Goriško rožo 'bodo zalivali s soško vodo
Predsednik tržaškega prizivnega sodišča Mario Trampus bo danes odprl sodno leto 2013
/4
Goriški trgovci se soočajo z visokimi najemninami
Primorski
Se Gorica iz mesta spreminja v veliko vas?
Danjel Radetič
Gorici preti nevarnost, da bi se iz mesta spremenila v malce večjo vas; pred dvema letoma so v goriški občini našteli 35.212 prebivalcev, leta 2001 jih je bilo 35.667, leta 1991 38.505, da ne govorimo o letu 1961, ko je bilo Goričanov in Goričank 42.778. Tudi zaradi upada števila prebivalcev in prebivalk in zaradi njihove vse nižje kupne moči doživljajo v zadnjem obdobju izredno hudo krizo goriški trgovci, ki so v prejšnjih dneh simbolno izročili županu ključe svojih trgovin. Trgovci se pritožujejo nad davčnim pritiskom, visokimi najemninami, slovensko konkurenco. Verjetno pa bi se morali skupaj z županom ter večino in opozicijo v občinskem svetu zamisliti predvsem nad dejstvom, da se v Gorici že leta niža število občanov - potencialnih obiskovalcev mestnih trgovin. Njihov upad je vezan na številne dejavnike, v prvi vrsti na pomanjkanje večjih proizvodnih obratov v mestu in njegovi bližnji okolici. S tem pa se v zadnjih tednih nihče ne obremenjuje, saj je pozornost javnosti in upraviteljev usmerjena v ukinjanje poveljstva konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli, zaradi česar bi Gorica lahko izgubila dodatnih 1200 prebivalcev.
Z razliko od Gorice je v Tržiču število prebivalcev od leta 2001 do leta 2011 naraslo. Pred dvanajstimi leti je bilo v Tržiču26.393 prebivalcev, predlanskem pa so jih našteli 27.041. Porast tržiškega prebivalstva je vezan na razmere v trži-ški ladjedelnici, v kateri je v zadnjih letih zaposlenih vse več priseljencev, med katerimi po številu izstopajo tisti iz Bangladeša. Če je v ladjedelnici dovolj dela, se število tržiških prebivalcev viša, komaj se proizvodni proces malce zaustavi zaradi čakanja na nova naročila, se tujci odpravijo drugam - tako rekoč s trebuhom za kruhom.
Da bi zato začenjalo rasti tudi število goriških prebivalcev, bi bilo treba najti podjetnike, ki bi bili pripravljeni vlagati v nove industrijske podvige. V obdobju splošne gospodarske krize je seveda na mestu vprašanje, kdo naj bi sploh vlagal v območje, v katerem industrija že leta hira. Edini adut, na katerega lahko Gorica računa v prihodnjih letih, je verjetno le novi avtocestni odsek, ki ga ravnokar gradijo, ne brez zastojev in težav, in ki naj bi po napovedih deželnih upraviteljev pred poletjem vzpostavil novo pomembno prometno povezavo z Vzhodom. Kako izkoristiti to razvojno priložnost je zato izziv, ki ga morajo v Gorici zagrabiti čim prej, saj bodo drugače tovornjaki in avtomobili zgolj drveli mimo mesta, ne da bi kakorkoli prispevali k ponovnemu dvigu goriškega gospodarstva.
dnevnik
SOBOTA, 26. JANUARJA 2013
Št. 21 (20.649) leto LXIX._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
rim - Medtem ko vlada rešuje banko Montepaschi
Monti bi se povezal z desnico, vendar brez Berlusconija
RIM - Toni v volilni kampanji so iz dneva v dan ostrejši. Za uvod je včeraj poskrbel predsednik vlade v odstopu in kandidat Državljanske izbire Mario Monti, ki je v jutranji radijski oddaji Radio anch'io ostro napadel Demokratsko stranko in Ljudstvo svobode. Obtožil ju je, da sta v dvajsetih letih uničili Italijo. Ob tem je izrazil pripravljenost za dogovor z desnico Ljudstva svobode, vendar brez Berlusconija. Lider Demokratske stranke je ogorčeno odgovoril, da je Monti leto dni molčal, sedaj pa DS vsak dan očita vsaj eno napako. Alfano pa je dal Montiju vedeti, naj na dogovor z desnico brez Berlusconija kar pozabi.
Na 11. strani
slovenija
Predsednik Pahor vlado pošilja po zaupnico
LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor je za začetek februarja napovedal sestanek prvakov strank, da bi ugotovili, ali obstaja volja za dogovor o skupnem nastopu za reševanje krize. Meni pa, da bi bilo koristno, če bi šla vlada po zaupnico v DZ.
Pahor še vedno meni, da predsednik republike ni tisti, ki bi funkcionarje pozival k odstopu ali pa k temu, da na funkciji ostane. Prav tako meni, da predsednik ni tisti, ki je poklican, da bi moral kakšni odločitvi institucije pravne države dati še »piko na i«.
Na 2. strani
trst - Zanimiv posvet Slovenske prosvete
Slovenci pravo bogastvo za Trst
TRST - Slovenci so sestavni, čeprav še vedno nepoznani del tržaške stvarnosti. Njihov doprinos na literarnem, glasbenem, likovnem področju je pravo bogastvo za Trst, a se ga večina italijansko govorečega prebivalstva žal ne zaveda.
Tako je bilo med drugim včeraj slišati na celodnevnem posvetu Medkulturni Trst - Slovenci med zgodovino, umetnostjo in literaturo, ki ga je Slovenska prosveta priredila v palači Gopčevic.
Na 8. strani
Še niste naročeni? Pohitite, na voljo imate le še
6 dni1.
Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga.
NAROČNIŠKA	
	TISKANA +
NOVOST ZA	SPLETNA IZDAJA
LETO 2013	za ceno prve!
X-Primorski
r	dnevnik
dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji
gorica
Raziskovali zibelko zahodne civilizacije
GORICA - Ob koncu maja lanskega leta se je v iraškem Kurdistanu začela dejavnost skupine dvajsetih profesorjev in študentov Videmske univerze in se zaključila v oktobru. S pomočjo goriškega Informesta so raziskali območje 3.000 kv. kilometrov: opravili so izkopavanja, površinske preglede, zaščitili najdbe in učili krajevne izvedence. Šlo je za odkrivanje naselij in vodovodov iz tisočletja pred začetkom našega štetja na območju, ki je zibelka zahodne civilizacije. Opravili so izjemno delo, za katerega se zanima tudi Unesco.
Na 13. strani
celovec
Boris Pahor
razvnel
Korošce
4
CELOVEC - Podelitev 34. Tischlerjeve nagrade pisatelju Borisu Pahorju v četrtek zvečer v Mohorjevi hiši v Celovcu je bil enkratni dogodek. Zamejskemu književ-niku-velikanu iz Trsta, ki bo avgusta dopolnil 100 let (!), so zbrani v do zadnjega sedeža napolnjene Tischlerjeve dvorane Slomškovega doma v Celovcu ploskali stoje, ko je sklenil svoje besede zahvale.
Na 3. strani
Dve nesreči na Kaninu s srečnim koncem
Na 2. strani
Spolne usluge v središču Trsta
Na 5. strani
Malčki šole Venturini na obisku v Rižarni
Na 6. strani
V Štandrežu aretirali dva tihotapca cigaret
Na 12. strani
Za jez v Podgori potrebnih 18 milijonov
Na 13. strani
m
MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA
Oblačila za vse priložnosti
Ul. Flavia di Stramare 99
(Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040 231118
2
Sobota, 26. januarja 2013
ALPE-JADRAN
/
kriza v sloveniji - Predsednik Pahor za februar napovedal sestanek prvakov strank Bruselj:Rešitev
»Koristno bi bilo, če bi šla vlada po zaupnico v DZ«
LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor je za začetek februarja napovedal sestanek prvakov strank, da bi ugotovili, ali obstaja volja za dogovor o skupnem nastopu za reševanje krize. Meni pa, da bi bilo koristno, če bi šla vlada po zaupnico v DZ. Pahor še vedno meni, da predsednik republike ni tisti, ki bi funkcionarje pozival k odstopu ali pa k temu, da na funkciji ostane. Prav tako meni, da predsednik ni tisti, ki je poklican, da bi moral kakšni odločitvi institucije pravne države dati še "piko na i".
Na včerajšnji novinarski konferenci je zagotovil, da novega mandatarja ne išče, ocenjuje pa, da bi bilo že zaradi izkušnje z njegovo vlado koristno, če bi sedanja vlada dobila legitimacijo v DZ. Tudi zato, da bi lahko mirno prestala kritike za nepopularne odločitve in imela legitimnost za pogajanje s socialnimi partnerji. S tem bi, pravi, tudi ugotovila, ali ima potrebno podporo za sprejemanje ukrepov v DZ. Kot je spomnil, po tistem, ko je prva stranka v njegovem mandatu zapustila koalicijo, pa do glasovanja o zaupnici, skoraj noben ukrep ni bil več sprejet. Zato je tudi dejal, da bi bilo v teh časih dobro preveriti zaupanje vlade v parlamentu. "In to bi imelo koristne učinke za vlado, za DZ, za zaupanje ljudi v politiko," pravi predsednik.
Toda Pahor ob vsem tem izpostavlja, da v skladu s pravnim redom o zaupnici odloča le predsednik vlade. Ob tem se strinja, da bi bilo ironično, če bi vlada, "ki je v zadnjih mesecih pokazala sposobnost, da sprejme nekatere ukrepe, ki so začeli izboljševati gospodarski, finančni in deloma socialni položaj, utone v situaciji, ko zaradi nepodpore v DZ ne more več sprejemati enako koristnih odločitev". Spomnil je, da je na vrsti nekaj odločitev, ki bodo terjale dvotretjinsko večino v DZ. Nekatere zadevajo samo slovenski pravni red, pri čemer izpostavlja tudi spremembe referendumske ureditve, nekatere pa izhajajo iz dogovorov v mednarodni skupnosti. Pri tem je izpostavil, da je ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe k EU v nacionalnem interesu Slovenije.
Poudaril je, da časa ni veliko in da razmere kličejo po dogovoru. Na vprašanje, komu bi ta koristil, pa odgovarja, da bi koristil tej državi in vsem njenim ljudem, v imenu katerih so bili izvoljeni na odgovorne položaje.
Izpostavil je tudi potrebo po ohranjanju velike stopnje strpnosti in spoštljivosti do institucij pravne države. "V nastalih razmerah strpnost ni vse, a bomo brez nje opeharjeni za vse,
ker ne bo mogoče doseči ničesar," opozarja Pahor.
Po njegovem mnenju se že opazi zniževanje ravni politične olike v nastopih najbolj odgovornih v politiki in lahko se zgodi, da "bomo iz situacije, v kateri bo prišlo do padanja ravni politične olike in omike, stopili na nevarno polje povečane nestrpnosti, od tam do sovražnega govora, do nasilja pa je samo korak". Od politikov in drugih v javnem življenju tako Pahor pričakuje disciplinirano obnašanje, ki bo izpovedalo tako, da ne bo užalilo drugega. To velja, pravi, tudi za odnos do institucij pravne države. Vsakdo ima po njegovih besedah pravico do mnenja o neki odločitvi institucije pravne države, vendar "je ne glede na to dolžan do te institucije ohraniti spoštljiv odnos".
Opozoril je na negotov politični položaj, saj je koalicijo v teh dneh zapustila ena koalicijska partnerica, odstopili so predsednik DZ Gregor Virant in ministra DL. Minister za finance Janez Šušteršič ter minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič sta odstopni izjavi predsedniku vlade Janezu Janši podala že v četrtek, Janša pa je izjavi že isti dan posredoval v DZ, ki se bo z Virantovim odstopom seznanil v ponedeljek, z odstopom ministrov pa v četrtek.
Šušteršič upa, da se bo v politiki kmalu našla rešitev za nastale razmere, tako da bo hitro prišlo do vlade s trdnim mandatom za reforme in ukrepanje. Kot je včeraj dejal v Ljubljani, je pripravljen biti finančni minister še naprej, čeprav ne za vsako ceno. Na novinarski konferenci, na kateri je predstavil doslej opravljeno delo ter najpomembnejše naloge, ki jih ni uspel izvesti, je ocenil, da je ostalo še veliko stvari, s katerimi bi se rad še ukvarjal, če bo za to možnost.
Pričakuje, da se bo DZ prihodnji teden seznanil z njegovim odstopom, zatem pa bo imel premier Janez Janša možnost, da za vodenje finančnega ministrstva pooblasti koga od drugih ministrov oz. sebe ali pa v imenovanje DZ predlaga koga drugega. "V tem vmesnem času se bomo trudili, da delo ne bo povsem zastalo, in bo novi finančni minister lahko takoj nadaljeval delo," je dejal. Na vprašanje, kaj meni o tem, da bi vodenje finančnega ministrstva prevzel Janša sam, je odvrnil, da bo imel zelo zahtevno delo.
Šušteršič je sicer predlagal, da bi oba ministra DL odstopila šele pred marčno sejo DZ. Vendar je bilo večinsko mnenje drugačno in z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem sta ga sprejela. (STA)
Predsednik republike Borut Pahor je za začetek februarja napovedal sestanek prvakov strank, vlado pa je »poslal« po zaupnico v parlament
arhiv
vprašanja LB je nujna
BRUSELJ - V Bruslju so včeraj Slovenijo in Hrvaško spet odločno pozvali, naj čim prej poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev o LB. Rešitev je »nujna«, je poudaril tiskovni predstavnik komisarja za širitev Štefana Fuleja.
»Komisar Fule je že prejšnji teden izpostavil nujnost krepitve prizadevanj Hrvaške in Slovenije za čimprejšnjo vzajemno sprejemljivo rešitev vprašanja LB. Iskreno povedano, katero koli dejanje, izjava ali obnašanje, ki ne prispeva k takšni rešitvi, na tej točki preprosto ne pomaga,« je opozoril komisarjev tiskovni predstavnik Peter Stano. S tem se je komisar Fule odzval na izjave hrvaškega strokovnjaka za vprašanje LB Zdravka Rogica v Ju-tarnjem listu v zvezi s prvo uspešno tožbo Privredne banke Zagreb proti LB in NLB na hrvaških sodiščih. Rogic je po poročanju časnika dejal, da bi Hrvaška z umikom pooblastil podarila Sloveniji 278,8 milijona evrov, ki jih je prevzela v javni dolg, ter zavrnil trditve Slovenije, da se ni možno hkrati pogajati in tožiti na sodiščih, češ da je bilo od leta 1995, ko so bile vložene prve tožbe proti LB in NLB, veliko pogajanj. V odgovoru na vprašanje, ali je komisija kakor koli vpletena v iskanje rešitve za problem LB, pa je poudaril, da je to vprašanje, ki ga morata rešiti obe vpleteni strani.
trst - Blažinova pri Beltramejevi in Simčiču o šolstvu
O spletnih vpisih in še čem
Govor pa je bil predvsem o razpisu za osebje Urada za slovenske šole in o širitvi dvojezičnega pouka v videmski pokrajini
TRST - Nezmožnost vpisa preko spleta na slovenskih šolah, kar je v nasprotju z določili ministrske okrožnice o vpisovanju za prihodnje šolsko leto 2013/2014, je odmevala tudi na sredinem srečanju senatorke Tamare Blažina z deželno šolsko ravnateljico za Furlanijo Julijsko krajino Danielo Beltrame in vodjo Urada za slovenske šole Tomažem Simčičem. Senatorka je izrazila nelagodje zaradi diskriminacije, ki je glede omenjenega vpisa prizadela manjšinske šole v Italiji, kar je posledica malomarnega odnosa italijanskega ministrstva za šolstvo, kjer je treba stalno opozarjati na spe-cifiko in potrebe manjšinskih šol.
Da je stvar nesprejemljiva, se je strinjala tudi Beltramejeva, drugače pa je bil na srečanju - ob ugotovitvi, da do napovedanega združenja Deželnega šolskega urada za FJK z Deželnim šolskim uradom za Veneto verjetno ne bo prišlo - govor predvsem o zamudah pri pripravi razpisa za za-
poslitev osebja Urada za slovenske šole kljub stalnemu pritisku in številnim posegom senatorke, saj zadevo pogojujejo posamezni funkcionarji, ki zavlačujejo celoten postopek, so sporočili iz kabineta Blažinove. Pri tem sta Beltramejeva in Simčič izpostavila paradoks, da bo razpis po vsej verjetnosti predvideval manj službenih mest v primerjavi s številom, ki ga predvideva zakon: določila o uravnoteženosti javnih financ namreč predvidevajo, da bo morala polovica novih zaposlenih delati s polovičnim delavnikom. Spričo dejstva, da bi moral urad poleg vodje imeti še osem zaposlenih, bi morali biti na podlagi določil o uravnoteženosti javnih financ štirje zaposleni s polovičnim delovnim časom. Tu pa je problem: zakon predvideva tri upravne moči z univerzitetno diplomo, tri upravne moči z diplomo višje srednje šole in dva pomožna sodelavca. Ker ni mogoče določiti, da ima le poldrugi upravni so-
delavec polovični delovni urnik, je za sen. Blažinovo najmanj, kar se lahko stori, to, da s polovičnim časom delajo le po en zaposlen za vsako kategorijo.
Na srečanju je bil govor tudi o vprašanju širitve ponudbe dvojezičnega šolanja v videmski pokrajini, kjer se ugotavlja, da se odgovornost prelaga z ene ravni na drugo, zato je senatorka stopila v stik z deželnim odbornikom za šolstvo Robertom Molinarom, da se pojasni, kdo nosi glavno odgovornost oz. kdo je najbolj pristojen, da se v prihodnjem šolskem letu lahko razširi ponudba.
Govorilo se je tudi o usposabljanju učnega kadra in o vprašanju prihodnjih razpisov za ravnatelje: pri tem je sen. Blažinova poudarila, naj se razpisi pripravijo ne na podlagi vse-državnih potreb, ampak upoštevajoč potrebe slovenske šole in da se posledično spričo majhnega števila kandidatov odpravi predhodna selekcija.
kaninsko pogorje - Včeraj dve nesreči na srečo brez tragičnih posledic
Zaradi snete gondolske vrvi na tleh dve kabini Pod Uršičevim sedlom plaz zasul slovenska smučarja
BOVEC, KLUŽE - Med obratovanjem krožno kabinske žičnice na smučišču Kanin je včeraj iz doslej še neznanega vzroka prišlo do izpada vrvi, je povedal direktor ATC Kanin Aleš Uršič. V dveh kabinah, ki sta pri tem pristali na tleh, ni bilo ljudi, dva pa sta ostala ujeta v kabini, ki je obstala med drugim in tretjim stebrom žičnice. »Nikomur se ni zgodilo nič,« je še povedal Uršič.
Po besedah vodje regijskega štaba Civilne zaščite na Severnoprimorskem Sama Kosmača so na prizorišče takoj prišli člani Gorske reševalne službe Bovec in Prostovoljnega gasilskega društva Bovec. Kabina je ostala dokaj blizu stebra in nizko nad tlemi, tako da pomoči drugih reševalcev niso potrebovali. Vzroka nesreče za zdaj še ne poznajo, je še povedal Ur-šič.
Po zaključenem reševanju je koordinator reševalne akcije, poveljnik občinskega štaba CZ Bovec Edi Melinc, za STA povedal, da so pregledali celotno traso krožno kabinske žičnice, vendar v nobeni kabini ni bilo več ljudi. Rešena smučarja,
hrvaška državljana, ki sta ostala ujeta v kabini, sta bila ves čas na telefonski zvezi s prijateljem in sta prisebno počakala na reševalce. Na tokratni akciji je skupno sodelovalo 25 prostovoljnih gasilcev in deset upravljavcev žičniških naprav.
Glede na to, da zaradi okvare krožna kabinska žičnica ne deluje, je družba ATC Kanin morala poskrbeti tudi za 370 smučarjev na smučišču. Ti so se po italijanski strani smučišča Na Žlebeh (Nevej-sko sedlo) spustili v dolino, tam jih je pričakalo deset avtobusov, ki so jih pripeljali do parkirišča pred vstopom na kabinsko žičnico v Bovcu. Direktor ATC Kanin Aleš Uršič je še povedal, da smučišče na Kaninu do odprave napake ne bo delovalo.
Kaninsko pogorje pa je bilo včeraj prizorišče še ene nesreče, ki se je tudi končala razmeroma srečno. Dva slovenska turna smučarje je namreč včeraj pozno dopoldne pod Uršičevim sedlom na italijanski strani kaninskega pogorja zasul plaz, ki pa na srečo zanju ni bil usoden. Na pomoč smučarjem so takoj prišli njuni prijatelji, ki so bili v koči Giberti, pa tudi policisti in
osebje Promotura. Kasneje so se jim pridružili še finančni stražniki iz Tolmeča in Nevejskega sedla z lavinskimi psi, ,ki so imeli v bližini vajo. Oba so izpod snega potegnili živa in pri zavesti, razumljivo pa je, da sta doživela hud šok. Na prizorišče nesreče je kmalu zatem priletel tudi helikopter z reševalci, ki je enega od turnih smučarjev s pretresom možganov odpeljal v videmsko bolnišnico.
V zvezi z nesrečo je predsednik deželne agencije Promotur Stefano Mazzo-lini povedal, da vztrajno tudi turnim smučarjem svetuje, naj za vzpone uporabljajo smučarske proge, ki so dobro pripravljene predvsem pa varne. »Ob tem pa seveda ne bo nikoli odveč, če se pred vsakim vzponom seznanimo tudi s poročilom o nevarnosti plazov, ki ga redno pripravlja pristojna deželna služba,« je še dejal predsednik Promotura. Kar zadeva včerajšnje poročilo je opozarjalo, da je nevarnost plazov zmerna (2. stopnje na 5-stopenjski lestvici), da pa je nad 1800 m na strmih pobočjih možno proženje plazov že ob najmanjši obremenitvi snežne podlage.
Na kaninski žičnici sta zaradi snete vrvi na tleh pristali dve gondoli
arhiv
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 26. januarja 2013
3
celovec - Svečana podelitev Tischlerjeve nagrade Borisu Pahorju enkratni dogodek
Stoječ aplavz polne dvorane velikanu slovenske literature
CELOVEC - Podelitev 34. Tischlerjeve nagrade pisatelju Borisu Pahorju v četrtek zvečer v Mohorjevi hiši v Celovcu je bila enkratni dogodek. Zamejskemu književniku-velikanu iz Trsta, ki bo avgusta letos dopolnil 100 let (!), so zbrani v do zadnjega sedeža napolnjeni Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu ploskali stoje, ko je sklenil svoje spodbudne besede zahvale, v katerih je Slovence na Koroškem, a tudi v ostalem zamejstvu pozval k narodni zavesti.
»Ko smo bili skozi stoletja od Trubarja naprej obkroženi dan in noč s strani tujega jezika, smo slovenski jezik varovali v domačem krogu, ker je prevladovala zavest, narodna namreč, kot se ji pravi, ki pa jo danes nalašč zamenjujejo z nacionalizmom,« je dejal Pahor v svojih zahvalnih besedah ob prejemu nagrade, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ).
Prav zaradi dejstva, da nagrado podeljuje tudi NSKS, se je Pahor počutil še posebej počaščen, saj ima organizacijo za »organ enotnosti«. Zato je v svojih zahvalnih besedah poudaril potrebo Slovencev v zamejstvu po nekem narodnem svetu oz. višjem organu enotnosti in združitve teženj brez katerega je reševanje (narodnostne) identitete zelo oteženo - še posebej, če je povzročitelj škodljive neenotnosti nazorsko-politični princip.
Pahor, ki je nagrado, poimenovano po ustanovitelju NSKS in prvemu ravnatelju Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju, prejel za življenjsko delo in kot »rojak s Primorske, ki je v vseh svojih nastopih vedno poudarjal skrb za celoten slovenski kulturni prostor in v vse svoje izjave vključeval vedno tudi koroške Slovence«, je v svojih zahvalnih besedah spregovoril tudi o ljudeh, ki so se borili proti fašizmu in nacizmu, ki so trpeli v taboriščih in se -kot on sam - srečali s trpljenjem in smrtjo«. Pisatelj, ki je bil med drugo svetovno vojno zaprt v nacističnih koncentracijskih taboriščih, je zato ob koncu svojega govora dejal publiki, da vedno ploskajo njemu, ki je taborišče preživel. Ploskati pa bi morali tistim junakom, ki taboriščnega trpljenja niso mogli preživeti.
