pod jetnik pa so samo izvedli, kar jim je dovoljeval zakrni. Goriški občinski svet je v torek zvečer, po več kot tri ure trajajoči razpravi, odobril resolucijo, s katero protestira proti odloku ministra za finance Pandolfija, ki je le nekaterim carinarnicam v državi dal .dovoljenje da carinijo uvoženo železarsko in tekstilno bla go. Prvotni predlog resolucije sredinskih strank, ki je omenjal le go riški primer, so načelniki skupin spremenili v toliko, da so zahtevali splošen preklic ministrovega de kreta, ki škoduje celotnemu državnemu gospodarstvu in podprli skupno akcijo vseh dejavnikov v naši deželi ki zahtevajo, preklic tega dekreta. Še posebej je v resoluciji omenjeno, da bi tak dekret imel za Gorico zelo škodljive posledice, saj izraža naše mesto upanje v bodoč gospodarski razvoj le s pomočjo povečanja trgovskih stikov med Italijo in Jugoslavijo. V torkovi razpravi so sodelovali, poleg včeraj omenjenih, še drugi svetovalci, komunist Battello je z odvetniško včščino dokazal, da je sedanji ministrov dekret v nasprotju s pooblastili, ki jih ie parla nient dal vladi pred nekaj leti in je zato protiustaven. Komunist Chiarion je obširneje govoril o vprašanju carine v Italiji. Gre. s Pandolfijevimi dekreti za začetek korenite preosnove carinskega vprašanja v Italiji, ki ga je treba povezati z navodili Evropske gospodarske skupnosti. Ta navodila predvidevajo tudi, da bodo carinarnice uredili v notranjosti države in ne na mejnih prehodih. Carinar-niefe bodo tudi specializirali. Napačno pri tem je, da so stvari pričeli reševati ne da bi se posvetovali s prizadetimi krajevnimi gospodarskimi in političnimi faktorji. Ni bilo pri tem povezave med našo deželo in vlado in rezultate takega neodgovornega dela imamo tudi v tem primeru. Chiarion zje tudi obsodil dejstvo, da ni nobene koordinacije mer raznimi ministrstvi. Dežela daje milijarde lir za gradnjo nove goriške obmejne postaje, denar za infrastrukture bo prišel tudi iz osrednjih sredstev, upoštevajoč določila osimskega sporazuma, minister za finance po postavlja na glavo vse sporazume V , razpravo so posegli tudi dr. Paulin (id Slovenske skupnosti, ki ie prav tako poudaril neskladje med tukajšnjimi načrti in mnenjem osrednjih oblasti ter obtožil občino in deželo, da se nista pravočasno domenili s finančnim ministrom. Manj polemični do ministra so bili socialdemokrat Bianconi, demokristjan Tuzzi in republikanec Drufu-ca. Prišlo pa je .do polemike med Tuzzijem in Bianconijem. kar je najbrž odraz trenj v vladajoči sredinski večini. Tuzzi je zatem predlagal osnutek resolucije, ki so jo g precejšnjimi popravki sprejeli \ vsi svetovalci. V prvem delu seje so svetovalci postavili razna vprašanja. Socialistu Waltritschu, ki je hotel vedeti kaj bo odbor napravil, potem ko je nadzorni odbor zavrnil sklep o otroški vzgojiteljici (v slovenskem vrtcu v Ulici Vittorio Veneto), ki ni znala slovenščine, je župan dejal, da so trenutno rešili zadevo z razpoložljivim osebjem, da pa bodo morali v bodoče sestaviti novo lestvico, kjer bodo upoštevali nujno popolno znanje slovenskega jezika. Istemu svetovalcu je župan odgovoril tudi na vprašanje o sredstvih za odpravo mladinske nezaposlenosti, da je dežela dala na razpolago le 32 milijonov lir. Najeli bodo šest mladih strokovnjakov, ki bodo preučevali pročelja hiš v zgodovinskemu središču. Svetovalec Paulin je hotel vedeti zakaj' občina ne skrbi za čiščenje bregov Soče in zakaj dopušča, da neznanci na njenih bregovih odlagajo vse mogoče smeti. Župan je dejal, da nimajo osebja, da bi to področje nadzorovali in preprečili. Svetovalec Nanut je postavil v o-spredje nevzdržno stanju v tovarni OMG v Gorici, kjer ne najemajo novih delavcev. Svetovalec Zalateu je dejal, da so nekatere uijce v predmestjih brez primerne razsvetljave, Coceani in Bianconi pa sta se zadržala pri vprašanjih občinskega osebja. mno ugoden pojav, vendar samo do neke mere, kajti stopnja inflacije. ki .jo dosegamo v Italiji je še zmeraj zelo visoka in smo glede tega pri vrhu lestvice evroo skih držav. Nekoliko bolj umirjeno naraščanje cen, vsaj za nekatere artikle, pa je nedvomno povezano z padanjem popraševanja. Prečejšen zastoj so lani zabeležili tudi v mednarodni trgovini, kjer naj bi Gorica in celotna pokrajina prevzeli posebno vlogo. Zaradi zelo nejasnega gospodarskega položaja niso bile izkoriščene vse možnosti in ugodnosti, ki jih predvideva gospodarski sporazum o maloobmejni izmenjavi. Tako je v drugem polletju ostalo neizkoriščeno kar precej milijard lir, ki so jih, po sporazumu med emisijskima zavodoma Jugoslavije in Italije, prenesli iz kompenzacijskega na generalni račun. V gostinstvu so z letom 1977 še kar zadovoljni, čeprav so pričakovali , nekoliko več. Zmanjšalo se je število domačih gostov, medtem ko se je število tujcev celo rahlo povečalo. Vsekakor .je tako gibanje značilno že nekaj let. kar dokazuje, da bo treba v gostinstvu marsikaj spremeniti, pregledati, dopolniti, predvsem pa narediti vse za podaljšanje turistične sezone. Na področju blagovnega prometa, tudi ob upoštevanju splošnega gos-Dodarskega položaja, je uspeh dober, čeprav bi bilo na podlagi rezultatov iz leta 1976 mogoče pričakovati veliko več. Količina pretovorjenega blaga v tržiškem pristanišču v lanskem letu .je le za malenkost nižja kakor leta 1976. Prav tako ie mogoče ugodno o-ceniti tudi potniški promet preko ronškega letališča, ki se je lani znatno povečal. Glede ocene cestnega tovornega prometa, zlasti mednarodnega, so mnenja precej deljena. Tako so lani pri mejnem prehodu Rdeča hiša spet zabeležili občuten porast števila tovornjakov namenjenih v Jugoslavijo in druge dežele. Ta dejavnost bi se z ureditvijo nekaterih težav, predvsem s hitrejšim carinskim postopkom, pa tudi z dograditvijo načrtovanih obmejnih infrastruktur, utegnila , v prihodnjih letih bistveno okrepiti. Vsekakor so to le ugibanja, kajti nekateri za konski odloki, ki so bili sprejeti pred kratkim, tudi v soglasju s smernicami carinske politike Skupnega evropskega tržišča, utegnejo precej ošibiti pomen Gorice v mednarodni blagovni menjavi. Na finančnem poslovanju velja ugotovitev, da je obseg nekritih čekov in menic ostal lani v glavnem nespremenjen v primerjavi z letom Drej. Znatno pa se je povečala vrednost neplačanih trat. Stalno slovensko gledališče v Trstu JANEZ SVETOKR1ŠKI EN SREČEN, VESELI INU TROSTOV POLN DAN VOŠČIM Izbor in priredba Tone Partljič Jezikovno vodstvo Mirko Mahnič Kostumi, scena in režija Iztok Valič Nastopa JOŽE ZUPAN danes, 19. t.m., ob 10.30 na učiteljišču v Gorici ob 20.30 v Dolu jutri, 20. t.m., ob 12. uri na liceju v Gorici ob 20.30 v Pevmi v soboto. 21. t.m., ob 12. uri na trgovski šoli v Goric! ob 20.30 v Rupi Razna obvestila šolski sindikat CGIL vabi vse slovenske šolnike na svoj sedež v Ul. 24. maja 12 v petek. 20. januarja, ob 17.30. Na dnevnem redu bo diskusija o problemih slovenske šole. Razpravljali bodo o dokumentu, ki ga je pripravilo tajništvo sindikata kot predlog za globalno zaščito odprtih problemov slovenske šole. Društvo slovenskih upokojencev l Italiji sklicuje danes, 19. januarja, ob 15. uri članski sestanek za čla1 ne z Goriškega v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Malta 2. Na sestanku bodo člani odbora na razpolago za razna pojasnila v zvezi s pokojninami. Vabljeni so tudi upokojenci, ki še niso člani društva, a se želijo vpisati. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici. Danes ob 17. uri, Miloš Mikeln: Mandragol, Predstava za red BP (šolski center za blagovni promet Nova Gorica). Ob 20.15 ponovitev iste predstave za abonmajski red S četrtek in izven. Obe predstavi bosta v veliki dvorani PDG v Novi Gorici. Izleti Slovensko planinsko društvo v Go-, rici priredi v nedeljo, 29. januarja, avtobusni smučarski izlet na Nevej-sko sedlo. Vpisovanje na sedežu do 25. t.m. ali do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu. Prosvetno društvo »A. Paglavec* v Podgorj priredi v nedeljo, 29. januarja, avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Vpisujejo Tanja Bregant, Vanda Okroglič, Klavdij Maligoj, Livij Rožič ui Joško Klavčič. Prosveta V Prosvetni dvorani v Pevmi bo jutri, v petek, 20. januarja, ob 20.30 nastop gledališkega igralca Jožeta Zupana, ki bo izvajal monolog iz del Janeza Svetokjpškega z naslovom »En srečen, veseli inu troštov poln dan voščim*. Nastop je pripravilo SSG v sodelovanju s SPZ in ZSKP. Kino ‘ Gorica CORSO 17.00—22.00 »La notte deli'alta marea* A. Steel in A. Belle. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERN1SSIMO 17.00—22.00 «C'era lina volta un merlo canterino*. G. Kandeli in G. Tsckdeidzi. VITTORIA 17.00-22.00 »Greta la don. na bestia*. J. Torne in E. Falck. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.15-22.00 »Indianapolis pista infemale*. P. Novvman in J. Woodward. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »MogUamante* EXCELSIOR 16.30-22.00 »Black Sun-day». Nova Gorica in okolicu SOČA »Prodajalka vijolic*, španski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Vohunka brez imena*, •-meriški filni ob 18. .in 20. uri. DESKLE »To noro ameriško dekle*, ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je » Gorici dežurna lekarna Pontoni A Bassi, Ul. Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341. PRIMORSKI DNEVNIK 4 19. januarja 191 p ----—----——1- IZŠLO PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Kolekcija šestili knjig (I ružboslovne literature Državna založba Slovenile je izda'a koniplet knjig družboslovne vsebine. Gre za tri knjige zbirke Neuvrščeni, s katerimi je zaključila lanskoletno serijo teh knjig, za knjigo Edvarda Kardelja o sistemu samoupravnega planiranja, za knjigo kritičnih razprav o slovenskem zgodovinopisju Frana ta; Klopčiča m knjigo Martina Žnideršiča o problemih knjige in založništva. Slednje tri knjige so izšle izven serij, čeprav’ je Kardeljeva knjiga prva iz skupine knjig, ki imajo skupen nastop Brionske diskusije. IVAN BRATKO : OKROGLA MIZA Ivan Brgiko se je kol slovenski pisatelj udeležil lanskega zasedanja neuvrščenih v Columbii Njegova knjiga je pričevanje n lej konferenci. pričevanje Jugoslovana. slovenskega pisatelja in pričevanje radovednega publicista, ki sprejema dogajanja s polnim zamahom, nato pa o teh dogajanjih razmišlja in vse to posreduje bralcu. Zato e Bratkova knjiga deloma knjiga dnevniških zapiskov, deloma knjiga razmišljanj in predstavlja zato širok splet o vprašanjih današnjega časa Seveda )e zato nujno, da pisateljeva misel posega tudi nekoliko nazaj v preteklost. da zajema tako politična kol gospodarska in kulturna vprašanja in da daie bralcu zanimivo podolju ne samo konference, ne samo problemov šri tanke temveč problemov neuvrščenih držav nasploh in njihove vloge v svetu. Knjiga je pestra, zanimiva, v skladu z nieno raznoliko vsebino pa je tudi njena razgibana grafična podoba, ki je v svetu že običajna, pri nas ga predstavlja novost. .TL»V ZlEd KR : NEOPOREČNA ŠVICA Profesor sociologije in socialistični poslanec v švicarskem parlamentu Ziegler je napisal knjigo d svoji domovini knjigo ki pa za Švico tli nič laskava. Nasprotno; pisatelj je bil po izidu knjige deležen osirib napadov. To pa je razumljivo takoj, ko knjigo preberemo. Knjiga namreč govori o Švici kot. imperialistični državi, ki ne ubija z orožjem in nasiljem temveč s kapitalom. Njeaova kritika je zalo naperjena proti švicarskim bankam, proti unravliav-eem finančnega in industrijskega kapitala, ki so del svetorneaa imperialističnega sistema. Predvsem proti tistim, ki so sodelovali vsaj posredno vri tragičnih dogodkih v Čilu. Prvi del kfijige govori o šicerskem razvoju, n položpm Švice v svetu. Drugi del prikazuje družbeni razvoj Švice in kaže. kako se za fasado demokracije skriva moč in oblast ozkega kroga Hudi. Tret ji del govori o teoriji nevtralnosti in švicarski trgovini ter investicijah. Tako celotno delo izzveni kot ostra kritika Švice. ki razbija mit o tej deželi in prikaže Švico kol del svetovnega imperialističnega sistema. ANTHONY SAMPSON : SEDEM SESTER Anplešk; publicist Anthonv Samp-son je napisal knjigo, katere naslov Sedem sester ne pove ničesar. podnaslov Naftne družbe in spremembe v svetu, pa pojasni vse. Isti avtor je slovenskim bral-slovenščini že izšla njegova knjiga ITT - država v državi. Pred nami pa je zdaj knjiga, ki pripoveduje, kako se je sedem velikih koncernov (Esso. Shell itd.) združilo in si podredilo naftno industrijo skoraj vsega sveta. Zapletena proble-malikci. 