»Boris Pahor je spomin in vest zadnjih sto let,« je v svojem slavnost-
Nagrajenec Boris Pahor s predsednikom NSKS Valentinom Inzkom (desno) in častnim predsednikom KKZ Jankom Zerzerjem
vg/il
nem govoru poudaril koroško-sloven-ski pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Fabjan Hafner. V vsebinsko zajetnem prikazu je Hafner nato nanizal življenje človeka, globoko zaznamovanega s tragičnimi izkušnjami italijanskega fašizma in nemškega nacizma, v nadaljevanju pa z oviranjem svobode s strani jugoslovanskih oblasti. Za duhovni in umetniški razvoj Borisa Pahorja je literarni zgodovinar Fabjan Hafner navedel dve osebnosti, pesnika Srečka Kosovela ter pesnika, misleca in politika Edvarda Kocbeka. »Kosovelov vpliv se kaže v neomajni vztrajnosti -saj je tudi Pahor moral počakati skoraj štiri desetletja, da je med Slovenci bil sprejet tako, kot je to že davno zaslužil,« je opozoril literarni zgodovinar Hafner, ki je svoj govor sklenil z ugotovitvijo, da se »humanist in narodnjak Boris Pahor z neomajnim etosom že 99 let uspešno upira nečloveškosti«.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in podpredsednik Krščanske kulturne zveze Valentin Inz-ko pa je prav tako izrazil veliko zadovoljstvo, da je bil Boris Pahor pripravljen sprejeti Tischlerjevo nagrado. Kajti, prejel je nešteto nagrad, nekatere pa je tudi odklonil, je dejal Inzko.
Glasbeno je podelitev Tischlerjeve
nagrade oblikoval Kvintet bratov Smrtnik.
Lansko leto je Tischlerjevo nagrado prejel slovenski odvetnik Rudi Vouk »za zgledno pokončno držo in dosledno dejavno skrb za pravice koroških Slovencev, še posebej za svoje zasluge v zadevi dvojezičnih krajevnih tabel, čeprav
je na podelitvi dal vedeti, da se ne strinja z doseženim kompromisom, na katerega so na pogajanjih aprila 2011 pristali tudi predstavniki koroških Slovencev. Leta 2011 je Tischlerjevo nagrado prejel pionir tamburaštva na Koroškem Hanzi Gabriel, leta 2010 pa svetovno znana mez-zosopranistka Bernarda Fink-Inzko. (il)
videm
Koristna
dvojezična
publikacija
VIDEM - Včeraj so v Vidmu predstavili dvojezično publikacijo žepnega formata, ki prebivalcem nudi potrebne informacije v zvezi s številnimi v deželi obstoječimi skrbstvenimi in socio-zdravstvenimi storitvami. Brošuro, ki jo sestavlja 20 strani in je izšla v 25 tisoč izvodih, je v slovenskem in italijanskem jeziku izdal Patronat Inac FJK Italijanske zveze kmetov (Cia). Priročnik, so poudarili na srečanju predstavniki patronata, bo v pomoč pri določanju in iskanju kraja nudenja omenjenih storitev. Predstavitve so se udeležili deželni odbornik Roberto Molinaro, vsedržavni in krajevni predstavniki patronata Inac, tajnik Kmečke zveze Erik Masten in deželni predsednik združenja Cia, En-nio Benedetti.
Masten je na predstavitvi povedal, da je Kmečka zveza že 60 let članica Inac in da je prevod publikacije v slovenščino dodana vrednost, saj bodo tako koristne informacije na voljo tudi Slovencem, pa tudi številnim pripadnikom skupnosti iz bivše Jugoslavije, ki jih je veliko zlasti v Trstu in ki se pogosto poslužujejo uslug, ki jih nudi Kmečka zveza.
Dežela FJK ocenjuje, da bo pobuda, ki gre v smer uresničevanja moderne skrbstvene vizije, zelo koristna in opozarja, da je s podporo krajevnim upravam in primernim načrtovanjem mogoče nuditi omenjene storitve na bolj učinkovit način: v tem pogledu je uprava okrepila vlogo zdravstvenih okrajev, ki so s svojim delom na teritoriju ključnega pomena.
volitve - Raziskava La Stampe
DS naj bi v FJK izvolila šest ali sedem poslancev
V novem senatu po tej raziskavi tudi trije Tržačani - Burgia kandidat le v FJK
TRST - Sodeč po predvolilni raziskavi, ki jo je včeraj objavil časnik La Stam-pa, bi na poslanskih volitvah prevladala koalicija Demokratska stranka (DS) -SEL, ki bi bila upravičena do t.i. večinske nagrade, kar bi ji zagotavljalo trdno večino v poslanski zbornici, ne pa v senatu. Spričo teh številk ima slovenska kandidatka na listi DS Tamara Blažina zelo dobre možnosti za izvolitev, čeprav je šele peta na poslanski kandidatni listi. Demokrati bi v FJK spričo večinske nagrade izvolili šest in morda celo sedem poslancev in poslank. En poslanski mandat bi lahko pripadal tudi stranki SEL Nichija Vendole, kjer sta sicer Slovenca Fabrizio Dorbolo (zbornica) in Igor Komel (senat) brez vsakršne možnosti. Na teh volitvah ni preferenc, volivec podpre celotno listo kandidatov, ki so potem izvoljeni na osnovi vrstnega reda na listi.
Prava »loterija« velja za poslansko listo Državljanske revolucije (DR) -Lista In-groia, na kateri kandidira Boris Kobal. To gibanje bi sicer prebilo 4-odstotni poslanski volilni prag in na državni ravni, kot napoveduje La Stampa, izvolilo okoli dvajset poslancev in tri ali štiri senatorje, kar bi bilo zanjo uspeh. Kobal je četrti na listi
za nosilcem Antoniom Ingroio, novinarjem Sandrom Ruotolom in univerzitetnim profesorjem Albertom Burgiom. Če bi DR dobila v FJK en poslanski mandat, bi se mu Ingroia in Ruotolo gotovo odpovedala. Prvi kandidira po vsej Italiji, drugi pa v rojstni Kampaniji, kjer bo gotovo izvoljen. V tem primeru bi mesto v parlamentu pripadalo Burgiu, ki kandidira le v FJK, »potovanje« v Rim bi Kobalu zagotovila le odločitev Burgia, da se odpove izvolitvi in torej poslanskemu mandatu. Anketa zdravniku iz Doberdoba Marcu Gergoletu, ki za senat kandidira na listu Zaustavimo propadanje ekonomista Oscarja Giannina, ne pripisuje nobene možnosti za izvolitev .
Po navedbah Stampe bi koalicija Demokratska stranka - SEL zmagala v FJK tudi na volitvah za senat. Tako bi dobila štiri senatorje, preostala tri senatna mesta pa bi šla Montijevi listi, Ljudstvu svobode in Gibanju 5 zvezdic. V senat bi bili izvoljeni kar trije Tržačani, in sicer Francesco Russo, Giulio Camber in Lorenzo Battista. Poleg tega bi bili po navedbah Stampe v senat na listi DS izvoljeni še Isabella Del Monte, Carlo Pegorer in Lodovico Sone-go, na Montijevi listi pa Alessandro Ma-
Najhitrejši, najučinkovitejši in najugodnejši način za reševanje sporov
Obrni se na Tržaško trgovinsko zbornico
conciliamo-trieste@ts.camcom.it www.ts.camcom.it
f^L

Camera di Commercio Trieste
/	TRST	Sobota, 26. januarja 2013	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
sodstvo - Predsednik prizivnega sodišča Mario Trampus bo danes uradno odprl pravosodno leto 2013
Uspešno delo tržaškega sodišča kljub krčenju osebja in sredstev
Tržaško sodišče je lani že šesto leto zapored zaznamovalo pozitivno upravljanje, čeprav je bilo kot vselej premalo upravnega osebja in ga bo najbrž v prihodnosti še manj. Čakalna doba se je zmanjšala tako glede civilnih kot kazenskih postopkov, pri tem pa ima veliko zaslugo tudi upravno osebje, ki je večkrat ostalo na delovnem mestu do večera. Kar zadeva napovedano krčenje števila sodnikov v posameznih sodnih okrajih, je potrebno zagotoviti, da bo njihova porazdelitev homogena in da ne bo Trst v tem smislu oškodovan.
To so glavne teme, ki jih bo predsednik prizivnega sodišča Mario Trampus obravnaval na današnjem odprtju pravosodnega leta, na katerem bo tudi iznesel več podatkov o delovanju sodnega okraja in posameznih sodišč. Glavne točke svojega poročila je Trampus predhodno predstavil včeraj na srečanju z novinarji, ki sta se ga udeležila tudi predsednik tržaške Zbornice odvetnikov Roberto Gambel Benussi in vodja upravnega oddelka pri prizivnem sodišču Renato Romano.
Trampus je v bistvu poudaril obsežno delo, ki ga je opravilo in ga še opravlja sodišče, toda izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi napovedanega preustroja v sodnem okraju dežele Furlanije-Julijske krajine. V tem okviru naj bi v Trstu zmanjkali štirje sodniki, njihovo število pa naj bi se s 25 zmanjšalo na 21. Sicer je bilo lani število zaključenih procesov že šesto leto zapored večje od števila novih procesov, je poudaril Trampus, po mnenju katerega je to pomemben dosežek. A kaj, ko nameravajo zmanjšati število zaposlenih, je potožil Trampus, medtem ko se njihova povprečna starost neizprosno veča. V sodnem okraju FJK je danes 698 zaposlenih ljudi, medtem ko jih je bilo leta 2004 skupaj 793 in leta 2000 skupaj 827. Tudi finančna sredstva so krepko skrčili, je dodal Romano. Za urade je bilo leta 2008 namenjenih 121 tisoč evrov, leta 2011 108 tisoč evrov, lani pa 39 tisoč evrov.
V letu 2011-2012 je bilo zaključenih 1753 kazenskih procesov, se pravi +7,15 odstotka glede na leto prej. Vsak proces je trajal v povprečju 629 dni, kar je 10,15 odstotka manj v primerjavi z letom prej. Na področju civilnih procesov je bilo razrešenih 1732 tožb, tj. 14,32 odstotka več glede na leto prej. Vsak proces je trajal v pov-
prečju 751 dni. Lani so zabeležili 101 zastarel proces, medtem ko je bilo leta 2011 skupaj 87 zastarelih procesov. Tržaško sodišče je bilo po številu zaključenih civilnih procesov lani na 4. mestu v Italiji z vrednostjo na posebni lestvici 1,04 (srednja vrednost italijanskih sodišč je 0,81).
Trampus je tudi poudaril, da bo prišlo v deželi FJK do sprememb glede števila sodnikov v raznih pokrajinah. V Trstu bo njihovo število prešlo, kot rečeno, s 25 na 21, v Vidmu pa naj bi ostalo po združitvi s sodiščem v Tolmeču skupaj 36 sodnikov. V Pordenonu bodo dobili na tej osnovi enega sodnika več, ravno tako bo en sodnik več v Gorici. To je sicer predlog, ki je še v razpravi, je dejal Trampus. Tržaško prizivno sodišče bo vsekakor posredovalo svoje mnenje Višjemu sodnemu svetu, ki se bo moral izreči glede tega vprašanja. Na podlagi napovedanih sprememb bi bila namreč v deželi FJK nazadnje štiri zelo različna sodišča, je ocenil Trampus: Videm bi razpolagal z »največjim« sodiščem in bi mu sledilo pordenonsko, medtem ko bi ostala Trst in Gorica v bistvu nespremenjena.
Predsednik prizivnega sodišča Mario Trampus je glavne točke svojega poročila predhodno predstavil včeraj na srečanju z novinarji
kroma
skp - Zahteva po umiku svetovalca Francesca Rosata
Preobrazba železarne predpogoj za oživitev gospodarskega razvoja
Tržaški občinski svet se mora odločno lotiti vprašanja proizvodne preobrazbe škedenjske železarne. Glede na svoje pristojnosti mora spodbuditi široko akcijo, ki naj po eni strani sproži razpravo med občani, po drugi strani pa naj spodbudi deželno, pokrajinsko in tržaško občinsko upravo, da bodo skušale čim prej dobiti ustrezno rešitev.
To je povedal pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove Antonio Saulle včeraj na tiskovni konferenci, katere namen je bilo »v konstruktivnem duhu« poudariti šibke točke, ki jih je potrebno rešiti za izhod iz gospodarske krize. Tržaška občinska uprava pa mora pred tem vsekakor preklicati imenovanje bivšega direktorja železarne Francesca Rosata kot svetovalca za bonifikacijo območja tovarne pri Šked-
Antonio Saulle
nju. Njegovo ime vzbuja namreč nezaupanje med prebivalstvom, pravi Saulle. Poleg tega je vprašanje, ali bo lahko ena sama oseba uspešna pri tako pomembni nalogi. Med glavnimi predpostavkami za preporod mesta je namreč preobrazba železarne. Sprememba namembnosti železarne in odpi-
ranje novih dejavnosti, ki ju, kot kaže, podpirajo vsi institucionalni in sindikalni zastopniki, je dejal Saulle, pa morata biti priložnost, da se postavi temelje za gospodarski razvoj in ponovno rast mesta, ne pa nova obremenitev.
Kocijančič proti Rosatu
Zelo kritičen do imenovanja Fran-cesca Rosata je tudi deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič. Ta je včeraj v tiskovni noti spomnil, da je Riccardo Illy dvakrat imenoval za svetovalca za železarno nekdanjega pooblaščenega upravitelja tovarne Ilva v Tarantu Giovannija Gambardel-lo. Zadeva je javno blagajno stala precej (100 tisoč evrov prvo svetovanje, 168 tisoč drugo), konkretnih rezultatov pa ni bilo.
plinski terminali - Slovensko-italijanska delegacija 22. januarja v Bruslju
EU naj sproži preiskave: preveč kršitev normativov in nepopolnih dokumentov
Zgodba o načrtovani gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu (enega v Žavljah - na kopnem, drugega pa na ploščadi sredi morja) je v torek, 22. januarja, znova priromala v Bruselj. Slo-vensko-italijanska delegacija okoljevarstvenih organizacij Greenaction Transnational in Alpe Adria Green se je namreč srečala s predstavniki komisije za peticije v Evropskem parlamentu, da bi vložila in hkrati predstavila tri peticije, ki obravnavajo kršitve okoljskih evropskih normativov, nepopolne presoje vplivov na okolje in obstoj nevarnih industrijskih obratov na tržaškem območju.
Okoljevarstvenik Roberto Giurastante je zbranim v Novinarskem krožku včeraj pojasnil, kaj so se dogovorili v Bruslju. Od evropskih oblasti so zahtevali, naj ponovno sprožijo preiskave, ki so bile zamrznjene, in uvedejo kazenske postopke zoper pristojne, ki namerno kršijo evropske normative. Parlamentarci so gostom pojasnili, da za zdaj še ni bilo razlogov za kakršnokoli evropsko ukrepanje, ker nihče še ni kršil skupnos-tnih zakonov. Po toči zvoniti pa je prepozno, je ocenil Giurastante; ko bo morebiti odobrena pomanjkljiva presoja vplivov na okolje, pa ne bo več mogoče ukrepati, zato od Evropske komisije zahtevajo predhodni poseg. Včerajšnji govornik je nanizal več nepravilnosti, kot je kršitev t. i. direktive Seveso zaradi neustrez-
nega informiranja prebivalcev o nevarnostih, ki jih tovrstna gradnja predstavlja. »V bližini je namreč več industrijskih obratov. Kaj bi se pripetilo v primeru terorističnega napada? Tvegamo namreč domino reakcijo, ki bi povsem uničila območje,« je bil jasen Giura-stante. Plinski terminal pa prav tako ne more sobiva-ti z naftnim terminalom Petroli, ki iz Tržaškega zaliva zalaga z nafto srednjo Evropo. Giurastante je opozoril tudi na kršenje direktive 337 iz leta 1985, ki predvideva, da morajo projekti vedno ponuditi tudi alternativno namestitev za terminal; ta projekt pa seveda ne upošteva drugih možnosti. Da o ekološki katastrofi, ki se bi pisala morskemu ekosistemu, ne govorimo.
O gradnji plinskih terminalov pa naj bi se s čez-mejno presojo vplivov na okolje izrekle kar štiri »države« sosede, in sicer Slovenija, ki je že dokazala nasprotovanje navedeni gradnji, Hrvaška, katere mnenje je še vedno neupoštevano, Italija, ki se na vse načine otepa jasnega soočenja s problemom, in pa Svobodno tržaško ozemlje, za oživitev katerega se ogrevajo tudi okoljevarstveniki. »Poseben status ima tudi tržaško pristanišče, ki je svobodno, se pravi, da nobena država nima pravice uveljavljati zakonov na tem območju.«
Skratka, kar nekaj kart je sedaj na mizi, Evropska komisija pa bi se morala v teku 6 mesecev o njih jasno izreči. (sas)
Prihodnji teden v Trstu miting evropskih socialistov in demokratov
Tržaška Pomorska postaja bo od torka, 29. januarja, do petka, 1. februarja, prizorišče srečanja socialistične in demokratske skupine v evropskem parlamentu. Evropski parlamentarci bodo razpravljali o industrijski politiki in inovaciji kot receptu za rast in delo. Prvi dan se bo srečanja udeležil tudi kandidat Demokratske stranke za italijanskega predsednika vlade Pier Luigi Bersani, skupaj s predsednikom skupine socialistov in demokratov v evropskem parlamentu Hannesom Swobodo. Avstrijski poslanec je januarja lani prevzel mesto Nemca Martina Schultza, potem ko je bil le-ta izvoljen za predsednika evropskega parlamenta.
V	sredo bo dopoldne govor o Balkanu, o večletnem proračunu Evropske unije in o obmejnih deželah. O prihodnosti prevozov in logistike v Evropi bodo poročali Pa-trizia Toia, Mauro Moretti, Eleu-terio Arcese, Maurizio Maresca in Paolo Possamai ter Debora Ser-racchiani. Popoldne bodo udeleženci srečanja obiskali Rižarno in bazovski šoht. Zvečer bodo Hannes Swoboda, predsednik slovenskih Socialnih demokratov Igor Lukšič, Giorgio Pressburger, Boris Pahor, Cristiana Compagno in Francesco Peroni razpravljali o svobodi in demokraciji, vrednotah na križpotju.
V	četrtek, 31. januarja, bo govor o industrijski politiki v Evropi in o »zunanji dimenziji evropske industrijske politike«. Na to temo bodo razpravljali Enrico Letta, Claudio De Vincenti, Michela Catta-ruzza, Paolo Bonaretti, Patrizio Bianchi, Bernd Lange in Patrizia Toia. Popoldne si bodo udeleženci ogledali šolo za visoke študije in tržaško pristanišče, srečali pa se bodo tudi s predstavniki Srednjeevropske pobude. Socialistična in demokratska skupina v Evropskem parlamentu šteje 190 evropskih poslancev iz vseh 27 držav Evropske unije in 7 po-slancev-opazovalcev iz Hrvaške. V to skupino so vključeni tudi vsi evropski poslanci italijanske Demokratske stranke, le-teh je 22.
/
TRST
Sobota, 26. januarja 2013
5
zahodni kras - Rajonska seja v Ljudskem domu v Križu
Križ: lekarne ne bo!
Deželna uprava zavrnila predlog, zaradi nedorečenega sklepa Retove uprave
Križ ne bo imel lekarne. Vsaj še nekaj let ne. Deželna uprava ni izdala dovoljenja za odprtje nove lekarne v tej vasi, za kar nosi - po tistem, kar je bilo slišati na četrtkovi seji zahodnokra-škega rajonskega sveta - največjo odgovornost nekdanja Retova desnosre-dinska občinska uprava.
Rajonska seja je potekala v Križu, v Ljudskem domu, da bi lahko čim več domačinov izvedelo, zakaj vas ne bo imela lekarne. Skupščine so se udeležili domala vsi protagonisti te zgodbe s klavrnim koncem.
Zadevo je zelo jasno in argumentirano nakazal deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Na podlagi odloka Montijeve vlade o razširitvi mreže lekarn v državi je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine konec decembra 2011 izdala odlok o izpopolnitvi lekarniških uslug na deželnem ozemlju. Ta je predvidel odprtje 49 novih lekarn. Na Tržaškem naj bi jih odprli pet. Občine so imele do 24. aprila lani čas za predstavitev prošenj, v katerih pa so morale določiti kraj, kjer naj bi odprli novo lekarno.
Po pričevanjih sedanje tržaške občinske odbornice za socialne zadeve Laure Famulari in odbornice za socialne zadeve v Retovi upravi Daniele Pallotta se je zgodilo sledeče. Občina Trst je pred odobritvijo svoje prošnje za nove lekarne vprašala Občino Devin-Nabrežina, kaj slednja namerava. Retova uprava je odgovorila (12. aprila 2012), da je za sedež nove lekarne izbrala izključno Križ (saj del ozemlja te vasi spada tudi pod devinsko-nabrežinsko občino). Zato Občina Trst ni vključila Križa med kraje, v katerih naj bi bilo potrebno odpreti novo lekarno. Odločila se je za tri druge kraje. 19. aprila je prejela pozitivno mnenje zbornice lekarnarjev, dan pozneje še zdravstvenega podjetja, potem je poslala svojo prošnjo na Deželo.
Tudi devinsko-nabrežinska občina je poslala svojo prošnjo na Deželo v predvidenem roku, a v sklepu ni bilo jasno razvidno, kje naj bi odprli novo lekarno. Križ je bil sicer omenjen, ob njem pa še Devin in nekateri drugi kraji v občini. Uprava je tudi pozvala Deželo, naj skliče omizje, na katerem naj bi se odločili za izbiro kraja.
Deželna uprava je sklep devinsko-nabrežinske občine zavrnila, ker v njem ni bilo jasno razvidno, kje naj bi odprli novo lekarno, kot je to izrecno
Udeleženci četrtkove seje v Ljudskem domu v Križu
KROMA
zahteval deželni odlok o razširitvi mreže lekarn. Tako je bila usoda nove lekarne v Križu dejansko zapečatena,
saj tržaška občinska uprava ni zahtevala odprtja lekarne v tej vasi, ker je računala, da bo to storila Retova uprava.
Nekdanja odbornica Daniela Pal-lotta je pojasnila ozadje celotne zadeve. Potem ko se je v občini razvedelo, da namerava uprava zahtevati odprtje nove lekarne v Križu, so začeli v Devinu zbirati podpise za odprtje lekarne v tej vasi. Zbrali naj bi kakih 250 podpisov. Vse to je potekalo v predvolilnem času (lani spomladi so imeli v Devinu-Nabre-žini občinske volitve ...). Retova uprava se očitno ni hotela zameriti ljudem iz Devina, zato je tudi Devin vključila med možne kraje za odprtje nove lekarne, in k sklepu priložila tudi podpise občanov. S tem pa se je dejansko odrekla določitvi kraja za novo lekarno, kar je izrecno zahteval deželni odlok. Nič čudnega, torej, da je deželna uprava zahtevo zavrnila. »Mi smo verjetno storili kako napako,« je na srečanju v Križu priznala nekdanja odbornica Pallotta.
Ta »napaka« bo Križane stala najmanj dve leti, kajti naslednji razpis za nove lekarne naj bi deželna uprava izdala leta 2014.
M.K.
danes - Četrto poročilo o družbenem nauku Cerkve v svetu
Iz Trsta prihaja svarilo pred »kolonizacijo človeške narave«
Nekoč je zahodni svet koloniziral druga območja v klasičnem pomenu besede (se pravi z zasedbo), zdaj pa - vedno z zahoda - prihaja, in to predvsem v Latinsko Ameriko, drugačna kolonizacija kulturnega značaja, ki propagira miselnost, ki je v nasprotju z moralnim naravnim zakonom. Gre za t.i. »kolonizacijo človeške narave«, o kateri je govor v četrtem poročilu o družbenem nauku Cerkve v svetu, ki je izšlo pri Mednarodnem observatoriju Van Thuan in ga bodo predstavili danes ob 11. uri v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice, kjer bosta govorila tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, ki je tudi predsednik observatorija Van Thuan, in prof. Assuntina Morresi, docentka na Univerzi v Perugii in članica Vsedržav-nega odbora za bioetiko pri predsedstvu italijanske vlade.
Kot že rečeno, bo osrednja tema tokratnega poročila že omenjena »kolonizacija človeške narave«, kjer gre, kot pravi nadškof Crepaldi v intervjuju, objavljenem na spletni strani www.vant-
Nadškof Giampaolo Crepaldi
huanobservatory.org, za velike mednarodne pritiske na vlade s ciljem, da lete spremenijo svojo tradicionalno zakonodajo o rojevanju, družini in življenju. Osrednja tarča teh pritiskov je Latinska Amerika, to pa zaradi tega, je prepričan msgr. Crepaldi, ker je - po že se-kularizirani Evropi - drugi največji bazen krščanstva in katolištva na svetu, kjer je krščansko izročilo doslej preprečilo popolno sekularizacijo moralnih vrednot. Tržaški nadškof daje primer Argentine, kjer so v letu 2011 sprejeli zakon o umetni oploditvi, zakon o pri-
znavanju t.i. »rodne identitete« in spremenili civilni zakonik, ki zdaj omogoča »najem maternice«.