4ci jo razkriva pisec, je skoraj osupljiva, zadeva pa rie samo večino držav v svetu, temveč predvsem neuvrščene države, ki so proizvajalke nafte Ker vemo, kakšen pomen ima danes nafta in kakšne probleme sproža je prav zanimivo brati o tem knjigo ki nam razkriva zgodovino posameznih družb, njihovo sedanjo aktivnost in sploh vso problematiko. Naše stališče do teh vprašani pa odkriva uvodna beseda Mirana Mejaka. EDVARD KARDELJ: O SISTEMU SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA Ta Kardeljeva knjiga je ena izmed večih. ki nosijo skupen naslov Brionske diskusije. O čem govori knjiga, kaže že njen naslov. Bralcu naj pokaže in tolmači izhodiščne točke samoupravnega planiranja. ukvčrja pa se tudi z nosilci planiranja. Gre torej zg ;rri-kaz osnov našega novega zakona o sistemu družbenega planiranja, kot pravi avtor v uvodni besedi, pri čemer’ pa se avtor ne ukvarja simo z vprašanji ekonomsko teoretične, metodološke in strokovno organizacijske narave, tem več predvsem s planiranjem kol družbenoekonomskim odnosom med ljudmi, kot sistemom medsebojnih odnosov, pravic in vzajemnih obveznosti. čeprav je bil novi zakon o družbenem planiranju že sprejet, pa ta tekst danes utegne biti koristen za študij in jugoslovansko prakso. * FRANCE KLOPČIČ : KRITIČNO O SLOVENSKEM ZGODOVINOPISJU France Klopčič je v tej kniigi zbral spise s področja zgodovine, Sl. Ru. (Nadaljevanje na zadnji strani) Iz umetnostnih galerij Luigi Fattorello in njegove pokrajine Luigi Fattorello je svojo mladost sicer preživel v Vidmu, od koder je nato odšel v Milan, kjer je večkrat razstavljal, pred 55 leti pa se je rekli bi za stalno nastanil v Trstu. Prvič je Fattorello razstavljal nrav pred 55 leti in bil vse do leta 1930 znan kot futurist in kot tak je sodeloval tudi na beneškem bienalu, in Sicer na IB. zadevni mednarodni likovni manifestaciji. V Trstu pa se ie Fattorello prvič predstavil pred 20 let■ drugič pa šele lani. praktično torej le dvakrat v razmeroma dolgem razdobju. Razlog za to pa je treba iskali v dejstvu, da je bil izostreni realizem nekdanjega fu turista v telili nadvlade abstraktne ali če hočemo informalne struje v slikarstvu potisnjen nekako ob stran, vsekakor zapostavljen. Na lanskoletni razstavi v občinski galeriji pa se je Litini Fat-toreilo predstavil kot izredno kakovosten pokrajinar in sicer kot zelo stvaren v podajanju prirode, ki ji pričara tudi določeno pesniško nastrojenje. Vse te odlike so se pokazale tudi 'v njegovih delih, ki jih je pred nedavnim razstavil v gojenji SanVElena. Je pa ta razstava bila zasnovana v znamenju bleščave zimskih krajin goratih predelov Cadora. Kot mojster čudo vitih razgledov zasneženih dolin in veličastnih vršacev vnaša vanje prepričljivo migotanje sončne svetlobe na belem snegu, hkrati pa tudi zimski mraz v svežih jutrih. Pri današnji svobodi, ki ie zna čil na tudi za likovno ustvarjanje, je pač potrebno precej avtodisci-pline v upodabljanju takšne resničnosti in pri prenašanju vanjo določenih liričnih občutij. V tern smislu so pri Fattorelliju na izredni višini zlasti bolj anonimni izrezi pokrajin, posebno takih, v katerih pronica veličastnost prebujajoče se narave iz zimskega spanja, ko nabreknejo novi sokovi še gole veje drevja in ko bele snežne zaplate močno kopnijo. M. M. lllllllflltailMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIISIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII lili llllll II lllllllllllllliHII lili lil MllltlllM III11111111111111111111111111111111111111 IIIIMIH KULTURNI DOGODKI V SLOVENSKI METROPOLI Poleg proslav cele vrste obletnic tudi obisk sovjetskih likovnikov Uspelo predvajanje kratkih filmov- Gostovanje mariborske Drame Sovjetski predstavniki tudi v drugih centrih - Zaključek v Beogradu Po obisku novogoriškega in tržaškega gledališča, ki sta s svojo igro vzbudila pri ljubljanski publiki veliko navdušenje, je ljubljanska Drama takoj sprejela na svoj oder v goste mariborski teater. Gostovanje je potekalo v smislu odpiranja slovenskega gledali škega prostora. Član: mariborske Drame so ljubljanskemu občinstvu predstavili »satirične variacije* (na znano Cankarjevo delo »Hlapci*), ki jih je pod naslovom »Oskubile jastreba* napisal Tone Partljič, u-prizoril pa beograjski režiser Že-limir Oreškovič. V viteški dvorani festivala je sledil večer klasične kitare. To je bil splo koncert mladega Tatara Turana - Mir za Kamala, ki \c po poreklu iz sever ne Sibirije in ki si uspešno utira pot s temperamentnim in briljantnim barvitim zvokom na transibir skl kitari, ki je navdušila prisotne Ljubljančane za čudovito poda janje glasbenih odtenkov. Istočasno pa so se številni gledalci v Kinoteki navduševali nad kratkimi i-granimi filmi, ki so j:h napravili študenti ljubljanske AGRFT. Obsežen, skoraj triurni spored je minil neutrujajoče in razveselil obiskovalce z visoko ravnjo mladih študentov, ki so se ''.kazali z n stvar jalno umerjenostjo, z nekakš-, no zrelostjo predvsem v predstavitvi socialne tematike. Triurni filmski razpon ie bil zares širok in ie segal od duhovite potopisne lepljeni'2 do refleksivnega eseja, vmes pa so se zvrstli kulturni filmi in vrsta zelo zanimivih portretov, ki' jih po mnenju kritike lahko uvrstimo1 med skorajda prave profesionalne dosežke. S svojo projekcijo študijskih filmov so vsekakor nared Ti dober vtis. Ob uspehu študentov AGRFT bi bilo pomembno omenili tudi 3(f-lei-ni obstoj in delo pedagoške akademije v Ljubljani, ki je v tel) dneh v središču pozornosti zaradi svojega jubileja, ker slopa leto« v četrto desetletje reforme za pedagoško izobraževanje in j'e doslej dala 4.600 diplomirancev, t.j. osnovnošolskih učiteljev. V prostorih Društva slovenskih pisateljev 'a je bil spominski večer, posvečen stoletnici rojstva pesnika in prevajalca Otona Župančiča. ki ga jb organiziralo dru štvo kpj žg.vojj). prevajalcev. Uvodna besedo je imel predsednik društva Janko Moder. In ker je zad nje dni vse kulturno življenje «v vrtincu obletnic in jubilejev*, je tudj Slovenska filharmonija v Ljub ljani praznovala 30-letnico prvega povojnega simfoničnega koncerta in s tem svojega umetniškega delovanja. Trinajstega januarja leta 1948 je bil- v Unionski dvorani prvi povojni koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom španskega dirigenta Salvadora Beca-risse. V treh desetletjih nepretrganega dela je v Slovenski filharmoniji delovalo šestnajst slovenskih in jugoslovanskih zborovodij, 0'kčstru pa je dirigiralo 55 domačiji dirigentov. Tudi delež di rigentov iz drugih držav je bil zelo velik. In ta jubilej Slovenske filharmonije kaže na splošni razvoj slovenske glasbene kulture. Med osrednje kulturne dogodke pa vsekakor sodi obisk petčlanske delegacije predstavnikov sovjetske likovne umetnosti v Ljubljani. Ta obisk pa sodi med prve kulturne akcije v letošnjem letu v okviru mednarodnih sodelovanj. Sovjetski likovniki bodo poleg Ljubljane obiskali tudi Zagreb, Skopje, Novi Sari in Beograd. Srečanje strokov njakov na likovnem področju se je na temo »sodobna slovenska likovna umetnost* začelo prejšnjo soboto v Ljubljani v Moderni ga- lc5$;- .' ■ f-p ' j - - ■(.(V Od slovenskih strokovnjakov so pri srečanju sodelovali ravnatelj Moderne galerije Zbran Kržiširk, Hliuuciiir fiaivnjt; uku m, tajnik KSS Štefan Balažič, preef-sednik društva Slovenskih likovnih umetnikov Viktor Snoj ter u-' metriostni zgodovinarji, umetniki in Tkovn.i strokovnjaki dr. Mirko Ju-teršek, dr. Ksenija Rozman, Ljerka Menaše, Breda Mišja, Špela čopič, Stojan Batič in Jure Mikuž. Tema Vsebinsko zelo bogatili pogovorov je bila vsekakor omejena na sodobno slovensko likovno umetnost: slikarstvo, kiparstvo in grafika v 20. stoletju, do najnovej-šil) in. najbolj ustaljenih smeri. Sovjetski likovni gostje so pokazali zanimanje za vprašanja kulturne politike in . zlasti likovnega deleža v. njej. Zanimala jih je na ce-m že znan. saj je v .......................................................................................................................................................... Dresirani delfini tudi v službi CIA Znanstveniki oceanografskega zavoda na vseučilišču na Havajih so nekega jutra presenečeni odkrili, da r..uneslo dveh živih delfinov čepita v kotu bazena dva delfina iz plastične snov: in z napisi «Nikoli več sužnji*. Dva delfina, pravzaprav dve samici Kea in Puka pa •ta izginili. Krivcev ni bilo treba dolgo iskati. Pravzaprav sta se dva študenta, katerih naloga je bila bazen čistiti in polniti z vodo, kar sama prija-vila kot »krivca za izginitev Kee in Puke*. Bila sta to Kenneth Le-vanseur in Steve Sipman, ki sta povedala, d »delfinov risva ukradla. pač pa sva ju izpustila v' Pacifik, ker sva prepričana, da človek nima pravice te tako brihtne živali izkoriščati za svoje krute namene*. To je bilo tudi stal šče dveh visokošolcev pred vseučilišč-nirrti oblastmi in tudi pred sodiščem, ki ra njunega poštenega stališča ni upoštevalo i' Levasseur je bil obtožen za krajo in prav nič čudnega ne bi bilo. če bi ga obsodili na pet let ječe, Sipmanu pa bodo sodili v februarju. Pri ten pa je potrebno navesti okoliščino, ki nam bo vse pojasnila. Vseučilšče na Havajih ima namreč pogodb/ z ameriško obveščevalno službo CIA ter z ameriško voj'io mornarico, da v njunem imenu viši z delfini določene poskuse. Vojska dobro plačuje, univerza pa je pripravljena za ta denar delati, neg lede na to, čemu njeno delo služi, Na procesu proti Levasseurju pa je prišlo na dan marsikaj, kar a merišk' vojni mornarici in še po seboj obveščevalni službi CIA ni bilo pogoju. Levasseurjevi odvetniki so namreč povabili kot priče in ko' izvedence pred sodišče nekatere znane ameriške strokovnjake. ki nasprotujejo izkoriščanju delfinov v vojaške namene. In tu je šievilno občinstvo moglo zvedeti marsikaj. Prof. Michael Gieen- \vood, ki sc je 10 let ukvarjal s proučevanjem delfinov in delal kot strokovnjak za ameriško vojno mornarico, jo leta 1972 svojo pogodbo z mornarico prekinil, ko je ugolovil, kam vse to vodi. Pred sodiščem je rekel: »Ugotovil sem. da se moja raziskovanja izkoriščajo za to, da bi iz teh brihtnih živali napravili po-korne morilce, ker bi ti delfini v vietnamskih pristaniščih in obalnih vodah morali varovati a-meriške vojne ladje pred morebitnimi ljudmi — žabam:. Delfinom bi pritrdili na nos večje brizgalke, napolnjene z ogljikovo kislino in dresirani /fini bi se pognali na ljudi - žabe in jim zabili brizgalko v telo. Tako napadeni potapljači bi eksplodirali, ker bi se ogljikova kislina v njihovem telesu kmalu spremenila v plin. Čeprav je Michael Greenvvood svoje sodelovanje z ameriško vojno mornarico prekinil, ve zagoto-da je bilo samo v zadnjih 15 Borštani so se tudi tokrat ob vaškem prazniku izkazali mesecih vojne umorjenih v vietnamskih vodah kakih 60 vietnamskih potapljačev, ki so se približali ameriškim ladjam. Prof. Greetnvood je rekel tudi na slednje: «CIA uporablja delfine tudi kot torpeda. Veliko delfinov je iz-vežbanih tako, da se obloženi z razstrelivom zaletijo v označeni cilj. In take delfine CIA prodaja ali e-nostavro poklanja latinsko - ameriškim deželam, seveda tistim, ki sprejemajo njeno politiko.