S tem je povezana druga osrednja tema letošnjega poročila, ki je posvečena t.i. »gender ideologiji« o razlikovanju med biološkim in družbenim spolom, ki se po Crepaldijevih besedah sklicuje na pravice posameznika in domnevno enakost »nespolnih« in »abstraktnih« posameznikov s ciljem razgraditi celotno zasnovo družbe. O tem govori tudi uvodni prispevek poročila, ki so ga prispevali Flavio Felice, Stefano Fontana, Fernando Fuentes Alcantara, Daniel Passaniti in Manuel Ugarte Cornejo, za katere »gender ideologija« diskrimini-ra spolno drugačnost in želi kulturno vsiliti spolno indiferenco, kar pa po njihovem prepričanju pomeni popolno prevlado tehnike nad človeškimi odnosi. To je novi zahodni kolonializem, ki, za razliko od prejšnjega, ki je kljub tolikim negativnim aspektom želel izvažati nekaj pomenljivega, danes izvaža nič, so prepričani pri observatoriju Van Thuan.
prostitucija - Spolne usluge v strogem mestnem središču
Policija zasegla bed&breakfast v Ul. Mazzini Dekleta so najemala sobe za srečanja s strankami
Na spletnih straneh so se predstavljali kot penzion bed&breakfast, ki nudi sobe z zajtrkom in se nahaja v palači iz 18. stoletja petnajst minut hoda od glavne železniške postaje ter deset minut hoda od Velikega trga, pri čemer so naslovno stran opremili celo s citatom Umberta Sabe. Vse pa kaže, da so poleg običajnih nudili še druge, bolj posebne usluge. Tako je policija zasegla penzion B&B Mazzini 32, ki nosi ime po ulici in hišni številki, kjer se nahaja, pod obtožbo izkoriščanja in spodbujanja prostitucije.
Do zasega obrata in ovadbe 60-let-ne lastnice L.B. je prišlo po nekajmesečni preiskavi, ki jo je vodil tožilec Federico Frezza. Pripadniki mobilnega oddelka tržaške kvesture so namreč več mesecev pozorno spremljali dogajanje okoli penziona zaradi nenavadnega »prometa« deklet, ki so prihajala in odhajala v družbi moških, s katerimi so prihajala v stik na ulicah Terezijanske četrti in, kot je ugotovila policija, tudi preko spletnih oglasov. Dekleta (policisti so iden-
tificirali kakih deset tujih državljank in tudi več koristnikov uslug) so stranke peljala v penzion v Ul. Mazzini, kjer so jim nudila spolne usluge, katerih cena je nihala od 50 do 500 evrov. V posel je bila očitno vpletena tudi lastnica bed&break-fasta, ki je po ugotovitvah policije dekletom proti predhodnemu plačilu dajala na voljo nekaj sob, ki jih je nalašč puščala nezasedene, prav tako ni beležila prisotnosti, kot to določa zakon.
Eden brez vozniškega dovoljenja, drugi pijan
Karabinjerji so v četrtek ovadili na prostosti dva mlajša moška, ki se bosta mogla zagovarjati pred sodiščem. Gre za 24-letnega G.M., ki se je po Ul. sv. Frančiška peljal z motornim kolesom, a brez vozniškega dovoljenja, saj ga ni nikoli pridobil. V drugem primeru je šlo za 35-let-nega R.R., ki so ga zalotili pri vožnji avtomobila v vinjenem stanju in mu odvzeli vozniško dovoljenje.
V strogem središču Trsta so si omislili javno hišo
kroma
Pomaranče zdravja za boj proti raku
Po vsej Italiji bo danes stekla akcija Pomaranče zdravja, z izkupičkom katere želi združenje za raziskave o raku AIRC financirati raziskovanje za zdravljenje te bolezni. Prostovoljci združenja bodo prodajali 2,5 kilograma težke vrečke pomaranč za ceno 9 evrov.
V	Trstu bodo vrečke pomaranč ponujali v Ul. Dante (na vogalu z Ul. S. Ni-colo), v trgovskemcentru Il Giulia, v trgovskem centru Torri d'Europa, na Opčinah v dvorani Zadružne kraške banke, na Trgu Marconi v Miljah in v supermarketu Conad v Sesljanu.
Komedija skupine LArmonia v Kulturnem domu Prosek-Kontovel
V	dvorani Kulturnega doma Prosek-Kontovel bo jutri gostovala tržaška gledališka skupina L'Armonia. Predstavila bo komedijo Renata Paggiara Pacc-hi d'America, virgola ... (Paketi iz Amerike, vejica ...). Zgodba poteka v času Zavezniške vojaške uprave v Trstu. Delo je režiral Luciano Volpi, v glavnih vlogah pa nastopajo Giorgio Fonn, Miria Levi, Alessandra Privileg-gi, Rossana Busato, Gianranco Collini in Danny Dughieri.
UGL pri prefektinji
Glavni tajnik sindikata UGL za Furla-nijo Julijsko krajino in deželna tajnica za kooperacijo Maria Giovanna D'Este sta se včeraj na tržaški prefekturi srečala s prefektinjo Adelaide Garufi, s katero sta se pogovarjala o trenutni gospodarski krizi, pri čemer sta predvsem predstavila na stotine podpisov, ki jih je sindikat zbral proti odpuščanjem in krčenju zakupov v sektorju storitvenih zadrug. Prefektinja je glede tega izrazila razpoložljivost, da poseže pri novi vladi, poleg tega sta se obe strani strinjali glede potrebe, da posebna opazovalnica o stanju gospodarstva, ki je začela delovati za časa prefekta Alessandra Giacchettija, nadaljuje z delom.
Priznanje karabinjerju, ki je preprečil samomor
Ob prisotnosti deželnega poveljnika generala Luciana Zubanija je včeraj na vi-demskem poveljstvu karabinjerjev potekala slovesnost, na kateri so med drugim izročili priznanje podčastniku tržaškega operativnega oddelka Fran-cescu Saccuti, ki je svojčas nekemu moškemu preprečil samomor. Obenem so se na slovesnosti tudi uradno poslovili od častnikov Nicole Tenerellija in Carmela Genoveseja, ki sta službovala na tržaškem pokrajinskem poveljstvu oz. na oddelku sodne policije tržaškega tožilstva.
Napad v Ul. Pascoli
Včeraj je v Ul. Pascoli prišlo do nasilnega dogodka, pri katerem je bil ranjen upravitelj internet pointa. Tja sta okoli 18.30 vstopila neznanca, ki sta alžirskemu upravitelju dejala, da želita uporabljati internet. Ko se je upravitelj obrnil, da bi pripravil računalnik, sta ga napadla in zabodla v levi bok, nato pa zbežala, s seboj naj bi odnesla tudi nekaj denarja. Na prizorišče so prišli policisti in reševalci službe 118, ki so ranjenega upravitelja odpeljali v katinar-sko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je rana precej globoka, vsekakor pa ranjenec ni v življenjski nevarnosti. Dogodek seveda preiskuje policija.
Premražen, a rešen
Pripadniki krajevne policije so v ponedeljek zvečer na Frnedu našli 77-let-nega moškega, ki se je bil oddaljil od doma v Ul. Giulia. Zaskrbljenemu sinu, ki ga je bil poklical na mobilni telefon, je bil dejal, da želi končati s svojim življenjem in kam je namenjen. Sin je poklical krajevno policijo, ki je po daljšem iskanju, ki ga je oteževala tudi gosta megla, okoli 19.30 naposled našla moškega v gozdu: bil je premra-žen, saj se je bil slekel in je ostal v spodnjem perilu. Policisti so poklicali rešil-ca, ki je priletnega moškega prepeljal v bolnišnico.
6
Sobota, 26. januarja 2013
TRST
/
dan spomina na holokavst - Osnovnošolci COŠ Venturini na obisku v Rižarni
Pretresljivo spoznavanje nacističnega nečloveškega zla
Dragi bralci Primorskega dnevnika!
V	torek, 22. januarja, smo učenci 4. in 5. razreda COŠ Frana Venturi-nija obiskali Rižarno, kraj, kjer so nacisti mučili in ubijali predvsem Jude, Slovence, Hrvate in Italijane, ki so bili proti njim. Nekatere so iz tega groznega kraja poslali v koncentracijska taborišča v Auschwitz, Dachau in drugam.
Rižarno so nacisti preuredili v taborišče leta 1943, potem ko se je Italija predala Zavezniškim silam. Nemci so v Furlaniji-Julijski krajini, v delu Slovenije in Istre ustanovili območje, ki so ga poimenovali Adriatisches Kunsten-land. Rižarna, ki je bila prvotno tovarna za luščenje riža, je takrat postala edino uničevalno taborišče v Italiji. Kre-matorijsko peč so prvič uporabili 4. aprila 1944, ko so sežgali trupla 70 talcev, ki so jih ustrelili na Opčinah.
V	Rižarni, katere odgovorni je bil Odilo Globočnik, je umrlo od 3000 do 5000 ljudi. Večino njihovih dokumentov so partizani ob osvoboditvi našli in odnesli v Ljubljano, kjer jih hranijo v Arhivu Republike Slovenije.
Ko so partizani osvobodili Trst, so Nemci z dinamitom razstrelili krema-torijsko peč, da ne bi ljudje videli, kakšne zločine so tam počenjali. Nacisti so svoje žrtve ubijali s streljanjem, z udarcem kija v glavo ali pa z izpušnimi plini tovornjakov. Vpitje tistih, ki so jih mučili, so prekrili z močno glasbo, z ropotom motorjev tovornjakov in z laje-žem naščuvanih psov.
V	muzeju Rižarne smo si ogledali pretresljiva pisma in napise jetnikov, njihova oblačila in tudi kopijo kija, ki so ga našli med ruševinami kremato-rijske peči. Originalni kij so leta 1981 ukradli neznanci.
Rižarno je leta 1967 zajel požar, ki jo je tudi močno poškodoval. Kljub temu so se ohranile tesne celice in celica smrti, kamor so zapirali predvsem tiste, ki jih je kmalu čakala smrt.
Med obiskom Rižarne nam je bilo zelo hudo, ker smo pomislili na tiste, ki so tam strašno trpeli in umrli. Med temi so bili tudi predniki nekaterih naših sošolcev. Težko nam je verjeti, da so se dogajale v tem kraju tako strašne stvari in srčno upamo, da se nikoli več ne ponovijo nikjer na svetu!
Daria, Emanuel, Katja, Samuel, Thaisia, Erik, Filippo, Sara, Jamila, Asja, Luka, Andrej, Jan, Elena, Margherita, Nicole, Ines, Jan Jakob, Martina
Malčki na dvorišču sredi taborišča, kjer je nekoč stala krematorijska peč
dan spomina na holokavst
Spored prireditev in drugih pobud
Včeraj danes
27. januar, dan ko so vojaki sovjetske Rdeče armade leta 1945 vdrli v taborišče v Auschwitzu in osvobodili preživele inter-nirance, je bil v Italiji razglašen za dan spomina na preganjanje in uničenje židovskega naroda ter na vojaške in politične de-portirance v nacističnih taboriščih.
Naj še enkrat spomnimo na baldado za spomin, mir in sožitje, ki jo danes prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Zbirališče bo ob 17. uri pri stadioni Grezar, od koder se bo ob 17.30 tih sprevod spustil do Rižarne, kjer bo zbor zapel nekaj priložnostnih pesmi.
Kinematografski krožek Charlie Chaplin prireja tudi letos filmske večere s pomenljivim naslovom »Da ne bi pozabili«. V multikultura centru v Ul. Valdirivo 30 bodo drevi ob 20.30 predvajali film Europa Europa Agnieszke Holland, posnetem po resnični zgodbi o judovskem dečku, ki je preživel drugo svetovno vojno tako, da se je pridružil esesovcem. Vstop je prost.
V okviru spominskih pobud, ki jih prireja tržaška občina, bo drevi ob 21. uri v dvorani Bartoli gledališča Rossetti zaži-
vela predstava Fratture o nacističnem programu usmrtitve fizično in psihično hen-dikepiranih bolnikov vseh starosti Aktion T4, program evtanazije. Od leta 1939 do 1941 je življenje izgubilo 70 do 80 tisoč oseb. Uprizorila jo bo skupina Oltre quel-la sedia, vstop je prost.
Osrednja slovesnost ob dnevu spomina bo seveda jutri. Spominski dan se bo začel ob 9. uri, ko bodo policisti položili venec na obeležje, ki na zaporu v Ul. Coro-neo 26 spominja na zadnjega italijanskega kvestorja na Reki Giovannija Palatuccija. Ob 9.30 bo od tod krenil tihi sprevod nekdanjih deportirancev do železniške postaje, kjer bodo ob 10. uri položili venec na obeležje v Ul. Flavio Gioia, ki spominja na odhode proti nacističnim taboriščem. Ob 11. uri se bomo zbrali v Rižarni, kjer bo spominska komemoracija.
Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi jutri ob 10.30 na svečanost s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192).
šolstvo - Pomembna pridobitev za licej Prešeren
S prispevkom staršev prišli do novih računalnikov
Potem ko se je pri javni delniški družbi Consip, ki ureja nakupe javnih uprav, marsikaj zataknilo, so po približno šestih mesecih čakanja na liceju Franceta Prešerna končno prišli do šestnajstih novih računalnikov PC Desktop 11 znamke HP, ki so jih v celoti financirali s prispevki, ki jih starši prostovoljno plačujejo ob vpisu svojih otrok na šolo. Prejšnje računalnike, ki so trenutno dotrajani in zastareli, so nakupili leta 2005 prav tako s prispevkom staršev ob vpisu na šolo in podporo Zadružne kraške banke.
a Čestitke
V Mačkoljah, p'r Kufjerč'v'h u Klance, imamo dvojno slavje. 25. in 26. januarja Praznujeta svojih 60 let IRENA in DANIJEL NOVAK. Ob njuni okrogli obletnici jima želimo veliko veselja in zdravja še prihodnjih 60 let. Irene, Aljoša in vsi domači.
Draga IRENA, končno si v Mač-koljah moža ulovila in skupaj rojstni dan slavila. Danes rož se boš razveselila, ker 60 jih boš dobila. Bodi zdrava in vesela, to ti bo žlahta ves dan pela.
Danes praznuje naša srčkana LISA 6. rojstni dan. Da bi še naprej bila tako pridna in vesela deklica ji želijo mama Katja, papa Robert, brat Matteo, teta Martina, teta Neva nona Ada, Robert in Sara.
S Izleti
Danes, SOBOTA, 26. januarja 2013
PAVLA
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 9.30 - Luna vzide ob 16.43 in zatone ob 6.39
Jutri, NEDELJA, 27. januarja 2013
JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,3 stopinje C, zračni tlak 1005,2 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, veter 30/78 km na uro vzhodnik, nebo rahlo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C.
H Šolske vesti
LICEJ A. M. SLOMŠKA vabi na Dan Odprtih vrat danes, 26. januarja, od 10. do 13. ure. Vabljeni tretješolci s svojimi starši, ki se želijo seznaniti z delovnim vsakdanom na naši šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča da bo informativni sestanek za vpis na osnovno šolo COŠ Mara Sam-sa - Ivan Trinko - Zamejski pri Dom-ju v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00, za vpis v otroški vrtec Mavrica v Miljah pa v torek, 29. januarja, ob 16.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BAR-TOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah, kot sledi: na OŠ O. Zupančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v ponedeljek, 28. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. Mil-činskega na Katinari (Ul. Marcheset-ti 16) v sredo, 30. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE, sporoča koledar informativnih srečanj: vrtec Kralj - Trebče 28. januarja, ob 10.00; vrtec Fakin - Col 28. januarja, ob 16.00; O.Š. Trubar - Bazovica 28. januarja, ob 16.30; O.Š. Tomažič - Treb-če 28. januarja, ob 15.00; O.Š. Sirk -Križ 28. januarja, ob 16.30; O.Š. Gradnik - Col 29. januarja, ob 15.00; vrtec Štoka - Prosek 30. januarja, ob 16.00. LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo potekal dan odprtih vrat v soboto, 2. februarja, v jutranjih urah. Vabljeni! ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14 (pon.-pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, www.dijaski.it).
www.primorski.eu *
IZLET V ROMUNIJO: Župnija Repen-tabor sporoča, da zaradi objektivnih dogodkov se izlet prenese v mesec maj. Naknadno bomo sporočili datume.
SPDT prireja v nedeljo, 27. januarja, tradicionalni izlet po tržaški okolici. Zbirališče ob 8.30 pri Kalu v Bazovici. Predvidene so približno 4 ure lagodne hoje.
SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mla-dinski@spdt.org in na tel. 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni!
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. februarja in v soboto, 9. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave: tel. št. 0038631372632 - Metka.
KRU.T vabi na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli, od 29. marca do 1. aprila. Dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
0 Mali oglasi
38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877.
40-LETNIK z večletnimi izkušnjami v zidarstvu iščem katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 347-9637896.
DAJEM V NAJEM zavarovan parkirni prostor, opremljen z avtomatskim vhodom, v Ul. Pellegrini (Rocol). Tel. 349-4769480.
FIAT BRAVO letnik 1997, 1600 cc, 142.000 prevoženih km prodam. Cena 250,00 evrov. Tel. št.: 040-229121.
PO ZNIŽANI CENI prodajamo 190 kv.m veliko staro hišo z vrtom, 2.500 kv.m, v Trebčah. Tel. št.: 340-5706725.
PRODAM staro hišico v okolici Dom-ja potrebno popravil ter železne cevi (6 m dolge, 6 cm premera) uporabne pri gradnji ograje. Tel. št.: 040-280910.
PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682.
PRODAM subwoofer helix, 25cm, 200w in zvočnik ground zero, 400w za avto v dobrem stanju. Ugodna cena. Tel. št.: 348-2693442.
PSIČKE PASME SETTER podarimo ali prodamo. Zainteresirani naj si jih pridejo ogledat. Tel. št.: 040-229224.
V NAJEM DAJEM zagrajen vinograd v dolini reke Osp. Tel. 040-231578.
ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi za likanje) ali kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. 347-8601614.
Id Osmice
IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876.
PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956.
V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570.
/	TRST
Sobota, 26. januarja 2013
7
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
sezona 2012/2013
I z Občino Trst in gledališčem La Contrada | v okviru festivala za otroke in starše miniT
Hans Christian Andersen
KAKOR NAPRAVI STARI m ZMEROM PRAV
v soboto, 26. januarja, ob 17.00
Oton Župančič CICIBAN
v nedeljo, 27. januarja, ob 17.00
Bugy Gentile
GLEDALIŠČE IZ KOVČKA
v sredo, 30. januarja, ob 17.00
v Mali dvorani SSG VSTOP PROSTI
www.teaterssg.com
[ZT Lekarne
ut Kino
v sodelovanju z Občino Milje vabi na koncert
TRŽAŠKI PARTIZANSKI
PEVSKI ZBOR
PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
nocoj, 26. januarja, ob 20.30
v gledališču Verdi v Miljah
Vstopnice so na razpolago tudi nocoj v gledališču Verdi od 19. ure do začetka koncerta.	Vabljeni!
Danes, 26. januarja 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
motorko 3D«; 20.50, 23.05 »Zadnja bitka«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Pazze di me«; Dvorana 2: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »Flight«; 18.15 »Vita di Pi 3D«; 20.30 »Django Unchained«; Dvorana 3: 15.15, 16.45 »Frankenweenie«; 15.20, 20.15 »Vita di Pi«; Dvorana 4: 17.30, 18.50, 22.20 »Ghost movie«.
SUPER - 16.00, 20.00 »Quello che so sull'amore«; 17.45, 21.45 »The Master«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 21.00 »Lincoln«; Dvorana 2: 17.10, 19.40, 22.10 »Flight«; Dvorana 3: 18.00, 21.30 »Django Unchained«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Paz-ze di me«; Dvorana 5: 19.50 »La mi-gliore offerta«; 17.30, 22.10 »Ghost movie«.
Ü3 Obvestila
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quar-tet«.
CINECITY - 18.15 »Cloud Atlas«; 16.35 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta«; 15.40, 21.50 »La migliore offerta«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Ghost movie«; 14.45 »Frankenwee-nie«; 15.10, 18.20, 21.30 »Django Unchained«; 15.30, 18.35, 20.50, 21.40 »Lincoln«; 16.15, 19.00, 21.45 »Flight«; 15.30, 17.45, 18.50, 20.00, 22.10 »Pazze di me«; 14.50 »Le av-venture di Fiocco di Neve«; 11.00, 13.15 »Ralph spaccatutto«.
FELLINI - 16.30 »Le avventure di Fiocco di Neve«; 18.10, 21.00 »Cloud Atlas«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La migliore offerta«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.45, 21.15 »In darkness«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 18.30, 21.30 »Django Unchained«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.50 »00:30 - Tajna operacija«; 12.10, 15.10, 17.40, 20.20, 23.00 »Ana Karenina«; 13.40, 16.05, 18.25, 20.50, 23.10 »Brez nadzora staršev«; 17.00, 20.10, 23.20 »Django brez okovov«; 12.00, 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Film 43«; 15.00 »Samova pustolovščina 2«; 11.50, 13.00, 13.50 »Samova pustolovščina 2 3D«; 12.40, 15.40, 18.00, 20.20, 22.40 »Sedem psihopatov in shih tzu«; 18.50 »Teksaški pokol z
NABREŽINCI, pozor! Delovna skupina vaških nabrežinskih društev zbira slike, razglednice in dokumente, vezane na civilno in vojaško prebivalstvo oz. na dogajanja v Nabrežini 1914-18, z namenom objave publikacije. Imetniki naj se obrnejo na Zulejko Pasku-lin na tel. 328-6238108.
POZOR POZOR! Vasi občine Zgonik vabijo vse prijatelje in simpatizerje, da se udeležijo pustnih povork. Obiščite nas v spodnjih prostorih osnovne šole v Zgoniku. Informacije na tel.: 340-9682129 (Tjaša).
JUS PROSEK vabi na sečnjo in čiščenje jusarskih površin danes, 26. januarja, in v soboto, 2. februarja. Zbirališče ob 10. uri na parkirišču pri spomeniku na Proseški postaji. Udeleženci naj bodo primerno opremljeni z lastnim orodjem. V primeru slabega vremena akcija odpade.
OPEN DAY na gostinski šoli Ad formanduma: danes, 26. januarja (9.3012.30) v Ul. Ginnastica 72. Informacije na tajništvu šole, tel. 040-566360, ts@adformandum.org.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah danes, 26. januarja, od 15. do 18. ure delavnici: »Veseli ping-vinčki« v Briščikih št. 77 (občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki; »Lončki za svinčnike« (otroci naj s seboj prinesejo aluminijasto vazico) v Naselju Sv. Mavra št. 124 (Sesljan). Prost vstop.
SOCIALNA SLUŽBA občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev na temi »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju.« Danes, 26. januarja, bo v društvu Dom Briščiki (Briščiki 77) od 10.00 do 12.00 ure potekalo srečanje z naslovom »Zvok in gibanje« z glasbenim terapevtom Chicayban Alberto. V ponedeljek, 28. januarja, v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 od 17.00 do 19.00 ure, bo potekalo srečanje na temo »Spomin in mnemotehnika« s psihologinjo dr. Marzia Bagolin. Toplo vabljeni. Za informacije 040368302 ali 327-7698531.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 26. januarja, odhod avtobusa za pevce ob 16.15 iz Padrič in v torek, 29. januarja, ob 20.45 namesto pevske vaje seja odbora v sedežu na Padričah.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 27. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-
SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel.: 3355476663 (Vanja).
BOSNA - v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri vabljeni udeleženci nepozabnega izleta lanskega leta, v Dolino - dvorana SKD V. Vodnik. Med številnimi udeleženci bodo predstavniki ANPI-VZPI - ZB za vrednote NOB iz območja Sežane in priljubljeni »general Gorjanc«. Poleg domače udarne besede, bo naš kratek film, nešteto spominskih slik in tovariška družabnost. Pričakujemo vas.
KOLEDARJI AŠD VESNA 2013 so na razpolago v pub-u Benningan's pri Fa-biotu, v baru pri Bojani in v kiosku na športnem igrišču v Križu.
PUSTNI SWAP PARTY pri SKD Igo Gruden za izmenjavo pustnih in drugih oblek bo v nedeljo, 27. januarja, od 17. do 20. ure. Info v FB skupini Swap party in na tel. 040-291477 ali 3485756778.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, vabijo v ponedeljek, 28. januarja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na predstavitev pesniške zbirke Davida Bandlja »Odhod«. Avtorja in zbirko bo predstavila prof. Vilma Purič. Pesmi iz zbirke bodo podali dijaki DIZ Jožefa Stefa-na. Za glasbeni utrinek bo poskrbel pianist Rok Dolenc iz razreda prof. Tamare Ražem pri Glasbeni matici. Začetek ob 20.30.
CEGEN - Center splošnega študija: dr. David Ferriz Olivares, dr. Guido Ma-rotto in Sergio Musuruana vabijo na konferenco »Spirulina: najstarejša hrana bodočnosti« v torek, 29. januarja, ob 17.30 v Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 333-4236902, 040-2602395.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča da se bo v torek, 29. januarja, začel tečaj slovenščine za začetnike. Število mest je omejeno! Info in vpisovanja: in-fo@melanieklein.org, 345-773356 (ponedeljek in četrtek 9.00 - 13.00, sreda 12.30 - 15.00).
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je sklican Deželni svet, ki bo zasedal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, v sredo, 30. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
ŠKD ŠKAMPERLE (Stadion 1. maj) vabi na predstavitev Qigong-a (čikung-a) za začetnike. Vadba poteka po programu Chinese Heatlh Qigong Association. Prvo srečanje v sredo 30. januarja, ob 16.30 do 17.30 in od 18.00 do 19.00. Zaželjena predhodna prijava. Info: Vesna Klemše: 348-8607684 ali vesna.k@libero.it
ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER vabi na brezplačno predavanje psihologinje Bersende v zvezi z najstništvom in problematiki najstnikov. Predavanje bo potekalo v sredo, 30. januarja. Za dodatne informacije in vpis (obvezen, glede na to, da je število mest omejeno): 320-7431637, bersen-dai@gmail.com	ali
www.psicologo.trieste.it/sl
ŠUM razpisuje natečaj z naslovom »S kulturo v srcu«. Kaj ti pomeni kultura? Mlade, od 15. do 25. leta vabimo, da nam v obliki poezije ali krajšega sestavka (največ 2500 znakov) do 30. januarja pošljete prispevke na Ul. Mon-tecchi 6. Najboljši bodo objavljeni v naši številki na dan slovenske kulture. Prispevki naj bodo podpisani s šifro, v ločeni zaprti kuverti pa naj avtor pripiše še svoje podatke.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra (sreda in petek od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure). Delavnice v januarju: »Igrajmo se z volno« in »Igrajmo se s soljo«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
SPDT obvešča, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije v petek, 1. februarja, od 19.00 do 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1. Ostale datume bomo javili naknadno.
FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju s KD Lipa organizira čez celo leto 2013 fotografski natečaj »4 letni časi v Bazovici«. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali info na tel. 3294128363.
V KD BARKOVLJE, v Ul. Bonafata 6, se nadaljuje tečaj angleškega jezika, ki ga vodi Michael Bark. Vsak torek od 16.30 do 18.00 - začetniški in od 18.00 do 19.00 - nadaljevalni (conversation). Lahko se nam pridružite!
ŠOLA OBREZOVANJA na Ad for-mandumu v Trstu: 12-urni tečaj obrezovanja z izvedenko Natašo Riggi. Datumi: 2., 3., 8. in 9. februarja. Informacije glede plačila in prijave: Ad for-mandum, ul. Ginnastica 72 (tel. 040566360, ts@adformandum.org).
AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se v nedeljo, 3. februarja, množično udeležijo smučarske tekme »Pokal Barich«, ki bo na Zoncolanu. Tekma šteje kot 2. tekma Primorskega pokala. Vpisovanja in informacije na in-fo@mladina.it ali na tel. št.: 3922303152 ali 347-0473606.
GONG ZVOČNA KOPEL - SKD F. Prešeren in učitelj joge Goran Koren vabita na doživljanje gong zvočne kopeli, ki bo potekala v torek, 5. februarja, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani, v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Prinesite s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za ležanje. Za informacije in prijave yoga.ko-ren@gmail.com oz. +38641 649004.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za Živalski pustni defile' možno na dan defileja, 8. februarja, od 18.00 do 19.30.
FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju z odborom Kraškega pusta, vabi prijatelje, fotografe in člane na fotografski »Extempore«, ki bo potekal na dan sprevoda Kraškega Pusta 2013 na Op-činah. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali tel. 329-4128363 (M. Civardi). Vabljeni!
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30.
TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v Ma-rijanišču na Opčinah v februarju in marcu. Edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje (skupno 7) bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. Tel. št. 335-8186940.
FOTOVI DEO TRST80 vabi snemalce in fotografe na 13. Fotovideo natečaj Ota Hrovatin, ki bo 22. marca. Dela morate oddati do 16. februarja v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20. Pravilnik na www.trst80.com ali tel. 3294128363.
0 Prireditve
KONCERT Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič s tovariši danes, 26. januarja, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Za info: 040-635626 ali 347-5853166.
TPPZ P. TOMAŽIČ vabi danes, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri - Stad-jon Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na projekcijo diapozitivov »Potovanje po Sveti deželi«. O lepotah krajev in doživetjih na škofijskem romanju bo govorila gospa Ida Klarič. Sodeluje flavtistka Sara Bembi. V nedeljo, 27. januarja, ob 16.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29).
L'ARMONIA V SODELOVANJU Z ZADRUGO KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL predstavlja komedijo v tržaškem narečju »Pacchi d'America, virgola... « v nedeljo, 27. januarja, ob 17.00 v Kulturnem domu na Proseku. Toplo vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja »Praznik Slovenske Kulture« v nedeljo, 27. januarja, ob 17.30. Slavnostni govornik Dr. Devan Jagodic. Sodelujejo: domači mešani pevski zbor, dekliška vokalna skupina s solisti (vodi Aleksandra Pertot) in reci-tatorji. S pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete.
SKD TABOR - PROSVETNI DOM v nedeljo, 27. januarja, ob 18. uri Open-ska glasbena srečanja - koncert kitarista Marka Ferija. Vabljeni!
UPRAVA OBČINE DOLINA - odbor-ništvo za kulturo obvešča, da bo v sklopu božičnih in novoletnih pobud v nedeljo, 27. januarja, ob 18.30 v občinskem gledališču F. Prešeren, koncert orkestra »Trieste Early Jazz Orchestra - Tejo«. Koncert bi se moral vršiti že 9. decembra, a je zaradi slabega vremena odpadel.
V SPOMIN NA UBALDA VRABCA -ZCPZ - Trst in župnija Rodik vabita k obletni maši za skladatelja Ubalda Vrabca v nedeljo, 27. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. Sledila bo komemoracija na pokopališču.
ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi v nedeljo, 27. januarja, ob 10.30 na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192).
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 30. januarja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Marta Ivašič in Štefan Čok bosta predstavila knjigo »Novice z miljskega konca«.
VLJUDNO VABLJENI NA OGLED DOKUMENTARNEGA FILMA o slovenski naravni znamenitosti, Cerkniškem jezeru. Film z naslovom »Presi-hajoče jezero - Zadnji čoln« bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v sredo, 30. januarja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14).
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da bo razstava lesenih izdelkov Franca Ar-manija »Čarobni odtenki lesa« na ogled do vključno 2. februarja. Toplo vabljeni.
PRVI KONCERT 19. REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI za FJK-slo-venski program bo v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri, v Kulturnem domu v Hrpeljah. Nastopajo Brkinska godba 2000, PO Ilirska Bistrica in GD Prosek.
Prispevki
V	spomin na mamino sestrično Mileno Emili in na prvo obletnico smrti mame Lidije daruje Nives Guštin 50,00 evrov za tabornike Rodu Modrega Vala.
V	spomin na Parida Sossija (Biondo) darujejo nekdanji sošolci Paulo, Renco in Saško 60,00 evrov za MoPZ Tabor z Opčin.
Namesto cvetja na grob prijatelja in pevca Eda Pahorja daruje Ivo Kralj z družino 50,00 evrov za jameljski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na dragega Dušana Guština daruje družina Valentino 30,00 evrov za K.D. Kraški dom.
Ob 68. obletnici smrti nepozabnega Stojana Plahute, padlega na Pedro-vem, darujeta sestri Janka in Tatjana 100,00 evrov za Š.D. Bor in 100,00 evrov za K.D. Škamperle.
V	spomin na Pepita Zigona darujeta Bruno in Anica Milič 50,00 evrov za športni krožek Kras.
26.1.2012
26.1.2013
Luciano Sturman
Z neskončno ljubeznijo se te spominja tvoja družina
Ob izgubi prijatelja pevca
EDA PAHORJA izražamo vsem svojcem občuteno sožalje
šempolajski-slivenski cerkveni pevci
8
Sobota, 26. januarja 2013
TRST
/
palača gopčevič - Celodnevni posvet v priredbi Slovenske prosvete
»Večina Tržačanov ne ve, kakšno bogastvo jih obdaja«
Verginella: Politika je zlorabljala zgodovino - Mezzena Lona: Slovencem bi morali vrniti Narodni dom
Večkulturni Trst in vloga Slovencev v njem sta bila v središču zanimivega posveta, ki ga je Slovenska prosve-ta včeraj priredila v palači Gopčevic. V dopoldanskem delu so za mizo sedeli zgodovinarji in osvetlili razne vidike tržaške preteklosti, popoldne pa so sodelujoči spregovorili o umetnosti - slovenskih avtorjih, slikarjih, glasbenikih.
Kot je uvodoma dejala Nadia Roncelli, je zamisel o posvetu Multikulturni Trst - Slovenci med zgodovino, umetnostjo in literaturo, nastala v želji, da bi se odkrito spregovorilo o slovenski prisotnosti v mestu in odnosih z italijanskim prebivalstvom ter raznimi verskimi skupnostmi: te odnose so v preteklosti zaznamovali tudi dramatični spori, danes pa se vse bolj usmerjajo v dialog. To je dokazal tudi posvet, ki ga je SP priredila v sodelovanju s tržaško občino (dopoldne so jo zastopali nekateri svetniki, popoldne odbornik Edera), skladom Polojaz in založbo Mladika ter poslušalcem ponudil bogato paleto mnenj.
S številkami je uvodoma postregel tržaški zgodovinar Piero Purini in spregovoril o spremembah tržaškega prebivalstva v 19. in 20. stoletju. Habsburški Trst se je v 19. stoletju demografsko izredno razvil, prebivalstvo je vsako leto povprečno naraslo za pet tisoč enot. Šlo je za naraven fenomen urbanizacije, s katerim so predvsem kmetje iz slovenske, istrske in furlanske notranjosti želeli izboljšati svoj družbeni položaj. Na tej poti jih je čakala prisilna italijani-zacija, ki jo je v Trstu vsiljevala ekonomska in kulturna elita. Ob koncu 19. stoletja se je na ljudskem štetju izreklo za slovenski pogovorni jezik okrog 26.000 Slovencev: Purini-jeva hipoteza je, da so mestne oblasti »manipulirale« številke v svojo korist, poleg tega so dvojezični govorci najbrž popisovalcem odgovarjali v italijanščini, iz česar so ti sklepali, da je njihov pogovorni jezik italijanski. Leta 1910 se za slovenski pogovorni jezik izreče 38.000 ljudi, a društvo Edinost zahteva revizijo štetja. Priziv je sprejet, nove številke so presenetljive: Slovencev je kar 56.900 in predstavljajo četrtine vsega tržaškega prebivalstva.
Mestni položaj se povsem spremeni med prvo svetovno vojno: mesto zapusti okrog 90.000 ljudi (vojaki, ki morajo na fronto, Italijani, ki so sedaj sovražniki ...), po vojni se zaradi gospodarske krize in asimilacijskih fašističnih pritiskov za emigracijo odloči tudi na tisoče Slovencev. Ljudsko štetje leta 1921 zabeleži le 18.000 Slovencev.
Marta Verginella ocenjuje, da je tržaško zgodovinopisje pogojevalo prepričanje, da Slovencev v mestu ni. Tisti, ki so priznavali njihov obstoj, pa so ocenjevali, da so »le« predstavniki nižjih slojev. Politika je skratka zlorabljala zgodovino v svoje namene, saj je želela dokazati »italijan-skost« Trsta, poglobljenih raziskav ni bilo: v Trstu se je veliko pisalo, malo pa zahajalo v arhive. Če bi zgodovinarji pogosteje zahajali vanje, bi vedeli, da so med mestnimi trgovci in celo nadzorniki bili razni Rakovci, Grošlji, Zoisi, Demšarji, ki so pogosto imeli dve rezidenci - eno v Trstu, drugo v Ljubljani. A tudi, da so si Slovenci daleč od uradnih mestnih ustanov organizirali svoj paralelni svet: društva, knjižnice, zasebne šole (saj pisna zahteva po ustanovitvi slovenske ljudske šole v mestnem središču, ki jo je podpisalo 1.300 očetov, ni bila sprejeta).
Tudi odnos cerkvenih oblasti do slovenske skupnosti ni bil dovolj podrobno analiziran, meni Liliana Ferrari, ki je sicer izpostavila veliko raziskovalno delo, ki ga je v arhivih opravil Tomaž Simčič. Od konca 18. stoletja so cerkvene funkcije lahko zasedali tudi predstavniki nižjih slo-
jev, kar so Slovenci uspešno »izrabili« in prišli tudi na čelo tržaške škofije, v kateri so spovedi in pridige potekale v italijanščini, nemščini in slovenščini.
Skozi zgodbo družine Salem je Silva Bon predstavila delček zgodovine tržaške judovske skupnosti. Njeni podjetniški člani so sčasoma prodrli v mestne banke in zavarovalnice ...vse do županskega stolčka: v želji, da bi z italijansko večino navezali čim trdnejše stike, je bil preskok od iredentističnih do fašističnih simpatij preprost. Enrico Paolo Salem pa je moral leta 1938, preden bi Mussolini na Velikem trgu razglasil rasne zakone, vseeno opustiti funkcijo podestaja.
Jude in Slovence je nato združila podobna usoda: napadi na njihove trgovine, Rižarna, nacistična taborišča. Danes je predsednik tržaškega judovskega muzeja tudi ljubljanski rabin.
O vlogi istrske skupnosti je spregovoril Raoul Pupo: po drugi svetovni vojni so Istrani opravljali najpomembnejše funkcije (škof, župan, tajnik Krščanske demokracije ...), s prihodom tisočih optantov se je njihova vloga še po-
sič, Igor Škamperle, Dušan Jelinčič. Slednji je spregovoril o svoji osebni pisateljski izkušnji; čeprav so tudi njegovo družinsko življenje pogojevale grozote druge svetovne vojne, se v svojem pisanju najraje posveča goram. Piše v slovenščini in italijanščini, v Trstu se počuti doma, zato nima z mestom nobenih težav.
Jasna Merku je predstavila res bogat izbor slovenskih slikarjev, kiparjev in arhitektov 19. in 20. stoletja, od marinista Alberta Sirka do arhitekta Daria Jagodica, mimo Bambiča, Zajca, Stepančiča, Hmeljaka, Elde Piščanc, Palčiča, Kravosa, Magde Starc Tavčar ...
Za Slovence sta bila verjetno najbolj zanimiva zadnja posega. Fabio Nieder,tržaški pianist in skladatelj, ki dela v Nemčiji, je obžaloval, da je tržaški glasbeni in gledališki svet tako zelo provincialen. »Sodobno evropsko gledališko produkcijo lahko gledaš samo v Kulturnem domu,« je dejal, »edina glasbenika, ki sta znala pogledati preko ozkih tržaških meja, sta bila Slovenca: Marij Kogoj in Pavle Merku.« Tržačani italijanskega jezika se po njegovem mnenju ne zavedajo kulturnega in jezikovnega bogastva, ki jih
Z leve Pupo, Bon, Ferrari, Purini, Verginella in moderator Ivo Jevnikar
kroma
večala, kar je povzročalo napetosti tudi s Slovenci. Te so bile po njegovi oceni predvsem na politični ravni, tudi zato, ker so ljudje živeli ločeno, čeprav je gradnja novih naselij res povzročala slabo kri tako med Istrani kot med Slovenci. K normalizaciji odnosov in pomiritvi je nekaj let kasneje prispeval zlasti Corrado Belci.
Popoldansko zasedanje je bilo usmerjeno na bolj ustvarjalna področja. Literarna zgodovinarka Marija Pirjevec je podala zgoščen prikaz slovenske tržaške književnosti: od vpliva, ki ga je tržaško obdobje imelo na očeta slovenske knjige Primoža Trubarja, mimo prvega italijansko-slovenskega slovarja, ki je nastal v Devi-nu, vse do veličine Sežančana Srečka Kosovela, Svetoi-vančana Vladimirja Bartola, dveh sodobnih klasikov (Borisa Pahorja in Alojza Rebule), pesnikov Miroslava Košute in Marka Kravosa ter mlajše (oziroma srednje) generacije prozaistov, med katerimi izstopajo Marko So-
obdaja: pojma nimajo na primer o številnih slovenskih narečjih, ki objemajo Trst ...
Novinar dnevnika Il Piccolo Alessandro Mezzena Lona ocenjuje, da to nezanimanje izvira iz splošnega nepoznavanja vsega, kar ni italijansko. Ampak kdor ne pozna Kosovela, ne more trditi, da ve, kaj je poezija ... Danes se mesto spreminja, tako Tržačani kot Italija so k sreči razumeli, da se v delih Borisa Pahorja skriva tragedija celotne slovenske skupnosti. »Trst bi bil moral že pred leti poskrbeti za veliko simbolično dejanje in Slovencem vrniti Narodni dom,« meni novinar, ki se veseli tudi dejstva, da je njegov časopis v zadnjih letih končno stopil na pot spoznavanja in priznavanja slovenske realnosti. Zaključil je s poezijo in Italijanom in Slovencem zaželel, da bi v vsakdanjem življenju simbolično »izničili« tisti čudovit Kosovelov verz: civilizacija je brez srca, srce je brez civilizacije.
Poljanka Dolhar
Openska glasbena srečanja: koncert Marka Ferija
SKD Tabor vabi jutri ob 18. uri v
Prosvetni dom na koncert kitarista Marka Ferija. Marko je svojo glasbeno pot začel na tržaški Glasbeni matici, po diplomi na tržaškem konservatoriju Tartini se je izpopolnjeval na številnih tečajih v tujini z vrhunskimi kitaristi in docenti. Dosegel je več odličnih rezultatov in nagrad na številnih mednarodnih tekmovanjih. Nastopa kot solist in v raznih komornih zasedbah in glasbenih projektih: trenutno nastopa z Gorni Kramer Kvartetom, harmonikarjem Sebastia-nom Zorzo, flavtistko Alenko Zupan, jazz pevko Martino Feri, orkestrom Concordia Chamber Orchestra. Marko Feri je profesor kitare na Glasbeni matici - šola Marij Kogoj in vodi izpopolnjevalne tečaje po Evropi, ZDA, Kanadi, Mehiki, hkrati pa je tudi pobudnik in umetniški vodja Mednarodnega festivala kitare Kras.
Trieste Early Jazz Orchestra jutri v Boljuncu
V okviru božičnega sejma, ki ga vsako leto prireja Občina Dolina, je bil 9. decembra v Boljuncu predviden koncert glasbene skupine Trieste Early Jazz Orchestra - TEJO, ki je pa odpadel zaradi sneženja. Koncert bo po novem jutri ob 18.30 v kulturnem centru France Prešeren v Boljuncu. Eno violino, dva alt saksofona, tenor saksofon, dve trobenti, pozavno, tubo, kitaro, klavir in bobne, na katere igrajo najboljši glasbeniki tržaške in deželne glasbene scene, vodi Livio Laurenti. Priredbe, ki jih igra TEJO so izvirne in obsegajo skladbe Carmichaela, El-lingtona, Hendersona, Gershwina, itd. Orkester bo poslušalcem ponudil enkratno prepletanje bluesa, balad in živahnih sinkopiranih ritmov. Z orkestrom sodeluje tudi pevec Paolo Venier. Vstop je prost.
Vse najboljše de Banfield
Združenje Goffredo de Banfield praznuje letos 25 let nesebičnega delovanja s starejšimi in nesamostojnimi občani. Ob pomembnem jubileju so si odborniki zamislili vrsto dogodkov, ki se bodo zvrstili tekom leta. Prva pobuda bo zaživela že v ponedeljek, 28. januarja, ko bo ob 18.30 v mali dvorani gledališča Verdi v Trstu nastopil deželni orkester Opera Giocosa pod taktirko maestra Severina Zannerinija, ki bo postregel z Vivaldijevimi melodijami. Istega dne pa bo od 8.30 pri okencu glavne pošte v Ul. Galatti 7/d na voljo priložnostni poštni žig. Popoln spored dogodkov je na voljo na spletni strani www.debanfield.it.
$ medja vas in štivan - Mrzlične priprave v garaži nekdanje policijske šole v Devinu
/(roški pust
Po 300 letih brusijo kose za nov punt
Pisalo se je leto 1713, ko so se s Tolminskega vse do Devina razvneli plameni kmečkega upora. V Devinu je približno 7000 kmetov neuspešno napadlo grad, njihovi nasledniki pa trenutno jamrajo, da je že »300 let zmirn tista ...«.
Medvejci in Štivančani so letos strnili moči za nov kmečki upor. Pravzaprav je ta pustno obarvan, nastaja pa kar nekaj metrov stran od Devinskega gradu. Kot nam je povedal Simone Peric, jim je letos občina začasno odstopila garažne prostore bivše policijske šole v De-vinu, kar jim omogoča boljše delovne pogoje. V pomoč jim je tudi tamkajšnje kulturno društvo Timava, katerega člani so prav tako številni aktivni pustarji. Sami so poskrbeli za električno napeljavo, s pripravo voza pa so začeli že konec oktobra. »Pod streho smo spravili uspeli vaški praznik Konji in vonjave mošta, nakar smo takoj začeli s pustom,« je dejal Simone, ki ima za sabo že kar lepo število pustnih podvigov. Ob njem se podobno kot lani vrsti skupina desetih stalnih pustarjev. Med njimi sta tudi mlada Matija in Michael, ki sta se ob našem obisku ubadala z lepljenjem papirja, na višjem odru pa so stale gospe Edvina, Damjana in Me-
lita. Skupaj z Markom so skrbno oblikovale ple-mičevo srajco.
Voz so letos bistveno podaljšali, saj jim
nov prostor to tudi dopušča. Na vozu se takoj opazi visok stol, kjer udobno sedi devinski gospod. Pod njegovo zadnjico se skupaj s tremi električnimi motorji skriva kar pet batov, ki bodo vozu omogočali veliko gibov, predvsem plemiču na prestolu. Plemiča pa bodo iz vseh smeri obkrožali kmeti in kmetice, ki se mu bodo upirali s kosami.
Gospe so nam razkrile, da je za kostumi veliko ur dela in, žal, tudi kak zgrešen prototip. Kljub temu nam obljubljajo izvirne ženske, moške in otroške kmečke obleke, nekaj bo tudi vojakov, za šalo pa bodo obleko sešile še grajskemu norcu. Marko nam je zaupal, da bodo predsedniku Kraškega pusta predstavili privlačno grajsko damo.
Vasi ob Timavi se medtem že pripravljajo na goriško pustno povorko, ki bo teden dni pred Kraškim pustom, tako da trenutno hitijo z deli. Pogrešajo pa še kakega kmeta, zato pozivajo prijatelje in pustarje okoliških vasi, da se jim pridružijo pri pustnem uporu. V ta namen lahko pokličejo na telefonsko št. 040-208969.
Andrej Marušič
več fotografij na www.primorski.eu
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 26. januarja 2013
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Vedno je lahko še slabše
Darja Kocbek
Slovenska desnosredinska vladna koalicija je ta teden, manj kot leto dni od zaprisege vlade, začela razpadati. V sredo je v skladu z napovedjo izpred dveh tednov iz koalicije izstopila druga največja vladna stranka Državljanska lista. Minister za finance Janez Šu-šteršič in minister za javno upravo in pravosodje Senko Pličanič sta odstopila v četrtek, predsednik stranke Gregor Virant pa od ponedeljka ne bo več predsednik parlamenta.
Državljanski listi namerava slediti še upokojenska stranka Desus, minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in minister za zdravje Tomaž Gantar bosta odstopila 22. februarja. Po februarski seji državnega zbora namerava iz koalicije izstopiti še Slovenska ljudska stranka, ki ima ministra za gospodarstvo in tehnologijo in za kmetijstvo in okolje.
V vladni koaliciji bosta tako marca ostali le največja in najmanjša stranka: SDS predsednika vlade Janeza Janše in krščansko-ljudska Nova Slovenija. Vlada bo brez polovice ministrov, v državnem zboru pa bo imela podporo 30 poslancev, kolikor jih imata SDS in Nova Slovenija, kar pomeni, da ji bo za poslansko večino manjkalo 16 glasov.
Razlog za razpad koalicije je vztrajanje premierja Janše, da zaradi poročila komisije za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da je večkrat in sistematično kršil protikorupcijsko zakonodajo, ne bo odstopil. Državljanska lista je Janši po objavi omenjenega poročila postavila desetdnevni rok za odločitev, ali odstopi ali gre v državni zbor po zaupnico. Toda od Janše je bilo v zadnjih dveh tednih mogoče slišati marsikaj, le petih besed - da odstopa z mesta predsednika vlade -, s katerimi bi omogočil razplet krize, ne, pravi Gregor Virant.
Janša je v četrtek po seji vlade poudaril, da ne namerava odstopiti ali predlagati glasovanja o zaupnici vladi. Za izhod iz politične krize namesto tega predlaga spremembo volilnega sistema, ki bi ji sledile predčasne volitve, in konstruktivno nezaupnico, ki naj jo vložijo tisti, ki menijo, da bi moral oditi. Dokler se nič od tega ne bo zgodilo, bo vlada po Janševih besedah delovala naprej. »Nobene težave nimamo s tem, da se oblikuje neka nova vlada in neka nova koalicija,« SDS bi v tem primeru v političnem smislu »samo popravila napako, ki jo je naredila v začetku tega mandata, ko je šla v koalicijo z nezanesljivimi partnerji«, je ci-nično-pikro dejal Janša.