* Toda ameriška vojna mornarica ima na razpolago tudi delfine, ki so »koristni*, ker so tako izvežba-ni, da pomagajo potapljačem, ki So v nevarnosti. Ti delfini so defen-z vno cresirani. Toda največ delfinov je ofenzivno izvežbanih, tako da varujejo ameriške ladje, celo a-meriška mornariška oporišča. Nekaj delfinov, opremljenih z radijskimi oddajniki, pa spremlja sovjetske podmornice na njihovi plovbi po oceanih. V nedeljo popoldne so imeli v borštanski prosvetni dvorani lepo kulturno prireditev z bogatim sporedom. Poleg domačega pevskega zbora in dramske skupine so nastopili tudi otroci in sicer v pevskem zboru, nato kot orkester z orffovimi glasbili, končno je nastopil še orkester domače glasbene šole. ša. spomeniška kulturna politika, pa tudi svobodna izmenjava dela ter oblike sodelovanja med delovnimi organizacijami in likovnimi umetniki. Sovjetska likovna delegacija, ki jo sestavljajo sekretar uprave Zve A' likovnil) umetnikov SZ Vladimir Garjainov. namestnik načelnika katedre za teorijo umetnosti pri A-kademiji družbenih znanosti V.M. Poljevoj. vodja oddelka znanstveno raziskovalnega inštituta za teorijo likovnih umetnosti pri Akademiji umetnosti SZ Marina Kuzmi na. znanstveni svetnik te akademije Lidija Aljišinova in likovni umetnik Induliz Zarin iz Latvijske SSR, si je obenem ogledala reprezentativno razstavo članov Društva slovenskih likovnih umetnikov in razstavo prvih študentov ljubljanske ALU udeležencev NOB, najbolj pomembnih. izsekov partizanskega slikarstva. Nato so odšli na zanimiv, poučen in prijeten obisk v atelje slikarjev Franceta Miheliča in Jožeta .Ciuhe, v spremstvu Stojana Batiča pa so si ogledali še njegove plastike, ki so razstavljene v Moderni galeriji. Delovna prit petčlanske delegacije se je nadaljevala dalje po Sloveniji. V nedeljo so obiskali Trebnje in Kostanjevico na Dolenjskem.' Ta obisk pa je potrdil pogovore b policenlrizmu slovenske likovne kulture. V galeriji v Trebnjem je stekel pogovor o profesionalni in amaterski likovni umetnosti, o samorastniški kulturi, o kriterijih vrednotenja te umetnosti, saj je prav trebenjska galerija znana po tem. da odpira vrata samorastnikom iz Slovenije in sosednje Hr-vatske, ki v njej redno razstavljajo svoja dela. V Kostanjevici na Krk* pa so se gostje zanimali za organizacijo »forme vive* in so sovjetski gostje predlagali, da na j bi tudi sovjetski likovni umetniki sodelovali na tej mednarodni prireditvi. Pogovori v Ljubljani so načeli nekaj tehtnih problemov. Ta kratka. toda prijetna seznanitev s slovensko likovno umetnostjo je verjetno prvi korak k poživitvi kulturnih stikov na tem področju med državama, kajti sovjetski gostje žo pripravljajo program gostovanja sorodne jugoslovanske delegacije po SZ. Vsekakor pa bo treba najprej zaključiti potovanje po Jugoslaviji in seznanjanje z jugoslovansko likovno umetnostjo, saj se njihova pot nadaljuje, kot smo že rekli, še v Zagreb, Skopje, Novi Sad in Beograd, kjer bodo sklepni pogovori s predstavniki vseli jugoslovanskih likovnih središč. ANA MARJANOVIČ Megi Pepeu razstavljala v Gradiški Pred dnevi je zaključila svojo razstavo v galeriji «La Serenissi-ma» v Gradiški tržaška umetnica Megi Pepeu, Ici je dala na ogled večje število svojih olj. akriličnih slik in še ,ducat gra fik. Megi Pepeu je. kot je znano. družbeno zavzeta umetnica, vendar njene podobe niso ne kakšni politični manifesti, pač pa je preko umetniških podob izražena zavzetost človeka, ki mu ni vseeno, kakšna je družba, v kateri. živi. In zato smo na razstavi videli predstavnico meščanske družbe v zelo debeli dami. prav blizu nje pa upokojenko ali tudi že krepko izčrpano delavko z mio na glavi in v sivi obleki, pa Uidi «e sivem» razpoloženju, skratka v razmerah ne preveč veselega jutrišnjega dne. Na isti. steni je bila razobešena velika podoba delanem z veliko v naprej molečo roko. ki nekako kriči, koliko je preparala, koliko ustvarila, a je njej bore malo ostalo. Pri mizi pa sedi starejši moški z boli mladostnim, vendar pa praznim obrazom, nekako izvotlen človek, ki je vse svoje življenje preparal za jutrišnji dan ki ga pa ni, kgjti ko je odslužil, je ostal sam in osamljen, družbi nepotreben. Vendar pa niso vsi ■motivi., ki jih je Megi Pepeu razstavila, laku turobni pač pa je na velikem, morda prevelikem plalnu upodobila v rdeči in rjavi barvi golega mladeniča v naravni velikosti, ki od radosti pleše. Prav tako bolj vesela ali vsaj tolažilna je podoba ženske na obali Med grafikami, ki jih je bilo kakih 10 ali 12, sla pritegnili takoj pozornost dve z dveh nasprotujočih si področij Zelo pikra je umetnica, ko prikazuje bogatega meščana v plašču s krznenim ovratnikom, ki vodi na sprehod, rekli, bi raje razkazoual svojo ženo ali ljubico, ki ima na sebi le drobno . ogrlico ter verižico s križcem. Umetnica je sliki dala naslov *Sprehod», pa ni sprehod, pač pa razkazovanje' ali baha-šlvo. ah pa tudi razkazovanje moške «pravice» nad podrejeno žensko, če se pri ogledovanju te grafike vsiljuje človeku nasmeh, pa čeprav grenak, ga obhajajo povsem drugačna občutja, ko opa zuje sliko z naslovom <Čile». Tu vidimo v ospredju drobnega golega otročička z dvignjenima rokama, v ozadju pa prav tako nekaj odraslih jetnikov v enem izmed Iglikerih taborišč, v kale ra ie Pinochet pognal na tisoče ljudi. ki ne soglašajo z njegovim režimom. Prav tako- mračno deluje slika, ki prikhzhje simo ženico. ki otožno zroe skozi okno. Na tej sliki, je vse-imho in- mračno. rekli bi turobno. Sicer pa bomo na koncu navedli nekaj naslovov razstavljenih slik. ki nam posredno povedo. kje Megi Pepeu zajema svoje motive, svoje navdihe. Med razstavljenimi, deli smo si žabe težili naslednje naslove; «Zo. družinsko posvetovanje», kjer se sku■> pina članov družine od dedov do vnukov dogovarjajo o še nerojenem otroku; «Zenska na Polite-rossu» prikazuje branjevko na svojem i telo vnem mestu; ena slika nosi naslov «Proces za Rižar-no-». druga slika nosi naslov Misli kovinskih delavcev». naslednja slika nosi naslov «Sede-ča dama» TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00. 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Zlate plošče nekoč in danes: 10.05 Koncert sredi jutra, vmes Družina v sodobni družbi; 11.31 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Lanskoletno mednarodno pevsko tekmovanje «Ce-sare Augusto'Seghizzi*: 13.35 Od melodije do melodije: 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Ever greeni in vmes Kulturna beležnica: 15.35 Kaj je novega v diskoteki: 16.30 Odprimo knjigo pravljic: 17.05 Klavirska glasba v čitalnicah: spremna beseda dr. Gojmira Demšarja, izvaja pa A-leksander Bevilacqua; 17.20 Glas bena panorama; 18.10 Človek in m! krobiologi i' 18.25 Klasični album. KOPER 7.30 8.30. 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30. 16.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.32 Glasbena galerija; 9.15 Poje Stcvie Wonder; 10.00 Z nami j. . . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Mini juke box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.10 Intermezzo; 14.33 Zborovsko petje; 15.00 Otroška od daja: 16.05 Orkester Argelli; 16.40 Glasbeni notes; 17.(K) Ob petih popoldne — Ulica M; 17.30. Primor ski dnevnik; 18.OO Glasba po že ljah; 18 35 Mladi izvajalci; 19.33 Č rasli; 20.32 Rock party; 21.00 Slov. skladatelji; 21.32 Igra an sambel Arthur Smith; 22.45 Poje Branda Hollovva.v. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročala: 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.50 Romance; 12.05 in 13.30 Vi in jaz: 14.05 Glasba: 14.30 Radi iška priredba; 15.05 Prvi NIP; 18.00 Avtorjeva pesem; 18.30 Nenavadna potovanja; 20.30 Big ansambli: 21.05 Simf. koncert; 23.15 Zadah ko noč. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 0.30, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 Oni drugi, dan: 9.32 »Un m liro di nebbja* (i. del; 21.45 Glasbeno - govorni program; 15.00 Tu Radiodue; 18.56* Zgodovina po predpisih'; 19.50 Prijetno posluša nje; 21.05 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, j.00, 9.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.20 Na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Zborovska glasba;• 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?: 10.45 Turistični naipotk'; 11.03 Uganite, pa vam za-igri utegnilo IJj[ do dolge paralize vseh h Aertonm? nn ni ' Vpr.: «Po posredovanju nekega kolege iz Kopra sem, pred nekaj dnevi prejel odločbo iz Kopra, ki mi priznava v pokojninsko dobo tako dobo parlizanščine kot delovno dobo. ki sem jo po vojni vse do leta 1953 opravljal v Kopru. Pri partizanih sem bil od 10. oktobra 1944 pa vse (U, konca oktobra 1945 in so mi šteli še več časa. kot sem ga resnično prebil v vrstah narodnoosvobodilnega gibanja. Po skoraj 8-letni zaposlitvi v Kopru sem se preselil v Trst, kjer imam stalno bivališče, sem redih zaposlen in sem italijanski, državljan. BO let bom star komaj 1982. leta vendar lllillinillMIIIIIIIlIlllMiiit.ti.itirjttMtKlIitMmiHIIHIIIIIIHIIKlIMIlIfHllllimHllllllllllllllllimilllllliMIMIIIIM Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zaradi nekega vašega nejasnega stali šča bo prišlo do nesporazuma s sodelavci. Bodite popustljivejši z drago osebo. BIK (od 21.4. do 20. 5.) Postavite se po robu nasprotnikom z nenadnimi ukrepa. Bodite bolj iskreni do svojega okolja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Stvari se razvija jo na najboljši način, vendar ne počivajte na lovorikah. Odpravite vse dvome. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pie dočite sodelavcem dejansko stanje v doslej opravljenem delu. Bodite ljubeznivi do neke osebe. LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Ne lotite se dela. n~ katerega še niste pripravljeni. Skrbi v zvezi z drago osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite natančni ker se vam obeta precejšen dobiček. Povsem tuje osebe bodo sprejele vaš načrt. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Z nekoliko večjim naporom boste kos težji situaciji. S vojn družino obvarujte pred tujimi vplivi. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Skušajte se izvleči iz neke za pletene situacije. Bodite bolj vljudni z nekom, ki je tega vreden. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vnešite v svoje delo nekatere novosti, vendar ne brez objektivne o-cene. S tujimi ljudmi ne imejte ZVC7. KOZOROG (od 21. 12. do 20. T.) Danes v svojem poslovanju lahko nekoliko tvegate. Sprejmite to, kar vam ie iskreno ponujeno. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Lahko uresničite izredno obsežen in važen načrt. Storite prvi korak, da bi prišlo do pomiritve. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pod prite svoje zahteve z nekim pri - poročilom. Skušajte deliti svoje ve selje z nekom, ki vas ljubi. bi se rad upokojil že prej. saj bi moral imeti junija letos točno 35 let delovne dobe. seveda če mj priznajo leta partizanščine in delo v Kopru. Mi lahko raztolmačite. če so veljavna vsa leta mojega zavarovanja?» D.R. Kolikor se iz vašega pisma da razbrati, se vaša skoraj 35-letna efektivna pokojninska doba sestoji iz ' treh različnih »kategorij* zavarovalnih prispevkov: a) kot udeležencu narodnoosvobodilne vojne so vam priznali status liorca in- se vam šteje v pokojninsko dobo (seveda v Jugoslaviji) tako partfeanščina kot pripadništvo jugoslovanski vojski. Pri tem pa naj pripomnimo, da se vam v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi aktivno in organizirano delo za NOB vse do 15.1i.1945 šteje kot posebna doba v dvojnem štetju: prav zaradi tega se vam račun ni zdel ločen. Ta posebna doba se polnopravno upošteva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v skupni seštevek pokojninske dčbe pa so varti priznali tudi služenje v JLA. b) Delovna doba v bivši «coni B* (skoraj 8 let) je za vas še zmeraj »nevtralna* pokojninska doba vendar pa bodo ti prispevki v kratkem postali polnoveljavni. V skladu z osimskimi sporazumi je namreč prve dni decembra lanskega leta posebna mešana italijansko-,jugoslovanska komisija sklenila dogovor, da si bo v zvezi z delovno dobo v bivši »coni B* vsaka država prevzela breme za svoje državljane, ža izvajanje teh določil pa bo mo ral parlament izdelati in odobriti poseben zakon. Če upoštevamo, du je prav v teh dneh prišlo do ških organov, pa trenutno n> » jih izg ledov, da bi prišlo do J kojšnje ureditve tega tako v'8.1, ga vprašanja. Treba bo pa^ ■ ti še malo potrpljenja. c) Delovno dobo v Italiji (jj lahko uveljavili, ko boste njevali pogoje, ki jih post8'' zakon. Za predhodno starostno jitev (anzianita) boste laM58/ prosili šele tedaj, ko vam .J na osnovi novega zakona P1-1*,: li osem !et iz Kopra. Po kO|1’j ciji med Italijo Jugosl8 * boste lahko uveljavili tudi vj partizanščine in služenja tako da boste prejemali sora^i ni del jugoslovanske pokoju11 ■ I POVRNITEV ZDRAVILSKIH STROŠKOV umrl 81 prišlo Vpr.: »Moj mož je bra lani sedaj je njegovo ime bančno nakazilo 3 povrnitev stroškov za zd?all Na banki pa mi zneska niso A • teli izplačati Kaj naj nare^A Bančno nakazilo na ime P^j nega soproga morate nesti kmečko bolniško blagajno in 5 ročiti smrt moža Izstavili' 't bodo drugo nakazilo na vaše da boste lahko vi inkasiral' v znesek. PRIJAVA OLJČNEGA PRIDELKA Do konca meseca je , prijavo oljčnega pridelka .predstavitev ustreznih profil prispevek. Vsi zainteresira111 J lahko do sobote, 28. t.m.. jo na urade Patronata Ktfrif zveze INAC, ki bo izpolnil CV ce, s seboj pa morajo P1',,jllt potrdilo o opravljenem stisk8 \ smučanje V SMUKU ZA SVETOVNI POKAL1 NernlP^t^-TEIN — 26-letna zahodna np t f Mittermaier, sestra zna-viera'mova"ce Rosi, je pripravila heierf V BadSas‘einU veliko preseli« ■|e' V ženskem smuku, veljav-Drpm ^ svetovni pokal, je gladko It) «»a®a*a veliko favoritinjo Avstrijkam os?r ' Pvollovo in to z nasko-^ vec kot pol sekunde. )e bil že drugi sezonski poraz t.elcmovanja za SP. Prvega je je ~f a Y d'Iseru, medtem ko d leden t!)ovanje se je odvijalo na poje ohkL Pro8* in Mittemaierjeva si v ^rila zmago z odlično vožnjo je rJgem de'u smuka, medtem ko Vmici pTverri delu imela najboljši ni čas Nadigova. . entn. V-J,so s' včeraj lep uspeh za-,tf/*atBv.le Švicarke, saj imajo v prvi ar štiri svoje tekmovalke. jf1 id Mittermaierjeva presenetila favoritinjo Moser-Prollovo Ekipni uspeh Švicark-Nezadovoljiva uvrstitev Italijank ^°Ser * Prollove v smuku v okviru zmagala fetsu. v Pfrontnu in Diable- Ekipno deseteri §yicarke' saJ imajo ^v prvi cerici kar štiri svoje tekmovalke. saj nis° prišle do izraza, Grsvfn bl a najhitrejša med njimi, Sele 25. 1 fetvica smuka: 2 Mittermaier(ZRN) 3 J^r-Proll (Av | Nadig (Svi.) 5' NTp'ibriggen (švi-) e Selson 'EDA) 7 tEPP'e (ZRN) H nu A«ostini (švi.) ' ,°berholzer (švi.) 9' Luka: 11 Slmer 1V "kioos (Iran) 10 p|,MSSSr (Av.) i,- Ellmer (Av.) 13' nader (ZRN) 14 fjschofberger (švi.) la' iifinzel (Liecht.) ' Habersatter (Av.) *■ Sssr “i"k; »: te* 1 tiStvi*» za svetovni pokal: 2 w®ser - Proll (Av.) 3. J®!]7el (Liecht.) 1'31”92 1’32”43 132”73 1’32”89 1’33”07 1’33”51 1’33”88 1’33”96 1’34”02 1’34”37 1’34”5I, 1’34”80 1’34”88 134”96 1’35”01 1’37”01 1’37”5Q 1’37”70 '1’37”76 1’37”86 4' ??orerod (švi.) 5' ^aserer (AvJ 6; Nadig (švi.) 7 ;->son (ZDA) 8 Žf!Tat (Fr.) 9’ "Jittermaier (ZRN) 10' (ZRN) ' Soelkner (Av.) P° PADCU VADELBODNU ^ Stricker «out» rJ^EN — italijanski smučarski ^(j^zentant Erwin Stricker, ki je idu na adelbodenskem veleslalo-v g j6 je moral takoj po povratku itioč m*11 zateči po zdravniško po-zdravniškem pregledu so kot jo 1 ’ da ima hujšo poškodbo, hamL-kazalo spočetka. Zlomil si je 2 W gleženj. tekmo^rickeria ie s tem letošnja f čila. c,- na sezona praktično zakl.ju-1 cer pa je bil tudi v prejšnjih Jfe SNEŽNE vt* Jr Razmere j a . »As J fecE *0&° SEDLO I sSp PORvt?GNlS < S»&,SWRA d VoferuNm* ir- t , s® fr E()blaRh NAD IDRIJO 70 cm 220 cm 70 cm 70 cm 80 cm 250 cm 150 cm 50 cm 170 cm 100 cm 80 cm 110 cm 80 cm 90 cm 210 cm 90 cm 150 cm 245 cm 245 cm 80 cm 120 cm 26 cm 20 cm 105 cm sezonah pogosto žrtev poškodb, do katerih je prišlo predvsem zaradi njegove izredoo drzne in tvegane vožnie. BOKS RIM — Giancarlo Usai je sinoči ohranil naslov italijanskega boksarskega prvaka lahke kategorije, s tem da je po točkah premagal izzivalca SpnMna, Realija. NOGOMET V OKVIRU PRIPRAV NA SP Morda srečanje Italija-Jugoslavija * REKA — Italijanska nogometna zveza je predlagala jugoslovanski nogometni federaciji, naj bi se reprezentanci obeh držav pomerili med seboj v prijateljskem srečanju. Tekma bd sodila v okvir priprav «azzurro\4» na letošnje svetovno nogometno prvenstvo v Argentini. Datum te tekme, kolikor bo do nje prišlo, bodo določili po prijateljskem srečanju Španija - Italija, ki bo na sporedu 25. januarja v Madridu. NAMIZNI TENIS PROTI ŠVICI Miličeva ponovno v državnem dresu Danes bo Krasova igralka Sonja Miličeva ponovno oblekla dres državne namiznoteniške reprezentance. V Lucemu bo v predzadnjem srečanj- i tekmovanja za evropski pokal navodov nastopila proti Švici. ' Igrala bo v srečanju posameznic in mešanih dvojic. KOŠARKA V MLADINSKEM PRVENSTVU VELIK PODVIG KONTOVELCEV Naši košarkarji so v nedeljo premagali močno ekipo Juventusa Juventus — Kontovel 60:71 (32:37) KONTOVEL: Ukmar 16, Perini, Černoli 14, Starc, Marko Ban 34, Valter Ban 7. PROSTI METI: Juventus 4:6, Kontovel 5:15. Kontovelovi mladinci so poskrbeli za še eno presenečenje. Premagali so namreč ekipo, ki je (sicer nezasluženo) prva na lestvici. S to zmago pa so kritičen položaj na lestvici popravili in imajo sedaj še kako minimalno možnost za uvrstitev v finale. Proti Juventusu so naši fantje nastopili zelo odločno in so brez pomislekov jurišali na zmago. To jih je vsekakor rešilo v ključnih trenutkih srečanja, ko je treba ohraniti mirne živce in nadaljevati s svojo igro. Kontovelci so takoj povedli in si zbrali nekaj točk prednosti. To je spravilo nasprotnike v hude težave, predvsem s psihičnega stališča. Kontovelska peterka je vztrajala v vodstvu in za Tržačane, ki so nasprotnike očitno podcenjevali, je počasi postajalo vse težje. Niso se znašli proti izbrani Kontovelovi coni, v obrambi pa se jim je pozna- PREB NEDELJSKO PRIJATELJSKO NOGOMETNO TEKMO NA PROSEKU Hajduk, ekipa evropskega slovesa Spličani so doslej igrali v petih evropskih pokalnih tekmovanjih Vratar Hajduka Katalinič Slabo vreme, ki je zajelo naše kraje, dela precej preglavic proseškim športnikom. Čeprav na Proseku vsi' mrzlično pričakujejo prihod Hajduka, je muhasto vreme nekoliko prekrižalo račune voditeljem Primorja, ki seveda, upajo, da se bo vreme izboljšalo, predvsem ker na razmočenem in blatnem igrišču prav gotovo «bijeli» ne bi pokazali takega nogometa, kot ga vsi želijo videti. Ker smo v prejšnjih dneh v skopih obrisih pregledali kratko zgodovino splitskega kluba, mislimo, da ne bo odveč, če bi dodali še nekaj zanimivih podatkov in dosežkov Hajduka, predvsem v mednarodnem merilu. Hajduk je doslej igral že v petih pokalih in sicer za pokal Rapan, za pokal sejemskih mest, za srednjeevropski pokal, za pokal prvakov in za pokal pokalov. Prav v tem zadnjem so se Spličani najbolje izkazali, saj so se v sezoni 1972/73 uvrstili v polfinale, kjer so bili izločeni, ko so v Leedsu s pičlim 1:0 klonili močni ekipi Leeds United. V sezoni 1967/68 jih je prav tako izločila angleška enajsterica Tottenham že v kvalifikacijah. V sezoni 1976/77 pa jih je v osmini finala izločil Atletico (Madrid). V 'pokalu prvakov pa jih je v sezoni 1971/72 izločila že v kvalifikacijah španska ekipa Valencia. V sezoni 1974/75 so bili izločeni v osmini finala od francoske ekipe St. E-tienne povsem nepričakovano, saj je Hajduk v Splitu premagal Francoze s 4:1. V povratnem dvoboju pa so Spličani klonili kar s 5:1. Naslednjo sezono so' si priborili celo pot do četrtfinala, vendar so tudi tu naleteli na močnega nasprotnika, na ekipo PSV Eindhoven, ki jih je izločila z visoko žmago na domačih tleh (3:0). Hajduk je namreč v Splitu premagal nasprotnika le z 2:0. Za dobre dosežke Hajduka v mednarodnem merilu ima nedvomno mnogo zaslug bivši trener Hajduka in sedanji trener Ajaxa Tomislav I-vič. Pod njegovim vodstvom je bil Hajduk dvakrat državni prvak (1973/74, 1974/75), kar štirikrat pa so Spličani osvojili pokal Jugoslavije (1971/72, 1972/73, 1974/75, 1975/76). Sedanji trener Hajduka je Vlatko Markovič. Pred njim pa se je od leta 1911 do danes zvrstilo na trenerski klopi kar 38 trenerjev kar pomeni da je Markovič 39. trener Hajduka. Markoviča bodo ljubitelji nogometa imeli priliko videti v nedeljo na Proseku in od njega bo seveda odvisno s kakšno postavo bo Hajduk prišel na Prosek. Markovič je z nogometaši Hajduka na pripravah v Rovinju. Spličani bodo na Prosek prišli v nedeljo, 22. t.m. zjutraj, saj je prijateljska tekma med Primorjem in Hajdukom napovedana za 10.30 na proseškem pravokotniku. B. R. V PRVENSTVU KADETOV Primorje igralo odlično Edera 4:1 Primorje (0:1) PRIMORJE: Adamič, Verša, Clau-dio Timeus, Bisil, Perši, Lanza, Va-scotto, Husu, Milič in Albi. Strelci za Primorje: v 55. in 70. min. Lanza, v 63. min. Husu in v 80. min. Albi. Z odlično igro v drugem polčasu so kadeti Primorja visoko premagali tržaško ekipo Edere, ki je Prose-čanom nudila odpor Je v prvem polčasu, ko je vodila z golom prednosti. Primorje ‘je v prvem delu igre zaigralo brez jasnih idej, predvsem na sredini igrišča in zelo neodločno v obrambi, to so gostje seveda zelo dobro izkoristili in prišli tudi prvi v vodstvo. Po oamoru pa so Prosečani stopili na igrišče kot prerojeni. Najprej so «rdeče-rumeni» izenačili z lepim golom Lanze, po spretni podaji Vascotta. Po golu so se Prosečani z vsemi silami podali v napad, z upanjom, da dosežejo zmagoviti gol. Tržačanom pa ni ostalo drugega kot obrambna taktika. Gostje so se dobro branili, dokler ni Primorje prišlo prvič v vodstvo. Po prejetem golu so nogometaši Edere popolnoma popustili in Prosečani so bili brez težav uspešni še dvakrat. W. H. OBVESTILO ŠD Breg obvešča, da se je pričela otroška telovadba v občinski telovadnici v Dolini. Telovadba je vsako sredo z naslednjim urnikom: — ob 15. uri za otroke letnika 1968 in starejše; -ob 16. uri za otroke letnika 1969 in mlajše. la slaba uigranost. Kontovelci so nasprotnikove napake izkoristili kar najbolje in so tako dosegli koše predvsem iz manjših razdalj. Tekma se je