Predčasne volitve po sedanjem volilnem sistemu po njegovih besedah ne bi rešile ničesar, utegnilo bi se celo zgoditi, da bi se Slovenija zapletla v krog predčasnih volitev vsako leto. Poročilo protikorupcijske komisije pa je označil za »akt politične inkvizicije«, zato je vložil pritožbo in napovedal, da bo sprožil še vse preostale pravne postopke, ki jih zagotavlja ustava.
Ljudmila Novak, predsednica premierju edine preostale zveste stranke Nove Slovenije, zagotavlja, da bodo v vladi vztrajali, ker je ta še vedno lahko učinkovita, predčasne volitve ne bi rešile veliko, »morda tudi prav ničesar, kajti razmerje sil med desnimi in levimi bi verjetno ostalo približno enako«. Kot majhna stranka ta stranka enako kot druge majhne stranke zavrača uvedbo večinskega volilnega sistema.
V odzivu na razpadanje desno-sredinske vladne koalicije je začasna predsednica največje opozicijske stranke levosredinske Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek napovedala, da je pripravljena na pogovore o projek-
tni vladi. Bratuškova je vodenje stranke prevzela potem, ko je njen predsednik Zoran Jankovic funkcijo predsednika zamrznil, saj enako kot Janša zavrača ugotovitve protikorupcijske komisije in pozive, da bi moral odstopiti z mesta predsednika stranke in ljubljanskega župana. Protikorupcij-ska komisija je tudi zanj ugotovila, da je večkrat in sistematično kršil proti-korupcijsko zakonodajo. Bratuškova pravi, da se je Pozitivna Slovenija pripravljena pogovarjati o projektni vladi in »o tem, kdaj izpeljemo predčasne volitve, če si tega res vsi, ki o tem govorijo, tako želijo«. Do projektne oziroma tehnične vlade je po njeni razlagi mogoče priti najprej z dogovorom in potem s konstruktivno nezaupnico, ki bi bila vložena v državni zbor, seveda pa ima Pozitivna Slovenija o »projektih«, ki naj bi jih ta vlada izpeljala, v glavnem drugačne predstave kot partnerke, s katerimi bi sodelovala.
Za predčasne volitve se najbolj glasno zavzemata Državljanska lista in socialni demokrati, druga največja opozicijska stranka. Obe stranki zavračata sodelovanje s Pozitivno Slovenijo dokler Jankovic dokončno ne odstopi kot predsednik stranke, še bolje pa bi bilo, če bi se poslovil tudi z mesta ljubljanskega župana.
Čeprav je desnosredinska vladna koalicija mrtva, Slovenija vlado formalno torej še ima. In čeprav ima vlado, je jasno, da se bo politična kriza le še zaostrovala, da se bodo zato še bolj, kot bi se sicer, poslabšale gospodarske razmere, poglobile socialne stiske in razširila družbena anomija. Z drugimi besedami, vselej, ko državljani pomislijo, da slabše že več ne more biti, jih politični razred z združenimi močmi prepriča, da se motijo.
manjšina - Zasedanje IO Sveta slovenskih organizacij
V gosteh SSG in ZSŠDI
Gre za stebra organizirane slovenske dejavnosti v FJK - SSO se ne bo neposredno vključil v volilno kampanjo
Slovensko stalno gledališče in njegovo vsestransko delovanje ter Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in razvejan zamejski šport spadajo med glavne stebre slovenske organiziranosti v Furlaniji Julijski krajini. Zaradi tega je Izvršni odbor SSO, ki je zasedal v sredo, 21. januarja 2013 v Trstu, gostil v svoji sredi predstavnike SSG in ZSŠDI, da bi lahko odborniki od bliže spoznali sedanje stanje in načrte za prihodnost obeh organizacij.
Kot so po seji navedli v tiskovnem sporočilu, je predsednik SSO Drago Štoka najprej dal besedo predstavnikoma SSG, predsednici Maji Lapornik in odv. Andreju Berdonu. Oba sta temeljito predstavila trenutno stanje osrednje kulturne ustanove Slovencev v FJK, odziv na letošnjo gledališko sezono ter finančno stanje. Ugotovljeno je bilo, da zanimanje za gledališče raste, težave pa nastajajo na upravnem področju, kjer je problem rednega izplačevanja finančnih prispevkov s strani javnih ustanov. Berdon je poudaril, da SSG posluje v skladu z zakonskimi določbami, kar se tiče proračuna in predvsem pa posveča veliko pozornost stroškovni plati, ki mora odgovarjati realnim prihodkom. Zaradi neizplačanih prispevkov pa je SSG brez potrebnih likvidnih sredstev, saj jim tudi bančni zavodi ne morejo več podeljevati posojil.
Po razpravi, v katero so posegli številni odborniki SSO, je predsednik Štoka naredil sintezo, pri čemer je SSG-ju zagotovil podporo SSO-ja in prizadevanje, da se preko
vladnega omizja doseže zakonsko obvezo za pravočasno izplačevanje letnih prispevkov s fiksnimi termini za prenos sredstev.
ZSŠDI sta zastopala prof. Ivan Peterlin in Nadja Kralj, ki sta odbornikom Izvršnega odbora SSO razdelila razčlenjeno, pismeno predstavitev krovne organizacije slovenskih športnih društev v FJK. Peterlin, ki opravlja funkcijo podpredsednika, je nato predstavil stanje slovenskega športa in vlogo, ki jo na tem področju opravlja krovna organizacija. Posredoval je nekaj statistik glede udeležbe, ki je zelo množična. Sledila je predstavitev temeljnih nalog ZSŠDI, ki zadevajo nudenje strokovne pomoči članicam, kadrovanje, sestavljanje usmerjevalnih in programskih načrtov, vodenja stikov, finančno pomoč in publicistiko. Pri tem sta Peterlin in Kraljeva poudarila, da se ZSŠDI ukvarja izrecno z mladinskimi ekipami, kjer je temeljni pogoj delovanje v slovenskem jeziku. Predstavnika ZSŠDI sta izrazila zaskrbljenost zaradi pogoja, ki je zapisan v razpisu Urada za Slovencev v zamejstvu, kjer je zahteva, da se sredstva uporabljajo izključno za delovanje prejemnika. Pri tem so člani Izvršnega odbora SSO zagotovili posredovanje, da ne bo prišlo do težav. Finančna kriza je tudi naredila svoje in tudi pri ZSŠDI je prišlo do zmanjšanja prispevkov ter prisililo organizacijo v izrazito racionalizacijo stroškov. Najhujši rez je bila odpoved tiskanju vsakoletnega zbornika, ki je bil prvovrsten dokument slovenskega športnega udejstvovanja v FJK.
Po odhodu gostov se je zasedanje Izvršnega odbora nadaljevalo z rednimi točkami, kjer je predsednik SSO poročal o pripravah na skupno Prešernovo proslavo, ki bo 8. februarja v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž. Kot še piše v tiskovnem sporočilu, je bilo več pozornosti tokrat posvečeno Benečiji. Pokrajinski predsednik Giorgio Banchig je poročal o dveh osrednjih dogodkih, 50. dnevu emigranta v Čedadu in vsakoletnem srečanju Slovencev iz Benečije in Posočja, ki je bilo letos v Kobaridu. Obe prireditvi sta bili deležni prisotnosti visokih državniških inštitucij, kar priča o prizadevanju za razvoj teh obmejnih področjih, ki imajo še vrsto neizkoriščenih virov. Na srečanju med javnimi upravitelji v Kobaridu je Banchig poudaril, da je na italijanski strani še precej dela za primerno izvajanje zaščitnih določil in opozoril na nedosledno obnašanje nekaterih upraviteljev, ki so na eni strani proti, da se gorska unija na-diških občin imenuje tudi po slovensko, na drugi pa se potegujejo, da bi čim več sodelovali z občinami v Posočju pri evropskih projektih.
Deželni predsednik SSO Drago Štoka se je dotaknil tudi vse-državnih volitev, ki bodo konec februarja in za katere se je že začela volilna kampanja. Kot piše v zaključku tiskovnega sporočila, je izvršni odbor po izčrpni diskusiji soglasno sklenil, da se SSO v skladu z določili statuta krovne organizacije ne bo neposredno vključil v volilno kampanjo, ker so za to pristojne druge sredine ter stranke.
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Drugačne matere
Ženske, ki jih bremeni katera od prizadetosti, včasih postanejo matere. Navadno se morajo takrat spopasti z družinskim vsakdanjikom v veliko težjih pogojih kot pa matere, ki nimajo takih osebnih težav. Bodisi matere, kot očetje s prizadetostjo za svoje starševstvo pravzaprav nimajo prave podpore. Tako se materam, ki jih bremeni prizadetost, ali kronično bolnim materam včasih zdi, da jih nihče ne razume in da jih socialne službe prepogosto puščajo na cedilu, češ naj se same po svojih najboljših močeh spopadajo z izzivom nosečnosti in poroda.
Če npr. pomislimo le na gluhe ženske, je takoj jasno, da morajo te zelo pogosto same poskrbeti zase, saj imajo resne komunikacijske težave. Ko gre za tetraplegične ali drugače gibalno onemogočene ženske, se že ob nameri za spočetje novega življenja takoj zastavljajo vprašanja o alternativnih metodah za normalne spolne odnose. Nevednost, ali lahko sploh pričakujejo od nekod podporo, jih lahko še dandanes vodi v odklanjanje nosečnosti in otrok, čeprav si jih nadvse želijo. Zelo pogosto je z zdravstvenega vidika to povezano z dokončno odločitvijo za sterilizacijski poseg ali za splav, kar pa ima dejansko zelo malo zveze s pravico ženske do lastne izbire. Prav tako pa obstaja tudi za moške, ki jih bremeni morebitna prizadetost, preveč ovir, da bi se z lahkoto odločili za očetovstvo.
Vendar pa, ne glede na vse povedano, se število staršev, obremenjenih s prizadetostjo v svetu veča. Izvedenci menijo, da gre ta porast po eni strani pripisati izboljšanju življenjskih pogojev kakorkoli prizadetih oseb v zadnjih dvajsetih letih, po drugi strani pa se je zelo povišala starostna doba, v kateri se ženske odločijo za prvega otroka, za razliko od tistega, kar je bilo pred dvajsetimi leti, to pa pomeni, da so starši v poznejši dobi zaradi svoje starosti veliko bolj podvrženi boleznim in prizadetostim.
Sredi devetdesetih let so se razširila srečanja skupin kronično bolnih staršev, da bi si redno izmenjavali izkušnje in se iz njih učiti. Ponekod so se ta srečanja razširila v prave seminarje s primerno podanimi vsebinami. Prizadete matere z daljšim stažem so rade posredovale svoje pridobljeno znanje mladim prizadetim materam, da bi jim prihranile dolgotrajno in trdo osebno učenje ob lastnem življenjskem dogajanju in bi jim omogočile, da bi svobodne-je lahko razpolagale s svojim časom in energijo predvsem za gradnjo medsebojnih odnosov z lastnimi otroki.
Prav to je bil razlog, da so se zasnovala in ustanavljala razna društva na krajevni ali državni ravni. Starši s prizadetostjo ali kronično bolni starši so se namreč zavedeli, da lahko skupaj učinkoviteje zastopajo in zagovarjajo svoje pravice in koristi. Cilj teh združenj je večinoma ta, da bi usposobili prizadete ali kronično bolne osebe, ki so že starši ali pričakujejo naraščaj ali si želijo imeti otroke, za pravo življenjsko izbiro. Ponekod si pomagajo s široko informacijo preko omrežij, kjer lahko osebe, ki iščejo nasvet za svoj osebni problem, najdejo odgovor. Navadno gre pri tem za dokumentirane izkušnje o spočetju, nosečnosti, rojstvu in starševstvu pri ljudeh, ki ji v manjši ali večji meri bremeni kakšna vrsta prizadetosti ali kronične bolezni. Navadno sodelujejo s takimi društvi strokovnjaki za babištvo, ginekologijo, svetovalci za družine, za delo z otroki, za vzgojo itd. Ti imajo predvsem nalogo odpravljati predsodke in v največji meri pomagati na praktični ravni.
Usluge izvajajo na najrazličnejše načine. Eden izmed teh na-
činov je svetovanje »enakih enakim«, se pravi osebno svetovanje tistih, ki jih bremeni prizadetost in so znali poiskati rešitev za svoje probleme v zvezi s starševstvom. Tako svetovanje se dotika spočetja, nosečnosti, poroda, starševstva in vključuje morebitno pomoč sodelavcev posebnih specializiranih agencij. Ti velikokrat pomagajo takim staršem vzpostaviti stik s krajevnimi organiziranimi skupinami za razpravo in pomoč. Organizirajo predavanja in seminarje, katerih zaključke objavijo v posebnih priročnikih. Mnoga društva imajo tudi svoje spletne strani, kjer so objavljena vsa obvestila o delovanju in specifični pomoči. Pomembno pa je tudi njihovo delo v okviru odnosov z javnostjo, ki se kaže v osveščanju preko sodelovanja z raznimi sredstvi obveščanja ali člankov v glasilih skupin za samopomoč.
Nič manj pomembna ni organizacija rednih periodičnih srečanj in obširnejših posvetov, seminarjev in predavanj, ki lahko znatno obogatijo življenje posameznikov. Veliko si prizadevajo za to, da bi prišla na tržišče otroška oprema po meri, ki bi prizadetim staršem ne pomenila še dodatne ovire. Prav tako si ponekod prizadevajo, da bi starši, ki jih bremeni prizadetost, lahko imeli njim primerno urejena središča za poletne počitnice.
Mnoge državne zakonodaje niso ustrezne in ne zadoščajo različnim potrebam staršev, ki jih bremeni prizadetost, saj zakoni največkrat ne izhajajo iz dejanskih konkretnih potreb takih staršev ali iz njihove vsakdanje prakse. Če ob tem pomislimo na sedanje krizno obdobje in na vse reze, ki so jih po raznih državah javne uprave že opravile na javnih uslugah, potem je jasno, da je situacija postala še težavnejša in nič ne pomaga poudarjati, da je finančna posledica še hujša, če se v sociali ne izvaja preventivne pomoči. Ta pa je v primeru s prizadetostjo obremenjenih staršev lahko različna, glede na to, ali njihove osnovne potrebe izhajajo iz mentalnega umanjkljaja ali mentalne bolezni ali pa iz telesnega ali čutnega umanjkljaja.
Po drugi strani je v mnogih državah razširjena tudi skrb za otroke prizadetih staršev. Tako že obstajajo namenske spletne strani za tiste otroke, ki živijo v družini s prizadetim članom. Tam lahko otroci izmenjujejo z drugimi, ki živijo v podobnih okoliščinah, po raznih forumih svoje izkušnje, opažanja in občutke. Vsi tisti otroci in mladostniki, ki odraščajo s kronično bolnimi starši ali drugimi bolnimi sorodniki, lahko na tak način spoznajo, da niso sami, saj preko spletnih strani lahko dobijo tudi nasvete ljudi, ki so zbrali izpovedi drugih otrok v podobni situaciji, kako doma pomagajo in skrbijo za kronično bolnega sorodnika. Tako se lahko marsikdo veliko nauči tudi iz izkušenj drugih.
Morebiti se bo komu zdelo, da takih staršev ni veliko; v resnici pa sestavljajo kar velik odstotek (do 12%) svetovnega prebivalstva. Mnoge raziskave se ukvarjajo s čustvenimi problemi, ki jih v otroku lahko sproži družinska situacija s kronično bolnim ali kakor koli prizadetim staršem. Izvedenci so ugotovili, da so otroci iz teh družin pogosto preobremenjeni in da se veča število rizičnih otrok zaradi možnosti depresije, anksiozno-sti in somatskih simptomov. Na splošno gledano pa se zdi, da pri nas temu problemu, (tudi pri nas so fizično ali kako drugače prizadete matere in očetje), nihče ne posveča posebne pozornosti. (jec)
10
Sobota, 26. januarja 2013
KULTURA
/
trst - Petintridesetletni španski mojster gost Koncertnega društva
Pianist Perianes pričaral izredno barvno bogastvo
O pomembnosti koncertnega instrumenta morda le ne dovolj razmišljamo: razlike so bolj opazne pri godalih, katerih kvaliteta lahko niha od mojstrovin 17. in 18.stoletja do novejših, a vsekakor dobrih izdelkov, pianisti pa se morajo zadovoljiti s klavirjem, ki je na razpolago v dvorani. Le redki si lahko privoščijo luksuz, da igrajo na lasten klavir, in prejšnji teden smo v tržaškem gledališču Rossetti poslušali fortepiano, katerega zvok je bil pod pričakovanji. V naših krajih se vedno bolj uveljavljajo klavirji Fazioli, kar je nedvomno spodbudno za deželno ekonomijo (izdelujejo jih v Sacileju blizu Por-denona), mnogi pa ostajajo zvesti znamki Steinway, ki je že dobro stoletje sinonim za koncertni klavir.
Zvok pa ni stalnica in se lahko zelo spremeni pod prsti različnih pianistov: petintridesetletni španski mojster Javier Perianes, ki je za Koncertno društvo prvič nastopil, je dokazal, kakšno barvno bogastvo lahko tankočuten umetnik pričara na instrumentu, ki smo ga že neštetokrat poslušali, a le malokrat v razkošju izredno subtilnih odtenkov. Pianist, čigar kariera doživlja strm vzpon z nastopi v najprestižnej-ših svetovnih dvoranah, je za prvi tržaški nastop oblikoval program, ki je bil zelo zanimiv predvsem zaradi enovite zamisli, ki je v prvem delu izmenično nanizala skladbe Chopina in Debussy-ja: bilo je jasno, da je mojster zasnoval lok brez prekinitve, občinstvo pa je po ustaljenem običaju izkoristilo kratke premore za aplavz.
Pretakanje glasbenih vezenin poljsko-francoskega romantičnega skladatelja in mojstra francoskega impresionizma je razkrilo celo vrsto vzporedij, pa tudi razmikov med skla-

Javier Perianes
SI ■ J h H A T t s ÙK. ¡
Ü-/ÍI
dateljema: Chopinov Preludij op. 28 št. 1 je mehko in zasanjano odprl niz, ki se je brez premora navezal na Debus-syjeve Danseuses de Delphes iz prve knjige Preludijev.
Stekleno prozoren in prostorsko zaokrožen zvok, ki je glasbenim zamislim vtisnil nežnost in intimen prizvok, se je ohranil tudi v Chopino-vi Barkaroli v Fis-Duru op. 60, se nato prelil v svetlobo Debussyjeve L'isle joyeuse, se pogreznil v nostalgijo Cho-pinove Berceuse v Des-Duru op. 57 in nato pričaral dehtečo mesečino De-bussyjeve Clair de lune. Prvi del programa je sklenila Chopinova Balada št. 4 v f-molu op.52, v drugem delu pa je španski mojster izbral svojega sona-rodnjaka Manuela de Fallo: najprej Nokturno, ki še močno spominja na
Chopina, nato bolj etnično obarvane skladbe, v katerih je interpret znal ujeti strastni utrip ljudskih ritmov in melodij: Serenada andalusa, pa Cuatro piezas espanolas so zazveneli obenem temperamentno in pretanjeno, trenutkom vzburjenja je sledila blagoz-vočna umirjenost, klavir je znal posnemati nemir kitarskih akordov in naslikati raznolikost španskega ljudskega zaklada, na katerem sloni večji del de Fallovih mojstrovin, kot tudi Fantasia Betica, ki je zaključila program.
Pozornost do pianista je postopoma naraščala in se na koncu izlila v navdušene aplavze, ki so priklicali dva dodatka: najprej Chopina, nato izredno briljantnega in hudomušnega Haydna.
Katja Kralj
revije - V svoji decembrski številki
Novi Galeb prinaša kopico veselih pesmic in zgodbic
Z naslovnice decembrskega Galeba nas pozdravlja sv. Miklavž, ki ga je na nekoliko drugačen način narisala Naomi Skerk, učenka 5. razreda osnovne šole Alojz Gradnik. V reviji pa nato lahko beremo o snežinkah, povodnem možu, volku in drugih nenavadnih živalih. Poleg leposlovnih besedil pa so uredniki na enem mestu zbrali tudi didaktične igre in osem dodatnih strani dopisov zamejskih šolarjev.
Na prvi strani lahko mladi uporabniki preberejo pesem Zvezdane Majhen Zelje narave, v kateri pesnica opeva moč narave. Poučno pesmico je zelo lepo dopolnila ilustracija Mojce Cerjak. Za ljubitelje pesmic bo ravnopravšnja tudi pesem Martine Legiša, ki tokrat piše o polhcu Venu, ki ga je likovno upodobil Štefan Turk. Zabavna zgodbica Maje Gal Štromar z ilustracijami Štefana Turka nas tudi v tej številki vabi v svet družine Hladilnik, s pomočjo katere izvemo marsikaj zanimivega o delovanju hladilnikov. V tokratni zgodbi avtorica opisuje Gorečnikovo zaljubljenost; ta je namreč svojo ljubezen izpovedal pečici Jožici. Štefka Kac Marn je prispevala nadaljevanje zgodbice z naslovom Volčja ljubezen, ki tokrat pripoveduje o Črnem, ki je domov pripeljal lepo Vihro, kmalu pa sta na svet prišla tudi mali Dir in še manjša Sona in Runca.
Pravljice Milana Petka Levokova je zmeraj lepo brati, ker nas njihovi zapleti in razpleti presenetijo. Pa še Ziva Pahor je ilustrirala tokratno zgodbico o treh piščančkih, ki še kar naprej iščejo mamo. V decembrskem Galebu lahko beremo o tem, kako so se trije piščančki ustavili v gozdu in obiskali fazanjo družino. Medved in miška pa nas v obliki stripa učita izdelovati voščilnice. To zgodbico vsak mesec piše Majda Koren, riše pa jo Bojan Jurc. V obliki stripi je zasnovana tudi zgodbica Sandre Kump Kamila dobi šal.
V tokratni ljudski pripovedki lahko beremo o boju med divjim in povodnim možem. Marjeta Zorec nam je lepo opisala skrivnostna bitja, v katera so nekoč ljudje zelo verjeli. Pripoved je avtorica zaključila še s poučnim dodatkom, ki nam razloži, kje se nahaja Podkrimsko jezero. Avtorica Anina Oblak nam tudi v decembrskem Galebu prinaša prigode Kozime in Kamile, ki svoje prijatelje vabita na novo čajanko. Ilustratorka Andreja Peklar je še enkrat dokazala, da je mojstrica ilustracij. Klarisa M. Jovanovič vsak mesec ponuja zgodbico, v kateri živali spregovorijo kot ljudje. V tokratni številki lahko spoznamo številne pregovore, ki niso nič kaj prijazni do volka. Naj omenimo vsem znan pregovor »Volk resda menja dlako, čudi pa ne«. Vendar pa niso
vsi volkovi nevarni: volk samotar je človek, ki se izogiba družbi, morski volk pa je vsak izkušen pomorščak. Volka je likovno upodobil Veno Dolenc. Nataša Vertelj pa nam v besedi in sliki s pomočjo snežinke Angelce razloži, kako nastaja sneg. Ta prispevek lepo dopolnjuje tudi poskus, s katerim otroci spoznajo, kako nastajajo majhni kristalčki, iz katerih nato zraste sneg.
Decembrski Galeb prinaša še veliko drugih zgodbic, zanimive pa so tudi delavnice. Zelo poučna pa je tudi rubrika Jem zdravo, živim zdravo, v sklopu katere nam Škrobek deli koristne nasvete. Tokrat lahko izvemo veliko informacij o belem sladkorju, ki med rafiniranjem izgubi veliko mineralov in vitaminov. Nikoli pa ni dovolj spisov in risb zamejskih šolarjev, ki so bili v decembrskem Galebu zelo radodarni. (sč)
Aleš Novak direktor JAK
Slovenska vlada je imenovala Aleša Novaka za direktorja Javne agencije RS za knjigo (JAK), za obdobje petih let. Funkcijo direktorja bo Novak nastopil s 15. februarjem, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Razpis za novega direktorja JAK se je sklenil septembra lani. Med kandidati se je poleg Novaka omenjalo tudi Tanjo Tumo in Zenjo Leiler, ki pa je, kot je pred časom poročal Večer, kandidaturo umaknila že pred razgovori. JAK je od začetka delovanja leta 2009 do avgusta vodil Slavko Pregl. Po odločitvi, da gre v pokoj, je Pregla na mestu direktorja s 1. avgustom 2012 kot vršilka dolžnosti zamenjala Vla-sta Vičič. Vlada je Vičičevo na mesto postavila do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev. Ta rok se izteče 1. februarja. Novak je bil od 2007 do 2009 direktor javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor, od jeseni 2009 pa je direktor Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor. V letu 2010 je bil v.d. programskega direktorja Zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Od leta 1997 do 2007 je deloval kot samostojni ustvarjalec na področju kulture ter kot urednik kulturne redakcije RTV Slovenija, Regionalni center Maribor.
TOMIZZEV DUH
Regulirati deregulacijo
Milan Rakovac
»Povem vam, da ne bo miru, dokler na Učki ne zaplapola rdeča zastava,« je Krleža leta 1919 govoril na Hreljinu, medtem ko je DAnnunzio osvajal Reko. Sam menim, da ne bo miru, dokler ne dosežemo družbene sinergije, ki bo množično in po mirni poti pripeljala do novega svetovnega reda. S kvantiteto do kvalitete. Kako? O tem na koncu zapisa.
Ma ča da ste se jur štufali, prolete-ri, ča vajk nažginjen? Ter vero neka ste, ma vero ga ne molan, ma kako češ molati kad »Pinko Tomažič« i cila Primorska zakan-ta punih prsi:
Dekle, ne bodi žalostno, otri si solze in oko! Tvojfant gotovo vrne se, ko zvezda utrne se. Ponosen vrne se junak, ovenčan s slavo slavnih zmag, in vriskoma vrgel bo titovko v zrak, ko stopil čez tvoj bo prag! Se je vrnil njen dragi? Grme »Pinkoti« u elegantnen por-toruošken Avditoriju, grmimo i i svi mi skupa š njima, a testa con el presidente Pahor in carne e ossa. A Pia Cah, osebnost Primorske 2012, dirigira a tutti quanti puoteč partizanski: altroke Kmeclov enotni slovenski kulturni prostor, que xe el mundo obrero y artista unido. Ma digo, čo muoj, ma ča pak smiron noi al-tri ga imamo co'sta rossa-una-stella, ma ča ne moremo mučati kuntiento, ter je demokracija, a ne? Ter je! Ter zato kan-tamo, da se ne torna »canalla fascista«, a uona je jur mrež nami! Ma che gior-nata, fioi mii 18 genaio 2013 ... centina-ia de noi in un coro ...
»Vstajenje Primorske«, rodoljubna in partizanska pesem in danes himna Primorske. »Krasna zemljo, Istro mila"«, stara narodnjaška, še danes himnična pesem, ob kateri Istrani vstajamo in jo s ponosom pojemo. Kot Primorci sedaj. Zanimivo: kolikor mi je znano, imajo samo istrski Hrvati in Slovenci svoji regionalni himni, ki sta bili, tudi protokolarno, vselej upoštevani. Od Titovih časov pa do danes. Medtem ko vstajam in vstajajo stotine ljudi v portoroškem Avditoriju, se osebni spomin za hip ujame s privzdignjenim vzdušjem, prav 18. 1. 1945 so mi ubili očeta ... Ganjen, ponosen in radosten pojem v kompaktnem zboru, izvajalci in publika se zlijeta v eno. Čutim kljubovalno sinergijo obubožanega srednjega razreda, ki srčno poje:»ma kam greš, mladenka, ob treh zjutraj?« Pesem Donde vas morena (ki so jo slovenski španski borci prinesli v Slovenijo in jo pozna-
mo pod naslovom Na oknu glej obrazek bled), je prvotno zložil Rolando Alarcon l. 1934 (dve leti pred špansko državljansko vojno!), ko je bila po delavski vstaji v provinci Asturiji ustanovljena že povsem pozabljena COMUNA ASTURIANA, in je nato več kot 30.000 vstajnikov, anarhistov, komunistov in socialistov končalo v zaporih. Tu sta prvi dve kitici:
Dime dónde vas, morena, dime dónde vas, salada. Dime dónde vas, morena, a las tres de la mañana.
Voy a la cárcel de Oviedo a ver a los pacifistas que los tienen prisioneros esa canalla fascista. Fašistične kanalje imajo tudi ta hip v pesti - cel svet, posebej belski, krščanski, civiliziran svet, še do včeraj »dobro-stoječi«. 99% nas nima nič, 1% si jemlje 99% profita, naš zaslužek. Kar v redu, ne, dokler je trajal boom »čikaških fantov« Miltona Friedmana, pa njihova »deregulacija« - vse privatiziraj, ničesar ne kontroliraj. Sedaj je kriza začela najeda-ti tudi Gornji En Odstotek, ampak ekipa še naprej igra to isto »deregulaciojo«: sedaj bi privatizirali še osnovne šole, otoke, reke, gozdove...
Kaj torej storiti? Regulirati deregulacijo, nacionalizirati namesto privatizirati. Kako to doseči? Težko; nad ljudi lahko pošljejo zasebne vojske pretepačev, kot v ZDA leta 1930. Izhod je v - kvantiteti. Če bomo množično polnili trge in ulice kot v Mariboru in Ljubljani zadnje mesece, iz strahu za lastno glavo ne bodo pokali po nas. »Enkrat bo počilo« je čakajoč na zlom komunizma ponavljala meščanska gospa Marta Mucchiutt, furlanska nona moje prevajalke. Komunizem je počil, sam od sebe. Tako bo počil tudi kapitalizem. Če ne bomo le sedeli in s kavča gledali, kaj počnejo demonstranti.
Tudi zame je svojevrsten paradoks, da danes, leta 2013, demonstrativno prepevamo uporniško, več kot pol stoletja staro kantileno. Vedno smo jo prepevali, seveda, toda to je bilo kulturno dejanje, saj smo enako veselo kot »Hej brigade« in »Na Kordunu grob do groba« požvižgavali Celentana, Eldo Viler, pa Iva Robiča in njegov »Morgen« ... A ta JUTRI je nenadoma prišel v podobi podivjanega kapitalizma, spreminja se v fevdalizam, in to ni več »morgen« ampak YESTERDAY. Zato smo tu, ob Jadranu, vznemirjeni kot l. 1945 in zasužnjeni kot l. 1918. Vstala Primorska? Kajpak. Druge rešitve ni.
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 26. januarja 2013
1 1
rim - Vse ostrejši toni v volilni kampanji
Monti bi se povezal z desnico (brez Viteza)
RIM - RIM - Toni v volilni kampanji so iz dneva v dan ostrejši. Za uvod je včeraj poskrbel predsednik vlade v odstopu in kandidat Državljanske izbire Mario Monti, ki je v jutranji radijski oddaji Radio anch'io ostro napadel Demokratsko stranko in Ljudstvo svobode. Obtožil ju je, da sta v dvajsetih letih uničili Italijo. Ob tem je izrazil pripravljenost za dogovor z desnico Ljudstva svobode, vendar brez Berlusconija. Lider Demokratske stranke je ogorčeno odgovoril, da je Monti leto dni molčal, sedaj pa DS vsak dan očita vsaj eno napako. Alfano pa je dal Montiju vedeti, naj na dogovor z desnico brez Berlusconija kar pozabi.
Monti je v radijski oddaji najprej očital Bersanijevi stranki, da je povezana z afero v banki Montepaschi, potem pa je na levo in desno vsevprek metal kritike in zatrdil, da sta tako Demokratska stranka kot Ljudstvo svobode v dvajsetih letih spravili Italijo na kolena. Poleg Barsanija je Montiju odgovoril tudi Dario Franceschini, ki se je vprašal, ali je tu še vedno isti premier, ki ga je Demokratska stranka lojalno podpirala celo leto, ali gre za njegovega dvojnika, ki cinično zasleduje glasove.
Bersani je na konferenci sindikata Cgil povedal, da je presenečen nad dejstvom, da se v volilni kampanji ne govori o težavah tega trenutka. »Slišati je, da je vse mogoče narediti, da so se problemi rešili. Vendar bi moral nekdo, prav zaradi tega, ker je vladal, bolj od drugih vedeti, kaj vse je treba rešiti, od pokojnin do socialnih blažilcev in drugih odprtih problemov«, je dejal Bersani.
Za dodatno zaostritev je poskrbel voditelj Sel Nichi Vendola, ki je ponovno izključil možnost sodelovanja s centristi in poudaril, da obstaja varianta ponovnih volitev, če leva sredina ne bi dobila večine tako v poslanski zbornici kot senatu.
Če se povrnemo k Montiju, ki je odprl možnost sodelovanja z desnico, če se ta »opere« Berlusconija, je na to Al-
moskva - Včeraj v dumi
fano odgovoril, da Ljudstva svobode brez Berlusconija kratkomalo ni. In če se mora Italija nečesa oprati, je to Monti in njegova tehnična vlada, je dejal Alfano.
Berlusconija je včeraj obšla slabost, potem ko je na odprtju volilne kampanje govoril skoraj sto minut. Za nekaj trenutkov ga je zmanjkalo, čeprav so on sam in vsi okrog njega hiteli zatrjevati, da ni nič hudega.
Ker smo že pri konfliktih, gre zabeležiti tudi znamenja ohladitve odnosov med Montijem in Casinijem. Oba sta v različnih kontekstih poudarjala, da »nastopata ločeno«, zato da potem »udarita združeno«. Opazovalcem pa pri tem ni ušla Casinijeva zaskrbljenost nad dejstvom, da po sondažah njegova Udc ne dosega petih odstotkov, medtem ko se Montijeva sredinska lista krepi.
Luigi Bersani
ansa Mario Monti
ansa
rim - Včeraj v regiji Garfagnana
Preplah zaradi potresnega sunka z magnitudo 4,8 po Richterjevi lestvici
Odobren zakon, ki prepoveduje »homoseksualno propagando«
MOSKVA - Poslanci ruske dume so včeraj v prvem branju z veliko večino potrdili zakon, ki prepoveduje »homoseksualno propagando«.
Zakon je dobil močno podporo kljub protestu homoseksualnih aktivistov, na katerem je bilo več kot 20 ljudi tudi aretiranih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Od 450 poslancev dume jih je zakon danes potrdilo 388. Zakon bo sicer v veljavo stopil šele potem, ko ga spodnji dom ruskega parlamenta potrdi v drugem in v tretjem branju, nato pa ga odobri še zgornji dom parlamenta. Končni akt je podpis predsednika Vladimirja Putina.
Zakon bi sicer po poročanju dpa prepovedal pozitivne javne izjave o homoseksualnosti po vsej Rusiji. Za posameznike, ki bi si takšne izjave privoščili, predvideva do 5000 rubljev (124 evrov) kazni, medtem ko bi morale pravne osebe, ki bi izvajale takšno »propagando«, plačati do 500.000 rubljev (12.359 evrov) kazni. Podporniki zakona med drugim trdijo, da je ta nujen zaradi zaščite otrok.
Še pred glasovanjem je sicer pred dumo prišlo do incidenta. Zbrali so se namreč tako nasprotniki kot tudi podporniki zakona. Homoseksualni aktivisti so se začeli protestno poljubljati, radikalni ruski pravoslavci pa so jih nato začeli obmetavati z jajci in barvo. Moskovska policija je aretirala najmanj 20 ljudi.
Podobna zakonodaja v Rusiji sicer ni novost, saj so jo že sprejele nekatere lokalne skupnosti, med drugim mesto Sankt Peterburg. Ponekod je tako na primer nezakonito že mahanje z mavrično zastavo, ki je simbol mednarodnega gibanja za pravice gejev in lezbijk. (STA)
Nasprotnike zakona je pred dumo pregnala policija	ansa
Na Češkem drugi krog predsedniških volitev
PRAGA - Na Češkem se je včeraj začel drugi krog prvih neposrednih predsedniških volitev. Volilni spopad poteka med nekdanjim premierom Milošem Zemanom in sedanjim zunanjim ministrom Karlom Schwarzenber-gom. Raziskovalci javnega mnenja pričujejo tesen izid, vendar pripisujejo levičarskemu Zemanu manjšo prednost. Volišča so se včeraj odprla ob 14. uri, zaprla pa so se ob 22. uri. Drugi krog volitev pa se bo nadaljeval še danes, ko bodo volišča zaprli ob 14. uri, zanesljive izide pa je za pričakovati že zvečer, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Češki predsednik glede na zakonodajo imenuje predsednika vlade in ustavne sodnike. Dosedanji predsednik in oster kritik EU Vaclav Klaus po dveh predsedniških mandatih ni mogel več kandidirati.
Schwarzenberg je sicer kandidat zaradi ostrih varčevalnih ukrepov vedno bolj nepriljubljene desnosredinske vlade. Zeman pa se nasprotno predstavlja kot kandidat levega tabora in propagira skandinavski model socialne države. V prvem krogu 11. in 12. januarja je Zeman prejel 24,22 odstotka glasov, Schwarzenberg pa 23,40 odstotka.
Območje, ki ga je zajel včerajšnji potresni sunek
ansa
RIM - Osrednjo Italijo je včeraj stresel potres z magnitudo 4,8 po Ric-hetrjevi lestvici. Poročil o škodi ali morebitnih žrtvah oziroma poškodovanih zaenkrat ni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Žarišče potresa je bilo v regiji Garfagnana, na hribovitem predelu v severni Toskani, ugotavlja italijanski nacionalni inštitut za geofiziko in vulkanologijo.
Tresenje tal so sicer čutili tudi v Bologni, Firencah in Genovi, pa tudi v Lombardiji in Venetu, a reševalne službe nujnih klicev na pomoč niso prejele. Morebitne poškodbe na stavbah pristojni še ugotavljajo.
Epicenter potresa so lokalizirali na območju pokrajine Lucca na kakih petnajst kilometrov globine. Veliko ljudi v mestu Lucca in okoliških krajih je iz strahu zapustilo stanovanja in hiše, kar se je zgodilo tudi v krajih Massa Carrara, nekoliko manj pa so potresni sunek občutili v južni Toskani, na območju Siene in Arezza.
V Firencah so za nekaj časa prekinili master, na katerem je predavala ministrica Elsa Fornero, vendar nihče ni zapustil poslopja. Kaže, da ranjenih nikjer ni bilo, občinske službe pa so takoj spravile v pogon aparat civilne zaščite, ki je opravila vrsto pregledov na teritoriju, da bi ugotovila morebitno materialno škodo. Tehniki so najprej preverili položaj na šolah, župan Firenc Matteo Renzi pa je po tviterju sporočil, da nikjer niso zasledili problemov. Iz previdnosti so začasno zaprli železniško povezavo Lucca-Aulla, danes pa bodo šole v več krajih zaprte, da se omogočijo tehnični pregledi.
Močnejšemu sunku sta sledila še dva šibkejša, po izjavah izvedencev pa je težko predvideti,ali bodo sledili še drugi. Vsekakor je regija Garfagnana ocenjena kot teritorih z visoko stopnjo potresnega tveganja, saj jo je močan potres leta 1920 popolnoma razdejal.
Ob obletnici v Egiptu množični protesti
KAIRO - Dve leti po začetku množičnih protestov proti takratnemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku je včeraj več tisoč Egipčanov protestiralo proti novi islamistični vladi in predsedniku Mohamedu Mursiju. Pri tem so v več mestih izbruhnili spopadi s policijo, v katerih je bilo po navedbah reševalcev poškodovanih najmanj 110 ljudi. V Kairu, kjer so varnostne sile v pripravljenosti, se je več tisoč protestnikov zbralo na znamenitem trgu Tahrir, v bližini pa je prišlo do niza posamičnih spopadov s policijo. Demonstranti so se odpravili tudi pred predsedniško palačo v predmestju Kaira, kjer jih je policija pregnala s solzivcem, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Protestniki so se v Kairu za krajši čas zbrali tudi pred zgradbo državne televizije in na cesti začasno ustavili promet v obe smeri. Prišlo so tudi pred poslopje ministrstva za informiranje. V bližnje poslopje, kjer ima urade Muslimanska bratovščina, iz katere izhaja Mursi, pa so protestniki metali kamenje.
Ze dan pred včerajšnjimi napovedanimi protesti so se v četrtek v bližini trga Tahrir v Kairu spopadli policisti in nasprotniki vlade, ki so želeli podreti betonski zid pred vladno četrtjo. Pri tem je bilo poškodovanih 16 ljudi.
Demonstracije in spopadi s policijo so včeraj potekali tudi v Aleksandriji na severu države, potem ko so protestniki obkolili policijsko postajo ter vanjo začeli metati kamenje. Policija je odgovorila s streli v zrak in uporabo solzivca. Skupina protestnikov je vdrla v sodišče in blokirala ceste v središču mesta.
V Ismaliji na vzhodu in v Delti Nila na severu države so demonstranti napadali sedež tamkajšnjih lokalnih oblasti, v mestu Damiet pa so poslopje lokalnih oblasti obkolili. V kraju Kaf el Šejk so napadli stavbo sodišča, navajajo očividci. V vseh teh krajih je ob tem prišlo do spopadov s policijo. Privrženci egiptovskih opozicijskih strank so za »družbeno pravičnost« in proti »vladavini Muslimanske bratovščine« protestirali tudi tudi drugod po Egiptu, med drugim v mestu Suez in kraju Al Ariš na Sinajskem polotoku.
Egiptovski predsednik Mohamed Mursi je medtem v četrtek govoril o kontrarevoluciji. Zatrdil je, da proteste proti vladi vodijo »ostanki Mubarakovega režima«. Demonstranti pa Mursiju očitajo, da je izdal cilje revolucije, ki se je pričela 25. januarja 2011 in je 17 dni kasneje privedla do Mubara-kovega odstopa. (STA)
ZLATO
(999,99 %%) za kg
39.560,16 € - 217,09
SOD NAFTE
(159 litrov)
113,28 $ + 0,12
EVRO
1,3469 $ + 0,90
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
25. januarja 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 25.1. 24.1.	
ameriški dolar	1,3469	1,3349
japonski jen	122,71	119,73
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,605	25,597
danska krona	7,4626	7,4620
britanski funt	0,85140	0,84390
madžarski forint	297,89	294,90
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6987	0,6985
poljski zlot	4,1769	4,1909
romunski lev	4,3633	4,3685
švedska krona	8,6889	8,6879
švicarski frank	1,2444	1,2417
norveška krona	7,4240	7,4135
hrvaška kuna	7,5813	7,5743
ruski rubel	40,4430	40,2012
turška lira	2,3787	2,3661
avstralski dolar	1,2917	1,2737
braziljski real	2,7339	2,7171
kanadski dolar	1,3553	1,3374
kitajski juan	8,3790	8,3069
indijska rupija	72,4630	71,7580
južnoafriški rand	12,1300	12,0664
/	TRST	Sobota, 26. januarja 2013	424
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
gorica - Stiska trgovcev tudi na osrednji mestni ulici
Za trgovino na Korzu 4000 evrov najemnine
Trgovci zapuščajo tudi osrednjo goriško mestno ulico - Korzo Verdi. Za selitev se v večini primerov ne odločajo zaradi upada prodaje, temveč zaradi visokih najemnin, ki jih zahtevajo lastniki tamkajšnjih trgovskih prostorov.
»Predvsem na predelu Korza Verdi s peš cono je v zadnjih časih zaprlo več trgovin, njihovi lastniki pa niso prenehali z dejavnostjo. Enostavno so se preselili v druge ulice, kjer bodo plačevali bistveno nižje najemnine,« pojasnjuje Claudio Tomani, lastnik trgovine na Korzu Verdi in med ustanovitelji združenja inCorso, katerega cilj je bil poživiti središčno ulico, a jim hiranje tamkajšnjih komercialnih dejavnosti seveda ne pomaga. Tomani je bil med pobudniki ureditve peš cone, v kateri po njegovem mnenju ne bi smelo biti praznih trgovin, saj spuščene rolete in šipe, polepljene z najrazličnejšimi letaki, nedvomno ne prispevajo k lepemu videzu ulice. »Občina bi morala postopati, saj ne bi smela dovoliti, da so v osrednji mestni ulici prazne trgovine. Enostavno bi morala obdavčiti lastnike trgovskih prostorov, ki niso oddani v najem in so zaradi tega prazni,« poudarja Tomani in se zgraža nad vsotami denarja, ki jih zahtevajo nekateri lastniki trgovskih prostorov. »Za nekdanjo trgovino Burani so mesečno zahtevali 4800 evrov; za trgovino, v kateri so nekoč prodajali obutev, nazadnje pa keramične in druge izdelke blagovne znamke Thun, sprašujejo 2800 evrov; za trgovino Max & Co so plačevali 4000 evrov. Gre za bajne vsote denarja. Ko smo imeli še lire, te ni nihče vprašal štiri milijone lir, zdaj pa meni nič tebi nič zahtevajo tudi po 4000 tisoč evrov. Na letni ravni se nabere celih 48 tisoč evrov, 96 milijonov nekdanjih lir, kar je nedvomno odločno preveč,« poudarja Tomani in pojasnjuje, da so v drugih predelih mesta, v Raštelu in na Travniku najemnine nekoliko nižje, čeprav so za nekatere trgovce in lastnike javnih lokalov v sedanjem obdobju krize še vedno previsoke, če upoštevamo tudi dejstvo, da tam ni takšnega pretoka kupcev, ki bi zagotavljali velikega dobička. Na Travniku je na primer pred kratkim zaprla vinoteka - kavarna Wine Cafe, ki naj bi se selila drugam ravno zaradi previsoke najemnine in nenaklonjenosti stanovalcev. Tomani pojasnjuje, da imajo lastniki trgovskih prostorov na Korzu Verdi večinoma tudi druge nepremičnine po mestu. Očitno jim je vseeno, če imajo določeno trgovino prazno, saj bi se drugače zadovoljili tudi z nižjo najemnino. »K sreči je tudi nekaj lastnikov, ki pristaja na nižje najemnine, kar jim zagotavlja gotov priliv denarja, hkrati pa daje trgovcem priložnost, da opravljajo svoj poklic in od njega živijo,« še pravi Tomani in pojasnjuje, da se je za primerno visoko najemnino dogovoril lastnik nekdanjega bara Venezia, ravno zato pa je uspel najti novega najemnika.
Goriški trgovci so na vse bolj nevzdržne razmere za najem prostorov že večkrat opozorili župana Ettoreja Romolija, nazadnje med četrtkovim protestnim shodom na županstvu, med katerim so mu simbolično izročili ključe svojih trgovin. »Lastnike trgovskih prostorov sem že večkrat pozval, skorajda prosil, naj bodo ra-zumljivejši, naj se odločijo za bolj "človeške" najemnine. Svetoval sem jim, naj se odločijo za najemnine, ki naj bodo vezane na prodajo blaga, na število izdanih računov, za najemnine, ki naj se postopno višajo z leti. Prvo leto je za nove trgovine najtežje, zato pa je treba dati trgovcem priložnost, da svojo dejavnost zaženejo, saj bo le tako lahko uspešna,« pojasnjuje Ro-moli, trgovci pa ugotavljajo, da lastniki trgovskih prostorov doslej niso kdove kaj prisluhnili njegovim pozivom in še vedno vztrajajo z visokimi najemninami, ki spravljajo na kolena vse več goriških trgovcev. (dr)
GORICA
»Župan Romoli žrtev svetovnih financ ali lastnih napak?«
»Goriški župan Ettore Romoli poudarja, da mu je povsem neupravičeno opozicija naprtila krivdo za propadanje mesta; za težave Go-ričanov je pač kriva svetovna kriza, zato pa bi se po njegovem mnenju moral sramovati, kdor ga kritizira,« poudarja načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in nadaljuje: »V resnici župan pozablja, da so komaj ustanovili odbor za reševanje mesta, v katerem je tudi svetnik iz njegove večine. Očitno si goriška občina ni zagotovila prispevkov za enake možnosti in za javna dela (deset milijonov evrov!) zaradi slabega poslovanje borz, ne pa zaradi lastne nesposobnosti.« Cingolani se sprašuje, ali Romoli zaradi »spreda« zavlačuje z odobritvijo novega prometnega načrta in se ne zmeni za spoštovanje varnostnih norm v šolah. Cingo-lani napoveduje županu, da ga bodo še naprej kritizirali na osnovi dejstev in njegovih odločitev, ne pa na podlagi njegovih idej in osebnih prepričanj.
Prazna trgovina na Korzu Verdi bumbaca
ronke - De Rigo
Dopolnilna blagajna in zaskrbljenost
Za delavce iz ronške tovarne Surfrigo Refrigeration se začenja novo obdobje dopolnilne blagajne, medtem ko se bliža 31. januar, ko bo vodstvo družbe De Rigo predstavilo nov industrijski načrt, ki je bistvenega pomena za nadaljnji obstoj omenjenega industrijskega obrata.