tako nadaljevala po tem nezanimivem tiru in naši fantje so se vedno bolj približevali zasluženi zmagi. Izid je bil sicer še v dvomu v 32. minuti srečanja, ko se je Juventus ponovno približal na 53:50. Prav tedaj pa je prišla na dan trdnost živcev naših predstavnikov, ki so zopet uspeli otresti se sicer že skoraj premaganega nasprotnika in tako zaključiti tekmo v svojo korist. Med Kontovelci je treba tokrat predvsem omeniti neverjetno točnost Ukmarja pri metih iz velike razdalje, pohvale vredna pa je tudi požrtvovalnost Valterja Bana. Kar se pa tiče Marka Bana (ter 34 točk) je to zanj normalna stvar. I. S. NARAŠČAJNIKI Italmonfalcone — Dom 81:73 (37:44) DOM: Cantelli 2, Sošol 5, I. Devetak, M. Kont 12, Juren, Buzzinelli 1, Vižintin 1, Sanzin 14, D. Devetak (k) 38. V soboto so se Domovi naraščajniki vrnili praznih rok iz Tržiča. Pr-vouvrščeni Italmonfalcone je v zelo napeti in izenačeni tekmi premagal naše požrtvovalne fante. Kljub porazu je Dom v soboto povsem zadovoljil in prikazal zelo zrelo igro, zlasti če upoštevamo, da je bil režiser ekipe Ugo Dornik odsoten. Uvodne minute srečanja so bile povoljnejše za domačine, ki so s consko obrambo spravili v težave goste in obdržali majhno prednost. V drugem delu srečanja so gostje začeli z zelo agresivno igro, igrali so zelo motivirano ter prednost rahlo povečali. V dvanajsti minuti pa se je zataknil met od daleč. Domačini so to izkoristili in z delnim rezultatom 11:2 prehiteli domovce. Poleg tega (pri stanju 71:70 za Italmonfalcone) je še Devetak zakrivil nepotrebno osebno napako in je moral zapustiti igrišče. Od tega trenutka dalje ni bilo več dvoma o končni zmagi, ki je pripadla domačinom, ker so v ključnih trenutkih imeli večjo mercTTiportne sreče. Vladimir DEČKI Dom - Arte B 42:48 (22:19) DOM: Cingerli, Crošelj, Uršič (k) 8, Zavadlav 2, Krulc, Waltritsch 4, F. Devetak 6, M. Kont 16, Čotar 4. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva dečkov si je goriški Dom zapravil edinstveno priložnost za o-svojitev prvega para prvenstvenih točk. Čeprav je z Dornikovimi varovanci igral tudi Mauro Kont, ki navadno nastopa z naraščajniki, so bili naši fantje poraženi od Arte B, ki je skupno z njimi delila zadnje mesto lestvice. Obe ekipi sta prikazali veliko mero požrtvovalnosti, kljub temu je bila tekma na zelo nizki tehnični ravni. Naivne in začetniške napake so si sledile kot na tekočem traku. Poraz pa ne sme potreti mladih fantov, kajti prvenstvo dečkov služi le za nabiranje izkušenj. Zato morajo «belo-rdeči» še trdneje delati, ker le tako bodo prišli do uspeha. O tekmi sami ni veliko povedati, le da so gostje imeli večjo mero športne sreče. Po tem srečanju bodo Domovi dečki nekaj časa počivali, ker košarkarska federacija še ni določila razporeda povratnega dela prvenstva. Vladimir Delovanje ZSŠDI Ženski odbojkarski turnir V nedeljo zjutraj bo na stadionu «1. maj* v Trstu mednarodni ženski odbojkarski turnir, ki ga prireja ZSŠDI. Poleg jugoslovanskega prvoligaša Vukovarja, ki se te dni mudi na pripravah v Poreču, bosta nastopili še šesterka tržaške OMA in pa reprezentanca ZSŠDI. Čeprav bodo v soboto na sporedu prvenstvene tekme, pa so vsi trenerji naših ekip dali privoljenje, da se njihove varovanke udeležijo tega zanimivega troboja. Sklicane so seveda vse tiste igralke, ki so bile že na začetku sezone vključene v ožji seznam. - bs - Iz planinskega sveta Na zoncoianu veter, sneg in dež Tudi to nedeljo so se smučarji -tečajniki ptaninskega društva iz Trsta podali s tremi avtobusi v Ra-vascletto in na Zoncolan, da bi se tam nasmučall ter s tremi učitelji (Egidio Rossi, Valter Adami in Mario Favretto) vadili smučarsko tehniko. Vendar pa tokrat vreme ni bilo naklonjeno našim članom. Že v Trstu je bilo kislo, čim bolj pa so se avtobusi bližali •svojemu cilju se je slabšalo, tako da je pri prvem postanku pri gostišču ,«Diana» pri Tricesimu že pošteno deževalo. Ob prihodu v Ravascletto je še vedno deževalo, naši člani pa so se vseeno podali z gondolo na Zoncolan, ki je bil ves zavit v meglo. Na Zoncola-nu jih je pričakal dež, sneg in predvsem megla. Nekateri so se spet vrnili z gondolo v Ravascletto, tečajniki prvih treh tečajev pa so ostali na Zoncolanu, kjer so vadili dve uri. Prav žalostno je bilo videti to Vračanje v dolino. Tega dne je dospelo v Ravascletto kar 23 avtobusov, večinoma iz Trsta ali Vidma. Predvidenega testa o smučarskem znanju ob takem vremenu, seveda, ni bilo mogoče izvesti, saj so bili tokrat pogoji res nenormalni in nemogoči. Snega je bilo : cer več kot dovolj, v popoldanskih urah je stal- Borova mladinska košarkarska ekipa llllllllf111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V K orače ve m pokalu Tokrat brez presenečenja V medsebojnem obračunu «Ju go s la vij a-1talija 2:0» no ~nežno, pq tud, mraz je pritisnil. Učitelji pa so vseeno opravili svoje tečaje. Ta nedelja bo zadnja od šestih s tečajem, katerega prireja SPDT. Tokrat bo na sporedu test za srebr e in zlate zvezdice, ki je to nedeljo odpadel, ob 16. uri pa bo v veliki dvorani v Ravasclettu majhna slovesnost, na kateri bodo predstavniki smučarske šole iz Ravascletto uradno nagradili tečajnike z zvezdicami, ki so jih zaslužili istega /ine, ter z nalepkami, na kateiih bd narisana zvezdica. Za nalepke bodo morali tečajniki plačati 1.200 lir. Odhod avtobusov bo v nedeljo zjutraj, kot vedno, ob 6. uri izpred sodnije (Trg Ulpiano). Ostalo delovanje SPDT Tudi m Tržaškem je to nedeljo slabo vreme vrekrižalo račune planincem SPDT, ki so se namenili na Arlviže. Nič hudega, saj je bil ta (že peti zaporedni) zimski sprehod preložen za eno nedeljo, cilj izleta pa j bil vseeno spremenjen: to nedeljo se . o lo namreč naši planinci podali na Tržaško, na Veliki vrh pri Volniku. Zbirališče za ta sprehod bo v nedeljo zjutraj ob 9. uri na Oberdan-kovem trgu, pred avtobusno postajo proge štev. 44. Odhod tega avtobusa, ki jih bo popeljal do Križa, je ob 9.10, od tu pa se bodo člani podali preko Brišč in Saleža na Veliki vrh in se preko Repniča vračali na Prosek, kjer bodo spet stopili na avtobus, ki jih bo popeljal domov. če bo slabo vreme, bo izlet odpadel. « » • SPDT prireja jutri/v petek, 20. januarja, v mali dvorani Kulturnega doma planinsko predavanje s pričetkom ob 20.30. Predaval bo znani slovenski alpinist in himalajec Aleš Kunaver, ki bo govoril na temo: «Od Bosporja do meje Siki-ma». Predavanje bo opremil z barvnimi diapozitivi. «Trnovski maratonu Letošnja, že četrta izvedba «Tr-novskega maratona» bo na sporedu v nedeljo, 12. februarja. Ta najbolj množična tekaška manifestacija v Jugoslaviji se bo pričela ob 9.30 izpred hotela Bor v Črnem vrhu nad Idrijo. Program predvideva štiri kategorije, med katerimi lahko udeleženci izbirajo. Najdaljši je maraton (smučarski tek na 42 kilometrov), nato pa še mali maraton, ki je dolg 21 km, smučarski tek SLO na 12 km in pionirski smučarski tek na 10 km. Rok za prijavo zapade 2. febhiarja. Zamejci, pa tudi italijanski smučarski tekači, ki se zanimajo za to množično smučarsko manifestacijo, se lahko prijavijo na sedežih ZSŠDI v Trstu in Gorici. Tu bodo dobili tudi vse potrebne informacije. » D. J. MINIBASKET Posnetek z nogometnega slovenskega derbija začetnikov na Padričah med Gajo in Bregom V 3. kolu Kopačevega pokala ni prišlo do presenečenja. Zmagali so favoriti. Nekoliko pa vseeno preše-. neča zmaga Juventuda iz Badalone v Milanu. Slavnič je bil v tem srečanju med boljšimi in nosi veliko zaslugo, da je Juventud premagal Xerox. SKUPINA A V Beogradu je Partizan po predvidevanju brez večjih težav odpravil genovski Emerson. Dalipagič (31 točk) in Kičanovič (26) sta bila v beograjskih vrstah zopet najboljša. Emerson se je enakovredno upiral domačinom le v prvem polčasu z odličnim Marquinhom (34 točk). IZIDA 3. KOLA Partizan Beograd (Jug.) — Emerson Genova (It.) 100:78 AEK Atene (Gr.) — Nica (Fr.) 56:59 LESTVICA , Nica 6, Partizan 4, Emerson 2, AEK Atene 0. SKUPINA B Tudi. v drugem «spopadu sosedov* so slavili Jugoslovani. Bosna je namreč zadala Scavoliniju hud poraz. Mirza Delibašič pa je bil nedvomno junak te tekme. Dosegel je namreč kar 45 točk. V vrstah Scavolinija sta izstopala oba Američana. Thomas je dosegel 32 točk, Scheffler pa 22. IZIDA 3. KOLA Bosna Sarajevo (Jug.) — Scavolini Pesaro (Italija) 116:91 Inter Bratislava (ČSSR) — Berck (Francija) 92:95 LESTVICA Bosna 6, Berck, Inter in Scavolini 2. SKUPINA C Vse kaže, da je Xerox zašel v rizo. Po zadnjih poprečnih igrah v ržavnem prvenstvu so Milančani izgubili tudi v pokalu proti Juventu-du iz BadalQne, za katerega igra letos jugoslovanski košarkar Zoran Slavnič. Jura (23) in Laurinski (33) sta bila v milanskih vrstah zopet najboljša, vse to pa je bilo premalo, da bi Milančani lahko zaustavili Špance, med katerimi sta se odlikovala Santillaria f25 točk) in Slavnič (21). IZIDA 3. KOLA Xerox Milan (Italija) — Juventud Badalona (Španija) 88:92 Beko Beograd (Jug.) — Hagen (Z. Nemčija) 115:95 LESTVICA Juventud 6, Hagen, Xerox in Beko 2. SKUPINA D Milanski Cinzano je v gosteh premagal Resovio, Le Mans pa doma zagrebško Cibono. Borba za vstop v finale v tej skupini bo izredno ogorčena, saj so trenutno na vrhu lestvice s 6 točkami kar tri ekipe. IZIDA 3. KOLA Resovia (Poljska) — Cinzano Milan (Italija) 81:86 Le Mans (Francija) — Cibona Zagreb (Jug.) 96:74 LESTVICA Cibona, Le Mans in Cinzano 4, Resovia 0. Pomembna zmaga Borove vrste Inter 1904 — Bor 21:42 BOR: Jagodic/ Caharija, Jogan, Paoli 1, Semen 5, A. Tavčar 6, Slama, Krapež, B. Tavčar 2, Volk 8, Bradassi 20, Vascotto. Borovci so v športni palači premagali Inter 1904. Medtem ko so bili v prvem delu tekme košarkarji Inter ja nekoliko boljši, pa so borovci v drugem delu srečanja prejeli pobudo igre v svoje roke in so prehiteli nasprotnika. Borova igra je bila na trenutke hitra in dopadljiva. Za zmago tokrat zaslužijo pohvalo prav vsi Borovi «minikošarkarji» z Darkom Bradassijem na čelu, ki je dosegel kar 20 točk. nBVESTim ŠD KONTOVEL obvešča svoje tekmovalke in tekmovalce, da so treningi v # šolski telovadnici takole razporejeni: V ponedeljkih: od 18.30 do 19.30 minibaskrt najmlajši; od 19.30 do 20.30 minibasket starejši; od 20.30 do 21.30 dečki in naraščajniki (košarka); od 21.30 dalje mladinci košarka). V torkih: odbojka. V četrtkih: od 19.00 do 20.30 odbojka; od 20.30 do 21.30 minibasket dečki in starejši; od 21.30 dalje mladinci (košarka). V sobotah: od 17.00 do 18.00 minibasket najmlajši. JANEZ VIPOTNIK BOBNA LETINA »ebtip^0 Sem zdrknil iz pobijanja v vojni med domače polo v ^e’ Se je začudil. Jim bo vojna prizanesla? Nemci ni-stvareh prav nič širokosrčni. 