Pri družbi De Rigo, ki ima svoj sedež v Venetu, so se za dopolnilno blagajno odločili zaradi upada naročil, ki je posledica splošne gospodarske krize. Po dva tedna na mesec se bo na dopolnilni blagajni zvrstilo po štirideset od skupno 132 delavcev iz ronške tovarne, ki so seveda nad novicami o novih težavah zelo zaskrbljeni. Dopolnilna blagajna za tovarno, ki jo ljudje še vedno poznajo z njenim nekdanjim imenom Detroit, ni nobena novost, kljub temu pa so delavci izredno zaskrbljeni, saj se je prodaja velikih hladilnikov za markete in trgovine zelo znižala, konkurenca v tujini pa je huda. V minulih mesecih so se razširile govorice, da naj bi lastniki celotno proizvodnjo selili v Belluno. Takrat so se delavci iz Ronk takoj odločili za protestno mobilizacijo, sindikalisti pa so se srečali s predstavniki ron-ške občinske uprave. Vodstvo podjetja De Rigo je govorice o selitvi proizvodnje zatem zanikalo in napovedalo, da bo pripravilo nov industrijski načrt, ki ga bodo v sredo, 31. januarja, predstavili na sedežu zveze industrialcev v Gorici. Delavci pričakujejo predstavitev industrijskega načrta z veliko zaskrbljenostjo, saj jim doslej še ni bilo zagotovljeno, da bo v ron-ški tovarni ohranjeno sedanje število zaposlenih. Enotno sindikalno predstavništvo opozarja, da so od odločitve družbe De Rigo odvisne številne družine, seveda pa v prvi vrsti delavci, za katere je v sedanjem obdobju splošne krize zelo težko najti novo zaposlitev v primeru izgube delovnega mesta.
gorica - APT
Šoferji s spiskom zahtev
Sprejetje ukrepov za preprečevanje poklicnih bolezni, takojšnji odziv na opozorila po vzdrževanju vozil, uporabo pomožnega osebja za preprečevanje divjega parkiranja na avtobusnih postajališčih. Spisek teh in drugih zahtev so v prejšnjih dneh predstavniki baznega sindikata USB izročili vodstvu pokrajinskega prevoznega podjetja APT.
Sindikalist Willy Puglia pojasnjuje, da so na srečanju spregovorili o številnih težavah, s katerimi se soočajo šoferji avtobusov v goriški pokrajini. Sindikalisti so poudarili, da je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje poklicnih bolezni, da je treba s pomočjo pomožnega osebja preprečevati divje parkiranje ob postajališčih za avtobuse, da je treba šoferje zavarovati pred nasilnimi izpadi s stekleno kabino. Po besedah sindikalistov mora pokrajinsko prevozno podjetje rešiti tudi težave zaradi prenatrpanih avtobusov, šoferjem mora zagotoviti topel obrok na novem sedežu avtobusnega podjetja v Ulici An Na-siriyah v Gorici, hkrati pa mora preveriti, ali so nekateri nadstreški na avtobusnih postajališčih varni. Po dvournem srečanju so se sindikalisti in predstavnika podjetja APT dogovorili za skupno pripravo ukrepov za reševanje naštetih težav. V ta namen so se pri sindikatu USB zavzeli, da bodo vodstvu podjetja APT posredovali dodatne informacije o težavah in da bodo v njihovo reševanje vključili tudi krajevne uprave, v kolikor so za to pristojne.
štandrež - Zasegli kombi s poljsko registracijo
Skrite cigarete
Cigarete v dvojnem dnu poljskega kombija
Osebje goriške mejne policije je zaseglo 170 paketov cigaret, ki so bili skriti v dvojnem dnu kombija s poljskimi registrskimi številkami. Med pregledom vozila so policisti našli še dva velika lovska noža, ki sta bila skrita v prednjih vratih, eden na voznikovi strani in eden na potnikovi. Mejni policisti so reden nadzor nad prometom izvajali v četrtek popoldne na območju nekdanjega mejnega prehoda pri Štandrežu; za pregled so ustavili poljski kombi tipa Ford transit, s katerim sta se dva ukrajinska državljana pripeljala iz Slovenije v Italijo. Moška sta se ob pogledu na policiste zresnila, kot da bi kaj skrivala. Policisti so med pregledom kombija takoj opazili dvojno dno pod streho vozila in na vratih, ki je bilo natrpano s paketi cigaret.
Goriški mejni policisti so zasegli cigarete, lovska noža in kombi, medtem ko so oba ukrajinska državljana, 45-letnega M.O. in 41-letnega K.O., aretirali z obtožbo tihotapljenja tobačnih izdelkov. Policisti so tihotapca pospremili na goriško sodišče, kjer so jima po hitrem postopku potrdili pripor. Na nadaljevanje sodnega postopka zdaj moška čakata v zaporu v Gorici.
Sile javnega reda izvajajo v zadnjih časih poostrene nadzore na območju nekdanjega mejnega prehoda pri Štandrežu in tudi pri cestninski postaji pri Vilešu dokaj pogosto, saj se jpovečuje število avtomobilov in še zlasti kombijev, ki tod vozijo proti Vzhodni Evropi. Le pred nekaj dnevi so policisti iz Padove v sodelovanju z goriški kolegi razkrinkali tolpo tatov, ki so avtomobile, ukradene v Venetu, »švercali« proti Vzhodu ravno preko nastajajoče avtoceste Gorica-Vileš.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 26. januarja 2013 1 5

gorica - Na Solkanskem polju in v Pevmi bodo zgradili namakalni sistem
»Goriška roža« bo uspevala tudi v suši
»Goriško rožo«, med pridelovalci katere je tudi družina Brumat s Solkanskega polja, bodo zalivali s soško vodo
»Goriška roža« - avtohtona vrsta rdečega radiča - bo na Solkanskem polju in v nižinskem predelu Pevme uspevala tudi v največji suši. Konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine je namreč po naročilu goriške občine začel pripravljati načrt za nov namakalni sistem, ki ga bodo predvidoma v dveh letih zgradili s prispevkom Trgovinske zbornice.
»"Goriška roža" je ena izmed najbolj kakovostnih goriških kmetijskih proizvodov. Če želimo njeno ime ponesti v svet, pa seveda moramo nekoliko povečati njeno proizvodnjo. Zaradi smo se pozitivno odzvali na zamisel goriške občine, da s pomočjo konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine opremi Solkansko polje in nižinski predel Pevme z namakalnim sistemom,« pojasnjuje Emilio Sgarlata, predsednik goriške Trgovinske zbornice, ki bo krila celoten strošek za gradnjo novega namakalnega sistema. »Načrt ravnokar pripravljamo, predvidevamo, da bo gradnja namakalnega sistema stala okrog 500.000 evrov,« dodaja predsednik konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine Enzo Lorenzon in pojasnjuje, da bodo z vodo iz namakalnega sistema namakali okrog sto hektarjev kmetijskih površin na Solkanskem polju in pod Pevmo. »Zamisel za gradnjo namakalnega sistema je prišla med srečanji s pridelovalci "goriške rože", nato pa smo ugotovili, da se z načrtom strinjajo tudi vinogradniki in kmetje, ki gojijo druge vrste zelenjave,« razlaga goriška občinska odbornica Arianna Bellan, ki za občinsko upravo spremlja zadevo. Lorenzon pojasnjuje, da bodo vodo za namakanje črpali iz Soče, cevi pa bodo speljali na obe strani reke, nato pa se bodo kmetje lahko nanje povezali in namakali svoje njive in vinograde. »Za namestitev cevi bomo morali razlastiti nekaj zemljišč in nato uvesti nekaj služnosti. Poseg sicer ne bo nikakor invaziven, saj bodo cevi položene pod zemljo, vseeno pa je za uresničitev načrta potrebna varianta regulacijskega načrta, ki ga bo morala pripraviti goriška občina. Zato nanjo apeliram, naj bo pri izvedbi postopka čim hitrejša, saj bi tako lahko namakalni sistem predali svojemu namenu že v roku dveh let,« pojasnjuje Lorenzon in opozarja, da so v prejšnjih dneh priredili srečanje z 39 lastniki zemljišč na Solkanskem polju in v nižinskem predelu Pevme. »Vseh 39 je podprlo našo zamisel o gradnji namakalnega sistema, kar dokazuje, da vlada za načrt veliko zanimanje,« pravi Lorenzon in pojasnjuje, da bo namakalni sistem iz Soče črpal po 12 do 15 litrov vode na sekundo, zaradi česar reka ne bo nikakor trpela. Lorenzon pojasnjuje, da so se tehniki konzorcija že lotili načrtovalnega dela. V kratkem bo pripravljen osnutek preliminarnega načrta, ki ga bodo odposlali goriški občini, da bo lahko sprožila postopek za pripravo variante k regulacijskem načrtu.
»Goriška roža«, ki je občinsko upravo in Trgovinsko zbornico spodbudila h gradnji namakalnega sistema, gre v zadnjih letih zelo dobro v prodajo in jo cenijo sladokusci od vsepovsod. Na tržnici se cena za kilogram suče okoli dvajset evrov. (dr)
podgora - Nova pregrada na Soči
Za jez 18 milijonov
»Na potezi je dežela - Porušeni podgorski jez bi bilo treba zvišati za približno dva metra«
Pri konzorciju za bonifikacijo posoške ravnine še vedno upajo, da se bodo na deželi čim prej odločili za gradnjo nove rečne pregrade na Soči, ki bi uravnovesila pretok reke. V prejšnjih letih se je o načrtu veliko govorilo, dežela je lani izpeljala tudi niz delavnic in srečanj, dokončnih odločitev pa še ni bilo sprejetih, verjetno tudi zaradi precejšnje vsote denarja, ki je potrebna za gradnjo nove rečne pregrade. Govori se o 16 do 18 milijonih evrov.
Predsednik konzorcija za bonifi-
kacijo posoške ravnine Enzo Lorenzon je prepričan, da je nova rečna pregrada še kako potrebna, saj bi z njo v poletnih mesecih zagotovili dovolj vode za namakanje, hkrati pa bi bila tudi reka bolj vodnata. »Danes imamo velika nihanja v pretoku vode zaradi odpiranja in zapiranja zapornic solkanskega jezu. Zjutraj lahko imaš v reki 15 kubičnih metrov vode, kmalu zatem jih je preko sto. Zaradi tega smo prepričani, da bi treba čim prej zgraditi novo rečno pregrado. Za nas ni niti bistvenega po-
mena kje, važno je čim prej uresničiti to zamisel. Po naših izračunih bi lahko tudi obnovili na pol porušeni jez pri Podgori, ki bi ga treba zvišati za približno dva metra in bi nato odlično služil svojemu novemu namenu,« poudarja Lorenzon in pojasnjuje, da je zdaj na potezi dežela, ki je po novem pristojna za upravljanje reke, pri čemer se postavlja vprašanje, kje bodo deželni upravitelji našli 18 milijonov evrov, ki so potrebni za gradnjo nove rečne pregrade? (dr)
gorica
Iščejo pasje posvojitelje
Enkratni prispevek za posvojitev
Goriška občina spodbuja posvojitev psov. Ta sklep je sprejela spričo odziva, ki ga je bila pobuda deležna od vsega začetka, leta 2008, ko so prvič dodelili prispevek za pasje posvojitelje.
Na podlagi zakonodaje morajo občine poskrbeti za potepuške pse: zaupati jih morajo pristojnim službam in nato financirati njihovo vzdrževanje. To počenja tudi goriška občina. Pse brez gospodarja, ki jih najdejo na občinskem ozemlju, prevzame veterinarska služba zdravstvenega podjetja, ki jih nato izroči v oskrbo goriškemu pesjaku AIPA ali vzrejališču v Bračanu. Oskrba občino stane: za vsakega psa, ki ga imata ustanovi v oskrbi, mora goriška uprava odšteti 3,69 evra na dan.
Zato da bi »zrahljali« ta strošek in obenem dobili nove gospodarje za zapuščene pse, so leta 2008
Želi si gospodarja
zasnovali projekt »Posvoji psa«, v okviru katerega so dodeljevali enkratni denarni prispevek za vzdrževanje štirinogega ljubljenčka. Ker se je projekt obnesel, bo goriška mestna uprava še naprej financirala projekt. Na podlagi proračunskih sredstev, ki jih ima na razpolago, je sklenila, da bo z denarnim prispevkom omogočila posvojitev desetih psov. V ta namen je nakazala 2.000 evrov, kar pomeni, da bo vsak posvojitelj prejel 200 evrov enkratnega prispevka. Novi gospodar bo imel pravico do denarja po enem letu od posvojitve, potem ko bo pristojna služba preverila, če je bil pes redno registriran, osebje zdravstvenega podjetja ali veterinar pa bo ugotovil njegovo zdravstveno stanje.
Obrazec za posvojitev imajo na voljo v goriškem matičnem uradu za pse (v palači županstva, tel. 0481-383272, ana-grafe.canina@comune.gorizia.it), kjer je treba oddati tudi prošnjo za pridobitev enkratnega prispevka.
gorica - Informest z italijansko odpravo na odkrivanju zibelke zahodne civilizacije
V Irak skozi Gorico
Pripeti se, da v zanemarjeni Gorici, kjer gredo vse krivulje navzdol - trgovci izročajo županu ključe svojih obratov
-	in je edina svetla točka napoved, da ne bo izgubila nobenega deželnega svetnika, neko jutro na tiskovni konferenci do-živiš odličnost v tesni sobi, kjer se tre petnajst oseb. Med temi pa so bile predsednica goriškega Informesta, rektorica Videmske univerze, odbornica za kulturo videmske pokrajine, svetovno odmeven arheološki raziskovalec, deželni odbornik za kulturo ...
Pojdimo po vrsti. Ob koncu maja lanskega leta se je v iraškem Kurdistanu začela dejavnost skupine dvajsetih profesorjev in študentov Videmske univerze in se zaključila v oktobru. Kurdistan je od leta 2008 »de facto« samostojna državica, v kateri ni atentatov in spopadov, zato ne doživlja usode ostalega Iraka, kamor je spadala do napada Zahodnega zavezništva. Se pravi, da raziskava ni potekala v vojnih okoliščinah.
Goriška predstavitev pomeni zaključek pomembnega kroga, ki ga je docent Daniele Morandi Bonacossi opravil na številnih univerzah po svetu, kjer je prikazal rezultate svoje raziskovalne skupine. Imel je kaj povedati in pokazati. Tudi v Gorici se je tiskovna konferenca nagnila v predavanje, ne pa zgolj v sporočanje podatkov. Raziskovali so območje 3.000 kvadratnih kilometrov: opravili so izkopavanja, površinske preglede, zaščitili najdbe in učili krajevne izvedence. Zaobjeto območje se širi okrog mesta Mosul, ki ustreza lokaciji antičnega mesta Ninive. Ni šlo zgolj za lončarske izdelke ali orodja, temveč za odkrivanje
-	tudi s posnetki iz zraka, od koder je mogoče opaziti obrise starih infrastruktur, česar se ni mogoče zavedati med pre-
mikanjem na tleh - vodovodov iz tisočletja pred začetkom našega štetja. Ondod je na širšem ozemlju živelo okrog 500.000 ljudi, ekipa pa je ob glavnem in petih stranskih kanalih na razdalji 105 kilometrov odkrila kar 125 naselij, številne reliefe in grobnice. Gre za zibelko zahodne civilizacije, ko je človek organizirano in množično v nekaj desetletjih za stalno prešel iz nabiralništva v poljedelstvo. Zato vodovodi.
Opravljeno delo je izjemnega pomena tudi zato, ker je raziskave izvajala ena in edina italijanska odprava. Za odkritja se sedaj zanima tudi UNESCO in začenja se razmišljati o zaščiti tistega območja. Opisane postavke so izjemnega pomena za Videmsko univerzo, ker je naenkrat postala na tem področju poznana, zanimiva in privlačna za tuje študente.
V smislu zgornjega odstavka so se vrstili posegi že navedenih osebnosti. Predsednica Informesta Silvia Acerbi je kot gostiteljica v stavbi na Oširku Culiat - ledinsko ime Studenci (med vojno je bil sedež Gestapa vključno z zaporom-mu-čilnico) - napovedovala posege in tudi obrazložila vlogo ustanove, ki jo upravlja. Stike gojijo z 32 državami in na ta način uresničujejo program ministrstva, ki mu pripadajo. Pomembno je doseči visoko stopnjo konkurenčnosti, kot se je pripetilo v tem primeru, ko so v videm-sko univerzo uperjene oči znanstvenega sveta. Informest je nekakšna operativna roka dežele FJK na področju mednarodnih stikov. Tudi v primeru Kurdistana so opravili posredovalno vlogo.
Deželni odbornik Elio De Anna je nanizal svoje gledanje na vlogo kulture, kar arheološko raziskovanje nedvomno je, ki lahko odpira poti gospodarskim de-
Rezultat arheoloških izkopavanj
javnostim. Arheološka odprava je lahko dober ključ za navezovanje stikov, spoznavanje daljnih razmer in nudenje znanja tamkajšnjim ustanovam. Zato je primerno, da bi poleg javnega denarja takšne pobude podpiral tudi zasebni kapital, saj ima lahko, poleg reklame zaradi ponujenega sponzorstva, tudi oprijem-ljivejše koristi. Rektorica Cristiana Com-pagno je opozorila prisotne, koliko poti je furlanska univerza opravila na področju prostorskega načrtovanja od po-potresnega obdobja, ko se je vključila v
obnovo, do sedanje svetovne odmevnosti. Plastično bi lahko rekli od Gumina do Iraka. Prav v kriznem obdobju je vredno ciljati na odličnost. Videmska od-bornica Elena Lizzi je poleg zadovoljstva in pripravljenosti na nadaljevanje usklajenega sodelovanja podčrtala veliko učinkovitost celotnega projekta, saj je delo z odličnimi rezultati bilo opravljeno v samih osmih mesecih. V slednjem se zrcali pravi pristop k uresničevanju sprejetih nalog, kar je verjetno značilnost tukajšnjih ljudi. (ar)
1 4 Četrtek, 24. januarja 2013
GORIŠKI PROSTOR
goriška brda - Reportaža sladokusca na straneh New York Timesa
Američani kujejo briška vina v nebo
Pogled na Goriška Brda z razglednega stolpa v Gonjačah
brda - Laskave ocene
NY Times: Kreativno eksperimentiranje vinogradnikov FJK
New York Timesovim dopisnikom Brda ležijo. Briške žlahtnosti z italijanske strani meje so bile njihove pozornosti in laskavih ocen deležne na prvo julijsko nedeljo leta 2011. Tedaj je najbolj ugledni ameriški dnevnik objavil obširno reportažo, ki sta jo za 16-stransko prilogo Travel pripravila novinarka Ingrid K. Williams in fotograf Dave Yo-der. Na naslovnici je kraljeval posnetek briške vespe s trtami v ozadju, na notranjih straneh pa je bilo izčrpno poročilo s štiridnevnega potepanja po Brdih, od Gorice do Do-lenj. Najprej sta se napotila v Subido, k Jošku Sirku, in prisluhnila njegovi zgodbi o rumenih vespah kot zaščitnem znaku briškega turizma, nakar sta še sama »zajahala« ve-spo in se odpravila na lov briških doživetij. Obiskala sta tudi krminsko vinoteko, kmetijo Edija Kebra, posestvi Magnas in Raccaro, grad v kraju Spessa pri Koprivnem in klet Venica & Venica na Cerovem. Pomudila sta se še pri Jošku Gravnerju na Oslavju in v goriški gostilni Luna.
Doprinosa tukajšnjih vinogradnikov ni spregledal niti Eric Asimov, ki je v svojem izčrpnem članku z dne 24. januarja 2013 izpostavil »ustvarjalno eksperimentiranje« briških vinogradnikov iz dežele FJK ter imenoval Gravnarja in Radikona, »ki sta raziskala stare tradicije in jih prilagodila 21. stoletju«.
nova gorica - Nepričakovana napoved
Podžupanov odstop
Svoje vloge ne more opravljati na način, »ki bi bil skladen z njegovimi delovnimi pristopi, načeli in prepričanji«
Na četrtkovi seji novogoriškega mestnega sveta je svoj odstop nepričakovano napovedal podžupan Tomaž Slokar (SDS). S funkcije bo odstopil z 31. januarjem. Kot je pojasnil, je ocenil, »da v razmerah političnega delovanja in odločanja, ko ne v mestnem svetu kot tudi ne v organih izvajanja občinske uprave ni oblikovane ne koalicije ne opozicije, svoje vloge ne more opravljati na način, ki bi bil skladen z njegovimi delovnimi pristopi, načeli in prepričanji«. Novogoriški župan Matej Arčon odstopa ne bo komentiral do srede, so včeraj pojasnili iz njegovega kabineta.
»Gre predvsem za problematiko transparentnosti glede prevzemanja odgovornosti za izvajanje proračuna in projektov. Svetniška skupina SDS je že ob potrjevanju zaključnega računa proračuna
mestne občine za leto 2011 jasno povedala stališče, da je izvajanje proračuna predvsem v njegovem investicijskem delu na področju gradnje in vzdrževanja komunalne infrastrukture slabo. Pri tem je predlagala tudi rešitve za boljše izvajanje proračuna. Enako stališče ima svetniška skupina tudi za izvajanje proračuna za leto 2012,« je še sporočil Slokar, ki pa ostaja mestni svetnik.
Slokar je bil za podžupana imenovan novembra 2010 kot predstavnik tedaj druge najmočnejše stranke v novogori-škem mestnem svetu. Poleg njega je bil na podžupansko funkcijo imenovan Mitja Trtnik (Lista Roberta Goloba). Kdo bo, če bo, nadomestil Slokarja, zaenkrat še ni znano. Župan naj bi zadevo komentiral prihodnji teden. (km)
Tomaž Slokar
foto k.m.
nova gorica - Burna razprava o razrešitvi predsednice komisije
Na zatožni klopi »žaljivke« na Facebooku Bo mestna svetnica zares tožila župana?
i
Ameriški New York Times je objavil reportažo s pokušine slovenskih vin in ocenil, da nobena izmed držav, ki so bile nekdaj za železno zaveso, ni storila takega napredka v oživitvi vinske kulture kot Slovenija. Člankar Eric Asimov opisuje slovenska vinorodna območja in veliko prostora nameni predvsem goriškemu območju in Goriškim Brdom, »zemlji, na kateri so se borili stoletja« in zaradi česar je »zavezanost zemlji verjetno vcepljena v ljudi. Kljub političnim in družbenim pretresom pa so bila vina konstantna,« piše in pojasnjuje, da so vina iz Brd precej podobna tistim z italijanske strani meje, na katero sicer zdaj spominjajo le še prazne stražarnice. Vina so podobna tistim iz FJK, »čeprav so tudi povsem slovenska,« dodaja.
»Ob Primorski se vinska industrija razvija tudi v Podravju na severovzhodnem koncu države in v Posavju na jugovzhodu. Vina tu so drugačna od tistih na zahodu, večinoma so narejena iz drugih sort grozdja in z drugim stilom,« je zapisal Asimov, ki je slovenska vina s kolegico spoznaval na po-kušini približno 20 primerov belih vin v štirih newyorških restavracijah. »Kot je običajno pri tovrstnih pokušinah, sva pričakovala nabor različnih stilov in vrst vina in nisva bila razočarana. Nekatera so bila bistro moderna, ne toliko drugačna od množičnih italijanskih vin. Druga pa so bila povsem drugačna, v stilu Brd,« je opisal izbor. Med štiri najboljša je uvrstil vina, izdelana po starinski tehniki, ki je bolj tipična za rdeča vina. Navdušil se je predvsem nad macerira-nimi vini, ki jih še nekaj časa pustijo na lupinah grozdja, kar da vinu posebno tekstu-ro in značilno barvo roseja ali jantarja. Tovrstna »oranžna vina« pridobivajo na priljubljenosti in so všeč tudi Asimovu, čeprav, kot opozarja, je tudi tu kot povsod drugod mogoče najti dobre in slabe primerke.
Za najboljšo izbiro je predlagal Kaba-jevo Amforo, letnik 2006, mešanico rebule, tokaja in malvazije, »bogato, jantarno, s prijetno in kompleksno teksturo«, ki nastaja v glinenih amforah. Tudi na drugo mesto se je uvrstil Kabaj z »malo bolj konvencionalnim« vinom Sivi, letnik 2009; ta macerirani sivi pinot se mu je »z večplastnimi, nekoliko medenimi mineralnimi okusi še vedno zdel eksotičen«. Sledila so vina Movie, »superz-vezdniškega proizvajalca v Brdih«. Na tretje mesto je uvrstil vino Veliko, letnik 2007, mešanico rebule, sauvignona in sivega pinota, na četrto pa rebulo iz leta 2008. Navdušila ga je tudi rebula Lunar 2008, prav tako od Movie, »popolnoma drugačno, zelo nenavadno, naravno, oranžno vino, brez žveplo-vega dioksida, ki se ga običajno uporablja kot konzervans, fermentirano v hrastovih sodih in nato ustekleničeno nefiltrirano. Bilo je kompleksno in sadno, s kančkom živahnosti,« je zapisal NYTimesov sladokusec.
Patricija Šulin (SDS) ostaja predsednica in članica statutarno pravne komisije novogoriškega mestnega sveta. Predlog svetnika Mirana Müllnerja (SNS) za njeno razrešitev, ker da je po neuspelem glasovanju o zaščiti judovskega pokopališča v Rožni Dolini o svetnikih, ki so glasovali proti, na svoji Facebook strani in na spletni strani stranke objavljala žaljive in obtožujoče vrednostne sodbe o svetnikih ter jih tudi poimensko navajala, ni bil izglasovan.