8Pet , p0jmujejo pobijanje ljudi poklicni vojaki, je terj nazaj na prvotno misel. Ti se leta in leta, neka- t®1, kot0 ^v^jfinje uče, kako je treba spravljati ljudi s sve-5ra.va ° treba ravnati, da jih čimveč uničiš. To je stroka, znanost. Za to moraš imeti dober želodec. Toda kaj 0rba se povsem spremene, ko gre zares. Teorija je eno, Vej 'e Praksa. Predvsem pa je gotovo eno: če natančno ka,r jZa Rai gre, in če si za tisto pripravljen žrtvovati vse, t***’ Potem si dober bojevnik. Potem te ne bo preme-s | čej0 ** *azna človekoljubnost, usmiljenje do ljudi, ki te ho-1 ■ f Vijj aPraviti za sužnja. O bogseusmili, le kaj se mi moto-■ | ,° Slavi. Misli na vlak, ki prihaja! k0nia.uš' čuš, čuš, trlesk, trlesk, so izza hriba hiteli blagi, b A rl drvel vlak po tirih kakor podivjan konj po železni cesti. O’ Vese^° )e puhal dim, da je vihral po nebu kakor Cna siva griva. Trlesk, trlesk je razigrano odmevalo v srcih partizanov, ki so stiskali prepotene glave v mlačno travo. Trlesk, trlesk so pela kolesa in hitela mimo vzpetin, .grmovja, zoranih njiv, samotnih hiš, mimo belih cerkva na gričih. Kolesa so ropotala enakomerno, natančno odmerjeno. Vlaku so hiteli nasproti poševni brzojavni drogovi, se zravnali, se spet sklonili in zgubili v daljavi kakor keglji pri kegljanju. Čuš, čuš, čuš je okrog hriba pokukala lokomotiva. Navkreber je puhala počasi, kakor bi žagal grčavo macesnovino. Navzdol /je hitela- poplesavajoč, zadovoljno brundajoč svojo večno pesmico, in iz dimnika se je tu in tam zakadilo, kakor bi otrok s slamico spuščal balončke. Za lokomotivo so hiteli vagoni. Eden, dva, trije, štirje, pet jih je bilo. Toda, o razočaranje! Lokomotiva je vlekla same odprte, prazne vagone. Ti smola, ti! Le zadnji vagon je bil oborožen. Strojnice, vojaki, bruna, strelske line. O-o-o-o, ' se je podiralo upanje partizanom, o-o-o-o, je rastlo razočaranje. Nobenih sliv, čokolade, paketov, sladkorja, salam, tobaka, o-o-o. Smola, smola, smola. O ti stokrat prekleti polentarji! Toda kaj hočemo, pa drugič. Zato ga bomo vseeno uničili. Še z večjo ihto. Ne zameri, lokomotiva, voziš sovražnika, si na drugi strani, zato ti ne bomo prizanesli. Zdaj zdaj bo zavozila na mino. Majčkeno, malo mino, minčico, ljubico, ki bo toliko zvesta in dobra in besna, da bo dvignila velikanko iz kolesnic in jo prekopicnila po nasipu. Daj, mina, minčica, drži se, ne zataji, opravi svojo dolžnost, ugrizni jo v tisti prekleti vamp, spodpeti jo, požgečkaj jo po podplatih, dregni jo v tisto prekleto železno rit! Lokomotiva je sopla in kolesa so se grabila za traverze. Do mine je bilo samo še petdeset metrov in lokomotiva še slutila ni, kaj jo čaka. Še dvajset metrov in strojevodja se praska po glavi in potiska kapo na tilnik. Še deset metrov in čelade se bliskajo, še pet, še... Lokomotiva se je počasi dvignila v zrak. Težka železna gmota se je vzpela, ponosni dirjajoči konj se je postavil na zadnje noge, se vkopal v tla, kakor da bi se v divjem teku čez zapreke prestrašil' pregrade. Zaoral je v zemljo, da bi se obdržal na nogah, kopitljal s prednjimi nogami, divje stresel z glavo, grizel uzde, rezgetal. S sprednjimi kolesi se je dvignila v višino in širino tudi zemlja in pragi in tirnica in črn oblak dima. Kosi železa so zločesto žvižgali skozi zrak. Kamenje in grude ilovice so frčali na vse strani. Zemlja se je odprla, kakor bi izbruhnil vulkan. Lokomotiva je za hip stala pokonci, kakor da bi hotela zapeljati naravnost proti sinjemu nebu, in prah in dim in para so ustvarjali videz, kakor bi se pravljično vozila v oblaku. Potem se je, stoječ na zadnjih , kolesih, premaknila še meter, dva, pet, osem, kakor bi žival skakala po zadku, se počasi, kakor da razmišlja, nagnila na bok, se prevrnila, podričala po nasipu, škripala, piskala in lomila železje pod seboj ter — obstala. Za njo sta se prehvalila še dva vagona — iz njiju so letele sive vreče — tretji je kakor pijanec ob plotu na pol obvisel na tiru, četrti in peti pa sta se med zaletavanjem, odskakovanjem, stokanjem in rohnenjem zaustavila na progi. Za trenutek je vladal spoštljiv mir, kakor da bi bila vsa okolica začudena nad veličastnim prizorom. Strojevodja in kurjač sta po kdove kakšnem naključju srečno skočila iz lokomotive in na vso sapo hitela v hrib, v zavetje. Bržkone sta nekaj pričakovala, bila obveščena od organizacije o namenu partizanov, da bodo napadli vlak. «Juri-i-i-š!» se je zadrl Vasja. «Juri-i-i-l-i-šL> je zatulil bataljon. Potka je oživela, zamigotala, se zravnala, se pognala navzdol, rjula. Vrsta se je lomila, se zapletla, se spet zravnala. Jurišači še niso pretekli pol poti, ko se je z oklop-nega vagona oglasila strojnica. Najprej ena, za njo še druga, da je zrak cvrčal od pregretih sikajočih krogel. Strojnice so pele v neskončnih rafalih. Hip zatem se je napravil okrog vagona pravi ognjeni zid bombnih eksplozij. Vojaki so hiteli metati bombe, da bi naskakovalcem preprečili približevanje. Tako mitraljezca kot bombaši so se previdno branili, globoko sklonjeni za bruni. Zato so krogle letele visoko. K dobremu kritju sta jih primorala tudi partizanska mitraljezca, ki sta izza potke izvrstno merila na vagon in s kratkimi rafali vrtala za nasprotnikom. Ognjeni zid eksplozij ni dovoljeval pravokotno približati se vagonu. •Nazaj!» se je naenkrat zadrl Vasja in vrsta se je obrnila in stekla na potko. Prekleto, napad bo Ireba organizirati drugače, od gornje strani, po progi, z bombaši. Drobci železa so žvižgali po zraku. Bataljon se je spet razgrnil po cestnem useku. Ne, eden je ostal na travniku, nekoliko za lokomotivo. Ležal je na tleh čudno sklonjen in objemal nogo. Prekleto' •Cigo jo je skupil,* je zaklical Fonzi. No, ravno Cigo, je streslo komisarja. Le kaj je delal? Krogla ga ni zadela. Staknil jo je od bombe. Drobec. Le kaj hudiča. Kaže, da ni tako preprosto. Ce se ne more premikati, je hudo! Le kako jo je staknil? Menda ni bombe lovil z roko? Na, pa imamo ranjenca, preden smo prav začeli. Dobro, da ga mitraljezci ne vidijo. Prenizko pod nasipom ga je zadelo. Prekleto, in žganja nimamo. «Vidiš,» je zavpil Veri, ki je pritekla in gozda in se stiskala k strelcem. Cigo se je nagibal nad nogo,r nato pa se je zvrnil na bok. Kdo ve, je zaskrbelo komisarja, ali si je prevezal nogo, stisnil žilo, da mu kri ne bo odtekla. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 8, PP 559 — Tel, 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mešečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 xAUI T» • DZS • 61000 Ljubil«1* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 ijj 13 000 lir Finančno upravni 600. legalni 600, osmrtnice sožalia 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besw Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-Juhi«' kraiine se naročajo pri oglasnem Oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o*2 v Italiji pri SPI. Stran 6 19. januarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiske j izrr _ zveze časopisnih Vrst založnikov PROCES ZARADI ATENTATA NA TRGU FONTANA KAKO JE POLICIJA SKUŠALA NAPRTITI Pl ETRU VALPREDI KRIVDO ZA POKOL V protislovnih pričevanjih Marcella Guide, Antonina Allegre, polkovnika Falvelle in drugih policistom zaživeli prvi mračni dnevi preiskave CATANZARO — Devet let po pokolu v Kmečki banki resnica o atentatu ni prišla še povsem na dan in dosedanji izsledki so podobni sliki brez ozadja. Če je zakulisno dogajanje še ovito v meglo, če so tisti, ki so zločin naročili, še neznani, je pa jasno in neizpodbitno dokazano, da so bombe postavili fašisti, obveščevalna služba .ali vsaj nekateri njeni vplivni častniki, pa so jim krili hrbet. To je dokazal milanski sodnik D'Ambrosio. to izhaja iz enoletne obravnave v Catanzaru. Toda kolikšen trud je bil potreben, da je vsaj ta del resnice prišel na dan, koliko ovir so morali premostiti pogumni sodniki (prej Stiz. nato D'Ambrosio in delno tudi' Migliac cio), kj niso hoteli verjeti »uradni* resnici, po kateri je bombe postavila' kopica anarhističnih zanesenjakov. To prihaja do izraza od ponedeljka dalje, od kar ie sodni zbor začel taz-členjevati Doložai Pietra Valprede in ostalih obtoženih anarhistov, nadvse očitno pa je bilo med včeratšnio obravnavo, ko so sodniki zaslišali bivšega milanskega kvestoria Marcella Guido, bivšega poveljnika političnega oddelka Antonina Ailegro, karabinjerskega polkovnika Falvello, poročnika Giampiera Ciancia in no-liciiskega funcionaria Beniamina Zaganja. Njihove nedorečene resnice, izmikanje, meglenost, sumliiva pozabljivost so bili v marsičem boj zgovorni kot če bi devet let po pokolu prišli z iasno besedo na dan. Kdor je spremljal razpravo je i-mel za trenutek vtis. da se je čas lista vil; znova so oživele prikazni mra čne preteklosti (predvsem dvoumni lik taksista Cornelia Rolandija, čigar pričevanje ie bilo eno od nosilnih stebrov obtožirce proti Val predi); obnovljen je bil potek prvih dni preiskave, če sploh lahko imenujemo tako poskus, da bi za vsako cenij dokazali anarhistom krivdo. Kako naj drugače tolmačmio razstre litev bombe, ki so jo našli v ban ki «Commerciaie» v Milanu (s tem so deiansko uničili konico pomembnih infovmacii); kako dejstvo, da so Ro-tendiju na kvesturi pokazali sliko Valprede, preden ga je uradno pre-Pozva': ka'-o skrivnostno izginitev vrvice, ki ie bila privezana ob roč torbe. v kateri je bila bomba: kako odkritje drobca stekla v torbi (tri mesece po atentatu), ker so ftrika zali kot »neizpodbiten* dokaz Valpre dove krivde; kako dejstvo, da so Valpredo in Rolandija na vrat na nos odvedli v Rim, da bi izigrali sodnika Paolilla, ki je bil teritorialno pristojen za preiskava? Pričevanja teh treh dni in ostala, ki jim bodo sledila, so v bistvu le potrditev že znanega, skratka formalnost. Vendar pa gre za formalnost, ki jo pristojni državni organi niso doslej hoteli izpeljati do kraja (oprostitev Valprede in ostalih anarhistov), ker bi s tem priznali lastne odgovornosti in lastno krivdo, (vt) Kmalu nov dnevnik MESTRE — Konec februarja prične izhajati v Venetu nov dnevnik »D Diario*. Upravnik padovskega založništva »Šepa SpA», ki bo list zdajalo, socialist prof. Cesare De Miehelis je na včerajšnji predstavi tveni tiskovni konferenci pojasnil, da bo «11 Diario* namenjen predvsem laični in katoliški levici, sicer pa vsem tistim, ki jih je doslej vsedržavni tisk zapostavljal; list bo posvečal veliko pozornost krajevnim problemom. TR1DENT — Med podiranjem sta re skladiščne zgradbe je našel smrt 20-letn' delavec Claudio Simonini iz kraja Serravalle di Ala v spodnjem Tridentinskem. Ko je stal na eter-nitni strešni plošči, se je ta prelomila in mladenič je strmoglavil o-sem metrov globoko SINOČI V PROSTORIH GENOVSKE STROKOVNE ŠOLE «Rdeči brigadisti» ranili s streli v noge krščansko demokratskega predstavnika Stanje prof. Filippa Peschiere sicer ni hudo GENOVA — Sinoči so pripadniki teroristične organizacije »rdečih brigad* s štirimi streli iz revolverja ranili v noge univerzitetnega docenta prof. Filippa Peschiero. Žrtev atentata leži v bolnišnici S. Martino in kaže, da njegovo stanje ni hudo, čeravno so si zdravniki pridržali prognozo, pač iz previdnosti. Tri svinčenke so ga ranile v levo, ena pa v desno nogo. Prof. Peschiera poučuje delovno pravo na milanski državni univerzi, sicer pa je član pokrajinskega vodstva krščanskodemokratske stranke v Gertovi in vodi strankin urad za šolske zadeve v deželnem merilu. V okviru KD sodi v strujo »forze nuo-ve*. sicer pa 48-letnega profesorja, ki je oženjen z Lauro Casali in nima otrok, označujejo kot politično ne k (jo ve kako angažiranega. V resnici niiiiiiiiiiiimmiuiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiif 11111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiirfiitiiiuimiiiiiiiiriiiiiiiiMiniimniiiiMi 11111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiii ITALIJANSKA KRIZA V SVETOVNEM TISKU «Pravda» ostro obsoja ameriško vmešavanje v italijanske razmere Kitajci so mnenja, da so za krizo krive velesile - «New York Times* v bistvu podpira politiko Carterjeve uprave - Britanska previdnost MOSKVA - Glasilo KP SZ «Prav-da» se prvič po večdnevnem poročanju o icalijanski krizi oglaša s svojim stališčem. Italijanski vladni krizi, predvsem pa ameriškemu vmeša vanju, je pasvečen uvodnik, ki ga je podpisal ugledni komentator Jurij 'žukov. Uvodniku je naslov »Nedopustno vmešavanje*. Demourščanska vlada, po mnenju sovjetskega komentatorja, ni bila kos zapletenim družbenim in gospo darskim problemom. Morala je odstopiti. Tedaj se je «praktično in ne teoretično* postavilo vprašanje sode lovanja vseh demokratičnih in protifašističnih sil v vladi, ki naj uživa zaupanje ljudstva. »S kakšno pra »State Departementu* predvideli tu dj nove oblike pritiska v primeru, da bi italijanska levica imela večji vpliv na vlado. »Znano je, da v železnih arhivih NATO obstajajo vo jaško - policijski načrti za ta primer*, pa tudi »načrti gospodarskega dušenja* držav, v katerih bi levičarske sile imele večji vpliv. »Pravda* zaključuje svdj uvodnik z ugotovitvijo, da je ameriško zatrjevanje. da jim gre za demokracijo, le navadno hinavstvo. V resnici, pravi Žukov, je njihovo vmešavanje v italijanske razmere le »dokaz šib-kosti*. Do tod komentar o trenutni itali janski krizi, ki pa vsebuje tudi kra je voljo sprejeli ameriško izjavo. Med »kritiki* citira tudi zunanjega ministra Forfanija. Zanimivo Je tudi, da se »Washing-ton’ Post* 'sklicuje na »diplomatske kroge*, ko ’ omenja možnost, da bi drugi dčl pritiska na Italijo izvedel mednarodni monetarni sklad, k ate rebrn Italija dolguje veliko denarja in je bodoča politika MDS odvisna od »strpnosti* v zvezi s tem. k a k o Italija spoštuje dogovorjene kredit ne omejitve. Mllllllltttl«* IMIMlOlllllMlllllIlHMIlliltllllllllUfliMifliiiMIHIII 11111111111 MIH II Ulil milili ll til IIHlm« II IM e It Ul* vico se torej ZDA oglaša jo in ukazu- : tek polemični morainj neuk. nasteljejo Italiji, kdo sodi v vlado in kdoiljen italijanskim in drugim komuni ne?» I staro»Tj poskusi naj še enkrat pre- žukov se nato sprašuje, ali so vj pričajo komunistične partije, da morajo dokazati večjo energičnost in strnjenost1-in da morajo zagovarjati GIROLAMO BANDERA PRIZNAL (Nadaljevanje » 1. strani) SALISBURY — Vojaške oblasti so izdale sporočilo, po katerem rmj” bi afriški gverile’ (domoljubi) v nedeljo ugrabili 50-letnega jezuita Ces-monda Paula Dohovana. Napad j« bil izvršen v katoliškem misijonu v Chinamori 45 km severovzhodno od Salisburyja. posveča svoje telesne in duševne moči prvenstveno kulturnemu poprišču. Nedavno je uredil poblikacijo z naslovom »Zgodovinski oris industrijskih odnosov v Italiji*, pred kakimi sedmimi leti Pa je skupn0 z Brunom Or-sinijem nekaj časa urejeval levo usmerjeni periodični list «11 potere*. Skratka, vse kaže, da gre za moža brez političnega vpliva • in da so hoteli teroristi BR z napadom nanj izvršiti zgolj demonstrativno dejanje, vperjeno seveda proti KD, sicer pa proti demokratični ureditvi v državi. Nekaj po 19-30 so štirje moški in ženska vdrli na sedež višje šole za strokovno usposabljanje, ki jo upravlja KD v Ul. Trento in zalotili prof. Peschiero v razgovoru s šestimi sodelavci. Slednje so zaprli v drugo sobo. izbrani žrtvi pa «sodili» kot »služabniku kapitalistov in krščanske demokracije*. Nato so mu za vrat obesili letak z začetnicama BR in peterokrako zvezdo ter napisom »služabnik imperialistične države multinacio-nalnih družb* in ga fotografirali, nazadnje Pa obstrelili, (dg) Bomba pred sodiščem Danes razsodba proti članom fašističnega »ordine nuovo* RIM — Včeraj predpoldne, dan pred napovedano razsodbo proti pripadnikom skrajnodesničarskega terorističnega gibanja »ordine nuovo*. so agenti odkrili na stopnišču pred sodno palačo Faro Itafico peklenski stroj. Gre za tempirano bombo, ki bi se morala razpočiti ob 13. uri, ki pa bi po zatrjevanju šefa političnega oddelka kvesture dr. Sriinellija ovzročila le neznatno šjeodo (sestavljena 'je bila iz železne cevi z manjšo količino smodnika za lovsko puško ter z njo povezane budilke). Dejstvo je vsekakor, da so atentatorji pustili pri bombi listek s podpisom »ordine nuovo*, v katerem grozijo predsedniku sodišča, da bo enako končal kakor sodnik Vittorio Occoirsio - tega je julija 1976 umoril Pier Luigi.Concutelli, ta pa sodi med obtožence, kj bi jih morali danes obsoditi. DUNAJ — Ministrski svet je skle-n’l, da v Avstriji letos ne bodo uvedli zakonite ali poletne ure. Islo sta pred kratkim sklenili tudi švicarska in zahodnonemška vlada. milijonov lir (naslovljena r.a Maria decembra 1976, potem ko naj bi ga Od^teh 'je'dal O^flijOTov Bandero- bi! Bandera »opomnil* na obljubo, naj bi bil prišel Carozzo k njemu in skupaj sta šla v Videm. Carozzo je šel v banko in ko se je vrnil, mu je izročil denar. Bandera je poudaril, da denarja ni nikoli izrecno zahteval. »Lepo presenečenje!* ,je vzkliknil predsednik. Med splošnim mrmranjem v dvorani je Bandera dodal; »Resnico govorim. Carozza sem spremil v banko in, ko je prišel ven . . .» Predsednik! «. . . vam je dal 14 milijonov lir!* Bandera: »Ne, bite jih je samo 13!» Med splošnim nasmihanjem je »pregovoril predsednik Gatti, ki je povabil Bandero, naj poda vsaj verodostojno verzijo, če pač hoče podati novo verzijo dogodkov. Bandera pa je trmasto vztrajal pri svojih trditvah: po njegovih besedah sodeč je šlo le za nedolžno darilo. »Zgrešil sem samo v tem, da sem se pustil podkupiti,* je poudaril Bandera in dodal: »Carozzo mi je zasadil nož v hrbet.* Tudi sicer je bilo zaslišanje bivšega župana izredno napeto. Bandera jp v glavnem odgovarjal s sploš nim »ne vem, ne spominjam se*. Tako tudi pri enem ključnih vprašanj, to je ari ceni montažnih hiš. Carozzo je v ponudbi določil ceno 135 tisoč lir za kvadratni meter, to ceno pa je nekdo popravil v 145 tisoč lir. Na sklepu, ki ga je odobri! občinski odbor v Majanu, pa sploh ni bilo cene. ampak jo je šele kasneje nekdo napisal. Na vpraša nje. kdo je bil to. je Bandera dejal; »Jaz ne!* »Jaz tudi ne!*, je odvrnil pred sednik, očitno razburjen in dodal, d,i je nepojmljivo, da se župan, ob oddaji del za več kot milijardo lir, sploh ne pozanima za ceno. Dodati je še treba, da .je Bandera v glavnem kril Balba. Deino je spremenil nekatere izjave, otrdi! na je, da je prav Balbo predlagal, naj bi podjetje Precasa grad'lo m aitažne hiše v ni Majano. Med številnimi nepopolnim' in nejasnimi odgovori je Bandera vzkliknil: »Vi sprašujete mene. ki teh stva ri ne vem. kdo- pa bi moral govoriti, se skriva,* Predsednik: »Povejte nam ime!* Bandera: »Ne poznam ga!» Balbova zagovornika sta vzrojila, Banderov odvetnik pa jima je za brusil: »Zahvalita Boga, da se ga ne spominja.* ■asliševanje bivšega žunana ob čine Majano se je tako zaključilo s splošnim prerekanjem in kriča njem. Tudi Giuseppe Balbo. ki so ga zaslišali takoj za Bandero, je del > spremenil svoje izjave. Tako 'e potrdil da je prejel od Carozza 14 mi lijonov lir in sicer dva čeka po $ vemu zetu Giuseppu Brollu, po pol milijona za božično darilo trem svojim tajnicam, ostalo pa je porabil za pisarniške stroške v posebnem vladnem komisariatu. Vendar pa de narja, kot je- sam >dejal, ni nikoli zahteval. Carozza prej ni poznal: nekega dne je prišel k njemu sa-vonski odvetnik Franco Radaelli in mu ponudil montažne hiše podjetja Precasa. On je vključil podjetje v posebni seznam in kasneje-je dodelil hiše tega podjetja občini Majano. Šele v kasnejšem razgovoru mu je Carozzo obljubil darilo v višini 5 odstotkov kupčije. On je sprejel in dejal, da bo denar porabil za pomoč žrtvam potresa. O postopku določanja cene ni bil obveščen, saj so o tem občine odločale avtonomno. Baje je kasneje, ko so nastale te žave, dejal, da je pripravljen vrniti ves denar. Vsekakor pa je, čeprav zelo previdno, namignil, da je bil opeharjen. Bandera ga je prepričal, naj plača Brollu 9 milijonov lir. Češ da je v finančnih težavah. Bivši župan pa mu ni povedal, da je sam prejel denar od Carozza, prav tako pa mu je lagal, ko .je govoril o Brollovem premoženjskem stanju, kajti Brollo je s tistim denarjem kupil nov avto in sicer rabljen porsche, ki je plačal zanj 7 milijonov lir. 'Tretjega obtoženca, savonskega odvetnika Pastrenga, bodo zaslišali danes, videmski prefekt Spaziante in funkcionar Labia pa se nista predstavila sodnikom in jima sodijo v odsotno,-ti. Procesu sledi številno občinstvo, med katerim je tudi mnogo Furlanov. Med občinstvom smo opazili tudi odbornika videmske pokrajine Metusa in novega župana občine Ma jano Schirattija. Za konec pa še ne kaj besed o predsedniku sodišča Gatti ju, ki ne zna ohraniti mirnih živcev in redno voditi razprave. Odvetniki govore vse vprek, se prekinjajo in si nenehoma segajo v be sedo, predsednik pa se stalno znaša nad časnikarji, češ, da motijo raz pravo. Fotografom in televizijskim operaterjem je sploh prepovedal vstop v sodno dvorano, ko pa je nekdo kljub prepovedi fotografiral, mu ie dal zapleniti film. Proces se nadaljuje danes. RIM — Po izračunu mednarodne ustanove za gospodarsko proučeva pje AIECE bo primanjkljaj italijanske trgovinske bilance v 1. 1978 do segel okoli 3.500 milijard lir proti domnevnim 2.100 - 2.300 milijardam iz 1. 1977. Izvoz naj bi količinsko narastel za 6,5 od sto (larpi za 9). uvoz pa za 5 od sto (lansko leto za 3,5); vrednost izvoza naj b' znašala 51 5, vrednost uvoza pa 55,5 mi lijarde dolarjev. velike cilje miru, neodvisnosti in svobode narodov*. Drugačnega mnenja je agencija »Nova Kitajska*, kj je mnenja, da se v italijansko notranjo politiko vmešavata »obe velesili* In da je pravzaprav to vmešavanje porodite sedanjo vladno krizo. »Merjenje ve lesil na njenem ozemlju*, pravi pekinška agencija, «je privedlo Italijo na rob propada*. Zanimivo je pri tem, da se »Nova Kitajska* niti z besedico ne sklicuje na »komunistično vprašanje* v Italiji. Še več, ko poroča o zadnji krizi /vladajoče klike*, kitajska agencija pravi, da so jo sprožili »socialisti, republikanci in drugi*. KPI tako ne omenjajo niti z imenom, V ZDA in Veliki Britaniji pa je »italijansko vprašanje* postalo predmet pravega tekmovanja med čašo piši, kj skušajo na ta način pritegni ti pozornost bralcev. «New York Times*, ki je prejšnjega dne priobčil članek sen. Chiaro monteja (KPI) o politiki italijanske partije, objavlja v včerajšnji številki svoj komentar. Tako trdi, da »je mogoče evropskim komunistom verjeti ali ne», vendar »ni priporočljiva njihova udeležba v vladi*, češ da se oni »ne strinjajo z ameriškim modelom, ki je še vedno veljaven za mnogokatere zahodnoevropske družbe*. Nasprotno, prav temu »modelu* komunisti pripisujejo odgovornost za sedanjo gospodarsko in družbeno krizo. Skratka, čeprav na bolj prefinjen način, podpira «New York Times* politiko Carterjeve uprave do Italije. V Veliki Britaniji se s to oceno ne strinja «Times». ki na pet stolpcev širokem prostoru objavlja analizo politike KPI, katero primerja s klasičnim »laburizmom*. Pri tem poudarja, da je politika KPI usmerjena k večji gospodarski učinkovitosti sistema, v katerem bi demokristjani «radi še naprej sami pitali podjetnike, kot da so dojenčki*. «Daily Express* pa posveča srednji strani Italiji, vendar daje o njej predvsem katastrofalno podobo države, v kateri se pasejo teroristi, podkupovalci in zločinci. Poglejmo samo naslove: »Agonija Italije* je glavni naslov, sledijo oa še sledeča poglavja: »Vsak dan zločin*, »Kier je korupcija življenjska norma*, »Rim. . . samokres je nujni pripomoček elegantnega človeka*, (st.s.) Zanimive so. vsekakor, interpre taci le o tem, čemu so v ZDA objavili tako ostro stališče o vstopu KPI v italijansko vlado. «Iz dobro obveščenih krogov* izhaja «Washington Post*, ki poudarja, da so tako ostro iziavo narek n vale »bojazni, da bi KD popustila komunistom*. Pri tem dnevnik citi ra »dvoumnost izjav Alda Mora in Amintorejn Fanfani.ia*. Washingtoo-ski dnevnik je prepričan, da je izjava »štete Departmenta* okrepila hrbtenico KD*; medtem ko se čudi, da so ljudje v Italiji s tako ne- Tako naj bi se oblačile ua pomlad ženske, da bodo po modi (ANSA) Vrtec s sončnim ogrevanjem čeprav velja za deželo sonca, Italija ni med državami, ki si najbolj prizadevajo, da bi izkoristile nori8' energijo. Kljub oklevanju in zamuda m pa se je položaj vendarle premaknil z, mrtve točke in znanstveno' začenjajo vsaj delno izkoriščati energijo, ki ne onesnažuje okolja in je vrhu vsega tudi zastonj. Na (Telefoto ANSS’ Hill"1 rimski vrtec, kjer vodo ogrevajo s sončnimi panoji, ki so jih namestili na streho. (ffuniiiiiiiiiiimuiiiiiiiiaiMiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiftmimiiiiiiiiiiuiiuuaMiiiii«1 VLADNA KRIZA NA PORTUGALSKIM PRID REŠITVIJO Morda še danes mandat socialistu Mariu Soaresu za sestavo nove vlade Sredinska stranka CDS zagotovila socialistom podporo * Komunisti in socialdemokrati v opoziciji LIZBONA — Vodstvo portugalske socialistične stranke je z veliko večino glasov (96 za, 1 proti, 23 vzdržanih) poverilo generalnemu tajniku stranke Mariu Soaresu nalogo, da sklene vladni sporazum (ne pa vladne koalicije) z zmerno sredinsko stranko CDS, ne da bi še prej dose gel sporazuma s Komunistično partijo Portugalske. Vodstvo je vsekakor izrazilo upanje, da bi se (»ga janja s komunisti nadaljevala, da bi skušali doseči sporazum med o bema velikima levičarskima strankama. V zadnjem trenutku so se v vladni sporazum med socialisti In Cj>S skušali vriniti še socialdemokrati, vendar so jih socialisti dokaj hladno sprejeli, še zlasti, ker niso s preme nili dosedanji! zahtev in stališč, posebno kar zadeva njihov žolčni protikomunizem. Socialistični tajnik Mario Soares, dosedanji predsednik vlade, je po končanem zasedanju socialističnega vodstva odšel k predsedniku republike Eane.su, kateremu je sporočil, da obstaja možnost za sestavo socialistične vlade ob podpori sredinske stranke CDS. General Enes-je sklenil, da niu bo poveril mandat za sestavo nove vlade danes ali jutri. Sporazum med socialisti in CDS, no mnenju političnih opazovalcev na Portugalskem, še ni rešil perečega vprašanja vlade, ki bi se lahko spopadla z velikimi problemi, ki tarejo državo in ki terjajo enotnost po litičnih sil. Premik na desno, r. sporazum med socialisti in CDS pome ni v bistvu to. utegne še zaostriti družbeno napetost. Nobena skrivnost ni, da so kmetje na Jugu odločno proti vsaki pobudi, katere namen bi bil izjaloviti agrarno reformo, medtem ko sindikalno gibanje, ki je tesno povezano s komunistično partijo, odločno brani nacionalizaei jo bank, nekaterih tovarn, ladjedel nic ipd. Sindikalne organizacije pa so si zagotovile naklonjenost tudi tistih sedanjih ali bivših članov portugalske socialistične .stranke, ki so zadnje čase zavzeli odločno kritično stališče do gospodarske politike socialistov. Ta trend tudi jasno izhaja iz izidov volitev v okviru sin dikalne organizacije kovinarjev v Lizboni in rudarjev v severnih pokrajinah, kjer so se predstavniki KP in levih socialistov močno uveljavili. Ostaja vprašanje, zakaj je predsednik republike Eanes sklenil poveriti Soaresu mandat za sestavo nove vlade komaj danes ali jutri. Menijo, da se bo Eanes posvetoval še s komunisti in socialdemokrati, čeprav ugotavljajo, da je bore malo verjetno, da bi obe stranki spre- Evropski zbor obsodil Veliko Britanijo zaradi nečloveškega ravnanja z jetniki Kako sh Britanci mučili irske katoliške rodoljube v taboriščih STRASBOURG — Evropski sodni zbor za človečanske pravice je »obsodil* Veliko Britanijo zaradi kršitve evropske konvencije o človečanskih pravicah. Zbor je namreč u-gotovT utemeljenost prijave Irske iz leta 1971, ko je obtožila britanske oblasti, da so irske katoliške rodoljube v taboriščih mučili z nečloveškimi metodami. Razsodba evrop skega sodnega zbora, ki ga sestav Ija 17 pravnikov iz različnih zahodnoevropskih držav in mu predseduje italijanski jurist Giorgio Balla dore Pallieri, sicer zanika, da bi šlo za »mučenje* v pravem pomenu besede, govori pa o »nečloveškem ravnanju z jetniki*. Razsodbo je zbor sprejel s 16 glasovi proti e-nemu. Dogodki, zaradi katerih je bila Velika Britanija obsojena, so se odvijali (»leti leta 1971 v posebnih ta-boriščTi, kjer so internirali irske katoliške rodoljube po masovnem posegu britanske vojske v Severni Irski. ,Kot je ugotovila preiskava, ki jo je izvedla komisija za človečanske pravice, so si britanske oblasti izmislile mučenje Spetih metod*, ki so se ga (»služili v najmanj 14 ugotovljenih primerih. Zapornikom so s kapuce prikrili' oči, jih z nenehnim žvižgom oglušili, jih pustili brez hrane, jim onemogočili spanje ter jih prisilili, da so stali pokonci. Tako mučenje je v nekaterih primerih trajalo celo štiri ali pet dni zaporedoma. Kot je ugotovila komisija, je tako ravnanje pustilo vidne posledice fizičnega in psihičnega značaja na jetnikih. Po mnenju komisije predstavlja tako ravnanje o-pilno kršitev evropske konvencije, ki med drugim prepoveduje vse o-blike zasliševanja jetnikov, ki bi po menile njihovo (»nižanje. Pač pa je evropski sodni zbor s 13 glasovi proti štirim zavrnil irsko obtežbo o mučenju, češ da ravnanje, ki smo ga opisali, ni povzročalo jetnikom »posebno intenzivnega in okrutnega trpljenja, ki ga be seda mučenje predpostavlja*, (tm) merili mnenje samo nekaj ur po zadnjih pogovorih s Soaresom. Predsednik republike naj bi bil zaskrbljen, ker nima socialistična vlada, ki jo je, napovedal Mario Soares zadostnega kritja na levi in tudi ker razpolaga v parlamentu s 143 glasovi od skupnih 263, kar je res pičla večina. Možno je tudi, da je Eanes sklenil (»svetovati se še enkrat s komunisti in socialdemokrati, ker se je v socialističnem vodstvu dokaj v'soko število članov vzdržalo, kar kaže na dejstvo, da v sami socialistični stranki'različno dodajo na zavezništvo s sredinskim CDS. ki je m.qd drugim član evropske demokristjanske zveze. (:f) RIM Iz okrožnice ministrstva za trgovinsko mornarico je razvidno, da so fe i. januarja lclos luške tarife v Italiji povišale poprečno za 24,30 od Ho, 'kar naj bi bilo treba prit isati v prvi vrsti zvišanju dra-ginjske doklade. V teku leta bo prišlo do ponovne ga skoka tarif, ki mu bo botrovala obnov tev delovno pogodbe za usluž» bence pristaniških družb. Uslužbencev je okrog 22.5C0. Če bodo njihove zahteve sprejete v celota, naj bi se izdatki za pristaniške storitve povečali za nadaljnjih 16,50 od sto: vsakemu uslužbencu bi prišlo dodatnih 185.000 lir mesečno. Kolekcija šolskih knjig (Nadaljevanje s 4. strani) med njimi mnoge, ki še niso H objavljeni. Namen knjige je phj vsem v tem, da bi s kritiri"* obravnavanjem nemarlcsističntln gledanja na preteklost pripomni1, k bolj marksističnemu pojmovOw d#* zgodovine. Knjiga v prvem -- , -ki je teoretičen, prinaša razprt* i| Marksizem in zgodovina in ’,eJ č tere druge 'sestavke, ki sodijo . \ okvir teoretičnih vprašanj na&t. fc zgodovinopisja. V drugem deluj j: priobčen izbor iz zgodovini h spisov, k.i obravnavajo konkr^t zgodovinske teme. Tu govori o pozitivizmu, loteva se slepil 3 dobuega zgodovinopisja, obrurt p va socialne demokracije, oklo"' k sko revolucijo itd. Obširen zbort b Franceta Klopčiča predstavlja ie' o ten doprinos k slovenskemu\rt, n dovinopisju in kaže skupaj s ^ go. Neravnodušni državljan s se avtor ukvarja. ,, 2 Priznani slovenski ekonomist. j se ukvarja s problemi knjigo J n našega založništva. Mariin žfliff * šiv. je izdal svo'o drugo knK v Prva je pod naslovom. EkovomJ n problemi sloveske knjige izšla 1 P la 1972, druga ie zdaj pred 1 Kn jiga pomeni nadaljevan je in ^ J globljeno obravnavanje problem^, f orve knjige. Sestavljena ie iz . mili poglavij, v katerih artot,.. ) bravnava določene probleme, P probleme založništva, avtorski prava, prodajne cene knjia. s # b stribucije knjige, propagande j* j * njo. probleme knjigarništva in EJ s ložaj knjige v svetu. V časti " pričakujemo, da bo knjiga v prostoru doW%| šem druibenein posebno mesto, bo knjiga. ", obravnava probleme knjige in 2 .< 11-« tiri nioztl ložništva, posebno pri malem rodu. še toliko bolj dobrodošla miHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIimilimilMHIIIMHIIIIIIIIHIIIIIItlllMIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIlll11 PROGRAM OBJAVLJEN VČERAJ V LJUBLJANI Prireditve ob 100-letnič ^ v rojstva Otona Zupančič* Na osrednji proslavi prihodnji torek bo govoril Josip Vidi*’1 LJUBLJANA — Odbor za proslavo 100-letnice rojstva Otona Župančiča je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil program prireditev ob tem pomembnem jubileju. Pričele se bodo v soboto s proslavo v pesnikovem rojstnem kraju Vinici. V recitalu pesnikove poezije bodo v viniškem gasilskem domu skozi tri tematske cikle predstavili predvsem pesnikov odnos do doma čega kraja in domovine. Osrednja republiška proslava bo prihodnji torek v open Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Za to prireditev je izbor poezije pripravil Primož Kozak, režiral pa jo bo Jože Babič. Uvodoma bo na proslavi govoril Matej Bor, slavnostni govornik pa 'n Josip Vidmar. Vrsto prireditev pripravljajo tudi slovenski slavisti. in vrevajalci. Tako bodo v ponedeljek v Slovenski akademiji znanostj in umetnosti odprli razstavo o pesnikovem življenju in delu, hkrati pa bodo odkrili tudi vjegov doprsni kip. delo kiparja Zdenka Kalina. V prostorih ljubljanske O-pere bodo v torek odprli priložrost-no razstavo1 ki. bo predstavila dram sko delo Otona Župančiča. Posebne srečanje pripravljajo ob 100-letnic Otona Župančiča slovenski prevajalci. saj je njegovo prevajalsko dele enakovredno njegovemu izvirnemu ustvarjanju, Omeniti velja še to. da letos v francoščini izšel bo verjetno širši izbor iz Župančičeve poezije, ki ga pripravlja. Marc Alijn. Župančičevi 100-letnici pa bo po sveten tudi letošnji mednarodni slavistični seminar v Ljubljani, ki se na bo udeležilo okoli 100 znanstvenikov. literarnih zgodovinarjev in pisateljev, ':i bodo obravnavali predvsem mesto ’n pomen velikega pesnika modeme v razvoju slovenske poezije. Slovenska mladina ki h'1 žc v šolah pripravila številne pro slave, pa se bo junija ob obletnici pesnikove smrti zbrala na M10' nem shodu v Vinici. JURE PENGto Novoletni sprejem za duhovnike in predstavnike verski skupnosti v SRS LJUBLJANA - • V Ljubljani včeraj dopoldne predsednik Irn Uaivi iai w 79 DrinACa V VflfŠlnll ke komisije za odnose z yer«*j§ skupnostmi Stane Kolman Pp* s novoletni sprejem za duhovn ^j droge predstavnike verskih ■sl£0^i sti, ki delujejo v Stevehiji. Že dicionalnega sprejema so se r-| številnih predstavnikov verskih nosti udeležili tud člani repub‘te komisije za odnose z verskimi slk( nostmi, predstavniki izvršnega rij ta in republiške konference Sori .jt stične zveze. Predsednik kotete-Stane Kolman je v uvodnem voro orisal odnose in aktivnost ji so potekali na relaciji cerke'f. j država. V preteklem letu skorSJ* bilo primerov, da bi bila up0^ ljena' administrativna sredstva j radi kršitve ustave ali zlorabe ' j in cerkve v politične namenC',.,ji tudi sicer so sc zmanjšale &I2 klemdnega dela cerkve. Odri med državo in cerkvijo zijaj ljijo na dolgoletnem in uspešne!*1 j vajanju takšne politike, ki ne j) stavl.ja cerkvi nikakršnih pogoje,1' njene svobodo, hkrati pa tudi j dovolj, da bi se spremenila v stvo proti ustavnim temeljem saJLj upravne socialistične družbe. J J v prihodnje_ pričakujemo, je ^ Kolman ,da bodo cerkveni krog'1 šlo;tej u:tev,-.ort našega sistefJ,*| i* *