V razpravi, ki se je začela že pri usklajevanju dnevnega reda seje, ni manjkalo medsebojnih obtoževanj, obračunavanj in celo groženj s tožbami. »Kar se tiče žaljivega govora, ga je na mestnem svetu največkrat uporabljal ravno svetnik Müllner, ki vsepovprek žali svetnike in občane. Nikjer se nisem izrekala, kako mora kdo glasovati, imam pa pravico, da podam mnenje o glasovanju svetnikov pri posamezni točki,« je dejala Šulinova in se sklicevala na slovensko ustavo, ki jamči svobodo izražanja, ter na evropsko konvencijo o človekovih pravicah: svoje mne-
nje je podala v skladu z njima, je trdila in dodala: »To bom počela tudi naprej.« »Torej boste še naprej komentirali in označevali moj glas na vsakem glasovanju?« se je oglasil Valter Vodopivec (SD). »Kako razumete tako izvajanje? Sam ga razumem kot strahovit pritisk na mojo avtonomnost pri vsakem glasovanju. Vsakič bom namreč imel pred očmi, da bom lahko zaradi tega označen na spletu, v medijih, povsod, da sem nekulturen, pošast ali še kaj hujšega. Po mojem razumevanju demokracije je to nedopustno!« je bil ogorčen Vodopivec.
Šulinova je nato proti Müllnerju in županu novogoriške mestne občine Mateju Arčonu napovedala možnost zasebne tožbe zaradi domnevnega kršenja poslovnika mestnega sveta in ustave. Kot je utemeljila svojo namero, župan in pristojno delovno telo do predloženega gradiva za njeno razrešitev nista zavzela stališča, Arčon in Müllner pa sta po njenih ocenah poskušala predstaviti mestni svet kot institut za njeno razrešitev. »Ali bom vložila zasebno tožbo proti obema, se
bom odločila v prihodnjem tednu. Župan, sram naj vas bo! Lotite se raje reševati problematike naše občine. Ni je malo in tudi občani čakajo na vaš nov zagon, pa ga žal ni od nikoder,« je dejala Šulinova.
»Tudi jaz sem se posvetoval z odvetniki in dobil enak odgovor, namreč, da ste vi žalili in posegli v našo integriteto in da je to po ustavi republike nesprejemljivo. Dobil pa sem tudi namig, da naj to skušamo rešiti na mestnem svetu. Zato sem predlog tudi dal na mestni svet,« je Šulinovi vrnil žogico Müllner. »Svetnik Müllner je pobudo za razrešitev svetnice vložil v začetku januarja, ko je še veljal stari poslovnik, po katerem ni bilo treba, da se o zadevi izreče matično telo. Zato so kot predlagatelja točke tudi zapisali svetnika SNS,« je nato pojasnil Miran Ljucovič, podsekretar mestnega sveta. »Sam sem svetniku tudi predlagal, naj točko umakne z dnevnega reda, saj se mi je zdela neprimerna. Razrešitve Patricije Šulin ne podpiram, saj je kot predsednica statutarno-pravne komisije delo vodila dobro. A ker je bil
/
Prešeren in pust na Vrhu
Na Vrhu bodo drevi obeležili Prešernov dan na nekoliko drugačen način. Večer v organizaciji društva Danica bo posvečen tradicionalnim vrhovskim šemam, o katerih bo govoril Roberto Dapit, v goste pa bo prišla tudi Inga Brezigar, ki že vrsto let raziskuje pustne običaje na Goriškem. Predvajali bodo posnetke s pustnih torkov, ko se po Vrhu klatijo fant in pupa, berači, pepeljuharji in druge maske, domači otroci pa se bodo za nocojšnjo priložnost našemili v tradicionalne pustne like. V prireditev, ki se bo začela ob 20. uri v središču Danica, bo uvedla vokalna skupina Danica.
Zapora avtoceste pri Tržiču
Zaradi del za utrjevanje in zavarovanje kamnitih sten vzdolž avtoceste A4 bo odsek pri tržiškem vhodu in v smeri Trsta na razdalji nekaj sto metrov zaprt od ponedeljka, 28. januarja, do petka, 1. februarja, med 9. in 17. uro.
Prva primorska vstaja
Danes ob 16. uri se bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici odvijala prva primorska vstaja. Svoje nestrinjanje s splošno politično in družbeno situacijo bodo predvidoma prišli izrazit protestniki z Goriške, Vipavske, Brd, Krasa, Posočja, Idrije in Postojne. (km)
Proti igralnici v Vrtojbi
Novogoriški svetniki so na četrtkovi seji mestnega sveta s popolno večino podprli sklep o nestrinjanju s podelitvijo koncesije za igralni salon v Vrtojbi, ki ga načrtuje ljubljanska družba Alea Iacta. Pred enim tednom so soglasje zavrnili tudi na občinskem svetu v Šempetru. (km)
O goloti v umetnosti
V	goriški državni knjižnici bo danes ob 11. uri okrogla miza z naslovom »Qua-le Nudo per l'arte« (Golota in umetnost); prirejajo jo ob razstavi fotografij in likovnih del »Re, Regina, Nudi« (Kralj, Kraljica, Goli). Na to temo bodo v galeriji državne knjižnice razpravljali umetniki, galeristi in novinarji.
Tržnica v Spominskem parku
V	Spominskem parku v Gorici bo danes od 8. ure dalje prva letošnja tržnica obrti in ročnih izdelkov; prireditelj je goriško združenje Tutti Insieme.
Šole še ne bodo gradili
Občina Ajdovščina se po stečaju domačega gradbinca ni mogla dogovoriti s stečajnim upraviteljem Primorja, da bi novo poslopje osnove šole Danila Lokarja izgradili v okviru stečajnega postopka oz. bi jo izgradila katera izmed hčerinskih družb. Zato so oktobra lani objavili razpis, vendar med devetimi prijavljenimi niso izbrali nobenega ponudnika. Objavljen bo nov razpis.
predlog za razrešitev vložen takrat, ko je še veljal stari poslovnik, sem bil točko dolžan uvrstiti na dnevni red,« pa je pojasnil župan Matej Arčon.
Razprava je v nadaljevanju postala precej mučna, saj se je sprevrgla v medsebojno obtoževanje in očitanje, tako da je svetnik Srečko Tratnik (samostojni svetnik) protestno zapustil sejo, nakar so mu sledili še drugi in mestni svet je postal nesklepčen za glasovanje.
»Razprava meče slabo luč na vse nas svetnike. Zaradi tega, da nekdo izraža svoje mnenje, ni treba, da se koga pribija na križ. Strinjam se z Vodopivcem. Na mestnem svetu moramo in lahko izražamo mnenja, tudi drugačna. Ne smemo pa prenašati državne politike na lokalno skupnost,« je pozval Mitja Trtnik (Lista Roberta Goloba). Po premoru in tajnem glasovanju je nato tesna večina svetnikov (14 za in 15 proti) zavrnila razrešitev Šu-linove iz mesta predsednice in članice statutarno pravne komisije novogoriškega mestnega sveta.
Katja Munih
/
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 26. januarja 2013 1 5
GORIŠKA - V prihodnjih dneh se bodo spomnili žrtev taborišč
Spomin kot svarilo
Suknjič taboriščnika
bumbaca
V okviru dneva spomina na ho-lokavst se bo v prihodnjih dneh tudi na Goriškem zvrstilo več spominskih svečanosti. Jutri ob 18. uri bo v sinagogi v Ulici Ascoli v Gorici javno srečanje na temo »Izraelski pesniki in šoa«. Poezije bo prebiral Bruno Tofful, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Giorgio Marcossi. Srečanje prireja združenje Amici di Israele, za njegovo organizacijo sta si posebno prizadevala Maria Elisabetta Loricchio in Lorenzo Dras-cek. Jutri ob 10. uri bodo položili venec k spomeniku taboriščnikom na pokopališču v Tržiču, kjer bo ob 20.45 v občinskem gledališču predstava z na-
slovom »In fuorigioco«, ki so jo pripravili v okviru delavnice združenja La Baracca in je posvečena tragični življenjski zgodbi Arpada Weisza, nekdanjega trenerja Interja in Bologne, ki je umrl v Auschwitzu. Jutri ob 11. uri bodo na županstvu v Turjaku predvajali fotografski video »Auschwitz Birkenau«, ki ga je izdelal Livio Marussich. V Gorici bodo položili venec pred spomenik taboriščnikom pred železniško postajo jutri ob 11.30; goriško občino bo zastopal podžupan Roberto Sartori. V občinski dvorani v Vilešu bodo jutri ob 18.30 prebirali odlomke iz del, ki so posvečeni aretaciji Judov iz goriškega
geta in tržaški Rižarni, ter pisma in pričevanja Pina Robustija, Nore Pinc-herle, Zorana Musiča, Sharon Ducar in Prima Levija. VZPI-ANPI, goriška pokrajina in združenje AVL prirejajo v ponedeljek, 28. januarja, ob 10. uri v predavalnici zavoda Galileo Galilei v Gorici predavanje na temo »Pozabljeni spomini. Italijanska taborišča pod fašizmom. Primer Visco«. Mlade bo nagovoril Ferruccio Tassin, podpredsednik instituta za socialno in versko zgodovino iz Gorice. Srečanje, ki je namenjeno v prvi vrsti dijakom zadnjih razredov višjih srednjih šol, je odprto javnosti.
Goriška prefektura prireja spominsko srečanje z višješolci v ponedeljek, 28. februarja, ob 9. uri v deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici. Med
ponedeljkovo prireditvijo bodo izročili spominske kolajne še živim taboriščnikom oziroma njihovim sorodnikom iz goriške pokrajine.
V palači Locatelli v Krminu bodo v četrtek, 31. januarja, ob 18.30 v sodelovanju z raziskovalnim centrom Ga-sparini iz Gradišča predstavili knjigo »Padre eterno se ci sei mi devi chiedere perdono«, ki jo je napisal Adriano Fantin; z avtorjem se bo pogovarjal tajnik centra Gasparini, Dario Mattiussi.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin ŠTANDREŽ 2012
PD Štandrež - dramski odsek Vinko Moderndorfer
štirje letni časi
komedija režija: Jože Hrovat premiera: danes, 26. januarja 2013, ob 20. uri ponovitev abonmajska: jutri, 27. januarja 2013, ob 17. uri župnijska dvorana Anton Gregorčič, Štandrež Informacije in rezervacija sedeža: Božidar Tabaj - tel. 048120678 od 12.00 do 14.00
[1] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S.
Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio
70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: »Štiri letni časi« (Vinko Moderndorfer) danes, 26. januarja, ob 20. uri premiera in v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri abonmajska predstava, nastopa PD Štan-drež-dramski odsek, režija Jože Hro-vat; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na premiero nove produkcije »Umor v vili Roung« v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v dvorani župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu. Ponovitev bo v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri; več na www.sedej.org.
NIZ FURLANSKEGA GLEDALIŠČA v Kulturnem domu v Gorici: danes, 26. januarja, ob 20.45 »Tite Strolic«, nastopa gledališka skupin El Tendon iz kraja Corno di Rosazzo; v soboto, 2. februarja, ob 20.45 »Te ae mente o te al limon?« z gledališko skupino Le prime Lus iz Tavagnacca; vstop z vabili, informacije v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -goriška sezona: odložena predstava »Alma Ajka« (Maja Gal Štromar) bo v ponedeljek, 18. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici .
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 26. januarja, ob 10.30 »Sneguljčica in sedem palčkov«; ob 20. uri »Bogastvo« (Aristofan); današnja napovedana predstava »Filumena Marturano« zaradi bolezni v ansamblu odpade; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 26. januarja, »La pecora nera«, gledališka skupina Teatrodistinto; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049.
~M Koncerti
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 6. februarja, ob 20.15 »Stihovizija«, nastopili bodo Jure Tori (harmonika, klavir), Jure Lon-gyka (interpretacija poezije), Rudi Medved in drugi (poezija); informacije po tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 15. februarja, ob 20.45 koncert pianistov Bruna Canina in Antonia Balliste; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«.
Dvorana 2: 17.00 »Frankenweenie«; 18.30 - 21.30 »Django Unchained«.
Dvorana 3: 17.40 - 22.00 »Quartet«; 19.50 »La miglior offerta«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«.
Dvorana 2: 17.10 - 19.40 - 22.10 »Flight«.
Dvorana 3: 18.00 - 21.30 »Django Unc-hained«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Paz-ze di me«.
Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »Ghost Movie«; 19.50 »La miglior offerta«.
DANES V KRMINU
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »Ralph spaccatutto«.
9 Šolske vesti
AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v upo-ravljanju gostinskih obratov, marke-tinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org).
TEHNIKE PROMOCIJE TERITORIJA: tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove prodajalnih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marketinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor: 15. februarja 2013. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.org).
OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB vabijo starše, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca na predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe: v otroškem vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v četrtek, 31. januarja, ob 16.30.
OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB prirejajo dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v vrtcu Čriček v Doberdobu v sredo, 30. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Živ Žav v Rupi (Vrh Sv. Mihaela) v ponedeljek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v sredo, 30. januarja, od 10.00 do 11.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: v osnovni šoli Abram v Pev-mi v torek, 29. januarja, ob 17.00; v osnovni šoli Zorzut v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI
prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 30. januarja, 11.00-12.30; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 28. januarja, 8.30-10.00 in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v torek, 29. januarja, 10.30-12.00.
SLOVENSKA ŠOLA, VRTEC, JASLI: PREMIŠLJENA IZBIRA je naslov srečanja za starše, ki ga organizira Dijaški dom v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.30 v Dijaškem domu, Svetogorska (Ul. Montesanto) 84. Srečanje, ki ga bosta vodili Susanna Pertot, strokovnjakinja na področju večjezičnosti in avtorica priročnika »Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo« ter Ma-tejka Grgič, strokovnjakinja za slovenski jezik, znanstvena direktorica Slovika. Med srečanjem bo zagotovljeno varstvo otrok.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V DOBERDOBU vabi starše petošolcev na informativni sestanek v sredo, 30. januarja, ob 18.00 v prostorih nižje srednje šole v Doberdobu.
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ nudi v ponedeljek, 11., torek, 12., in sredo, 13. februarja, za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter osnovnošolske učence varstvo od 7.45 do 16. ure ter bogat program dejavnosti: domače naloge in učenje, ustvarjalne delavnice, pustno rajanje ter vodene igre. Prijave in informacije v Dijaškem domu, Ul. Montesanto, 84 ali po tel. 0481533495 vsak delavnik do srede, 6. februarja v popoldanskih urah.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja v uradih Večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
KRUT vabi na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Ve-roli od 29. marca do 1. aprila; infor-
macije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com.
SPDG obvešča, da je še nekaj prostih mest na avtobusu za izleta na sneg v Forni di Sopra, ki bosta v nedeljo, 27. januarja, in v nedeljo, 3. februarja. Za prijave tel. 347-4661946.
H Obvestila
ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja danes, 26. januarja, od 8. dalje zgo-dovinsko-obrtniško tržnico v spominskem parku v Gorici. V nedeljo, 3. februarja, v okviru tržnice na Pla-cuti bo ob 11. uri praznik italijanskih šem in ljubezenske poezije; več na www.tuttinsiemegorizia.it.
AŠKD KREMENJAK organizira tečaj zumbe v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Brezplačni poskusni vaji bosta potekali v ponedeljek, 28. januarja in v sredo, 30. januarja, od 20. do 21. ure. Tečaj bo vodila inštruktorica Greta Lefons.
KROŽEK KRUT vabi na 2. in 3. sklop delavnic »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: 3. sklop se bo začel 7. marca in trajal do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da zdravniška ambulanta deluje v objektu telovadnice v Sovodnjah (vhod neposredno s parkirišča).
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo od meseca februarja dalje potekal tečaj za premostitev tesnobe in stresa. Predvidenih je šest srečanj v italijanskem jeziku, ki jih bo vodila Alessandra Simonetti; informacije po tel. 389-7907657 ali infovi-kara@gmail.com.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana).
SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v torek, 29. januarja, v komorni dvorani KC Lojze Bratuž ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu so vo-
litve novega upravnega in nadzornega odbora.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
sporoča, da je sklican deželni svet, ki bo zasedal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v sredo, 30. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu.
IS Prireditve
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE
pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitve knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 19. februarja ob 18. uri Lelja Rehar Sancin »Nojevo pero«; 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«.
ZADRUGA ROGOS vabi v rezervat ob otoku Cona pri izlivu Soče v nedeljo, 27. januarja, in 17. februarja na »Gosji dan«: ob 14.30 voden ogled in opazovanje divjih gosi, med 10. in 16. uro sprehod s konji Camargue; zaželjena je prijava po tel. 0481-784111, 333-4056800; več na www.riservanaturalegradina.com, www.giardinobotanicocarsiana.it, email: inforogos@gmail.com.
KAKO ZAŠČITITI NAŠE DOMOVE: občina Sovodnje v sodelovanju s pokrajinskim poveljstvom karabinjerjev prireja informativno srečanje na temo varnosti pred tatovi in goljufi, ki bo v sredo, 30. januarja, ob 19.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah.
PUSTNO DRUŠTVO KARNIVAL prireja pustovanje v Sovodnjah pod ogrevanim šotorom: v petek, 8. februarja, ples z DJ Best Company; v soboto, 9. februarja, ples z DJ Studio 80; v nedeljo, 10. februarja, ob 14. uri po-vorka pustnih vozov in skupin, nagrajevanje zmagovalcev in ples s skupino Happy Day.
VZPI-ANPI GORICA IN AVL GORICA s pokroviteljstvom goriške pokrajine prirejata ob dnevu spomina v dvorani Europa višje šole ISIS Galilei v Ul. Puccini 22 v Gorici v ponedeljek, 28. januarja, med 10. in 12. uro predavanje Ferruccia Tassina z naslovom »La memoria dimenticata. I lager italiani sotto il fascismo. Il caso Visco. (Pozabljeni spomini. Italijanska taborišča pod fašizmom. Primer Visco). Srečanje je namenjeno dijakom 4. in 5. razredov višjih šol in je odprto javnosti.
Pogrebi
DANES V KRAJU SAN PIER: 11.30 Ar-manda Musich vd. Bonifacio (iz trži-ške bolnišnice) v kapeli pokopališča in na pokopališču.
16 Sobota, 26. januarja 2013

APrimorski
r	dnevnik
UEFA ZAGROZIL LAZIU
NYON - Evropska nogometna zveza je zaradi rasističnih gesel navijačev kaznovala Lazio z igranjem prihodnje domače tekme evropske lige za zaprtimi vrati, vendar je kazen hkrati zamrznila. Velja pa kot opomin, da novih izgredov ne bodo dovolili. 22. novembra lani so navijači skan-dirali gesla proti Tottenhamu, ki je izraz judovske skupnosti v Londonu, dan prej pa je bil ranjen angleški navijač. Lazio je že tedaj moral plačati 40 tisoč evrov globe. Trener Lazia Petkovič je ob tem dejal: »Moramo biti bolj pozorni.«
EP V TRINAJSTIH MESTIH
NYON - Evropska nogometna zveza Uefa je potrdila, da bo evropsko prvenstvo leta 2020 v 13 mestih po Evropi. Dvanajst držav s po enim stadionom bo gostilo po tri tekme predtekmovanja in eno tekmo izločilne faze tekmovanja. Oba polfina-la in finale pa bodo v 13. državi na istem stadionu. Zainteresirane države morajo kandidature vložiti do septembra letos. EP 2016 bo v Franciji, tekme pa bodo v Bordeauxu, Lensu, Lillu, Lyonu, Marseillu, Nici, Saint Etiennu, Toulousu in Parizu.
Sumtes
^mi	£ £
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
SVINDALU SUPERG NA STREIFU, INNERHOFER TRETJI
KITZBUHEL - Norvežan Aksel Lund Svindal je zmagovalec su-perveleslaloma za svetovni pokal na znamenitem Streifu. Drugi je bil Avstrijec Matthias Mayer, tretji pa italijanski reprezentant Christof Innerhofer. Slednji je pokazal odlično formo, ki jo bo najbrž vnovčil tudi na današnjem smuku (11.30). Zaradi prekrška med četrtkovim treningom (po padcu je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo in prišel v cilj) so ga sprva potisnili na zadnje mesto startne liste, kazen pa so včeraj po njegovem opravičilu preklicali.
rokomet - Na SP Slovenija danes ob 19. uri s Hrvaško za bronasto odličje
Španija je bila boljša
Slovenija - Španija 22:26 (12:13)
Slovenija: Škof, Prošt, Bilbija 1, Do-belšek 1, Pucelj, Kavtičnik, Bezjak, Dole-nec 6, Skube 1, Bundalo 1, M. Žvižej 2, L. Žvižej, Gaber 1, Zorman 1, Marguč 7 (1), Mačkovšek 1.
Španija: Sierra, Šterbik, Entrerrios 1, Rocas 1, Maqueda 1, Tomas 2, Sarmiento 2, Aguinagalde 3, Canellas 6 (1), Mon-toro, Morros 3, Ruesga, Garcia 2, Rivera 3, Arino, Guardiola 2.
Sedemmetrovke: Slovenija 2 (2), Španija 3 (1).Izključitve: Slovenija 6, Španija 2 minuti.
BARCELONA - Slovenska izbrana vrsta je na svetovnem prvenstvu v Španiji doživela prvi poraz. Po povsem enakovrednem boju v prvem in prvi polovici drugega polčasa jo je v zadnji četrtini na kolena položila favorizirana domača izbrana vrsta. Slovenija se bo tako danes ob 19. uri proti Hrvaški potegovala za bron.
Slovenska obramba 6-0 je bila večji del prvega polčasa na visoki ravni, izjemno nevarni krožni napadalec in eden največjih zvezdnikov tega turnirja Julen Aguinagalde bolj ali manj pod nadzorom in se v uvodnih desetih minutah praktično ni dotaknil žoge, v napadu pa je bil izjemno razpoložen Jure Dolenec. Gorenjec je v prvih dvanajstih minutah dosegel kar štiri od skupno petih golov za 5:5, navkljub nekaterim manjšim napakam so dobro delovali tudi njegovi soigralci uvodnega napada: Nenad Bilbija in Uroš Zorman na zunanjih, Luka Žvižej in Gašper Marguč na krilnih položajih ter Matej Gaber na mestu krožnega napadalca.
Selektor Boris Denič in njegov sloviti kolega Valero Rivera sta zaradi hudega ritma že v prvi četrtini tekme pošteno premešala uvodni zasedbi, pri tem pa je bil srečnejše roke oče nepremagljive Barcelone iz devetdesetih let minulega stoletja.
Slovenskim rokometašem je največ preglavic povzročil vstop vratarja Arpada Šterbika, ki je dobesedno zaklenil svoja vrata med 17. in 25.
minuto, osemminutni strelski post pa je pri zaostanku 7:12 prekinil Marguč. Zato pa je končnica prve polovice tekme minila v absolutni prevladi Deničevih izbrancev, ki so s hitrim kroženjem žoge in učinkovitim Margučem na desnem krilu naredili delni izid 4:0 in na velik odmor odšli z najmanjšim možnim zaostankom 12:13, veliko pa sta temu spodbudnemu izidu prispevala tudi granitna slovenska obramba in nekaj bravuroznih posredovanj vratarja Gorazda Škofa.
Začetek drugega polčasa je bil bolj podoben šahovski partiji, slovenski ro-kometaši so v dolgih napadih iskali luknje v izjemno dobri tekmečevi obrambi, marsikdaj je tudi niso našli, te pomanjkljivosti pa je nevtralizirala njihova dobra obramba in nekateri netočni streli neprepričljivih Špancev. Slovenski rokome-taši so bili vselej v rahlem zaostanku, ko pa so jim gostitelji v 44. minuti ušli na štiri gole, je Denič zahteval minuto odmora. Ta ni spremenila razmerja moči, njegovi varovanci so bili vse manj konkurenčni gostiteljem, po štirih minutah blede igre pa je Denič - pri zaostanku 14:21 - svoje varovance znova poklical na minutni oddih in onemogočil silovit španski jurišni pohod. Ta je gostiteljem za kratek čas nekoliko pristrigla peruti, za preobrat, ki so ga že ničkolikokrat uprizorili na tem svetovnem prvenstvu, pa enostavno ni bilo moči. Danska - Hrvaška 30:24
Slovenci so pokazali dobro obrambo, a španski napad je bil dovolj učinkovit
ansa
nogomet - A-liga
Navidezno nezanimiv krog tekem
Eno na papirju najmanj zanimiv krogov v A-ligi bi lahko vendarle poskrbel za kakšno presenečenje. Spored, danes ob 18.00 Lazio - Chievo, ob 20.45 Juventus - Genoa, jutri ob 12.30 Bologna -Roma, ob 15.00 Atalanta - Milan, Cagliari - Palermo, Catania - Fiorentina, Parma -Napoli, Sampdoria - Pescara, Udinese -Siena, ob 20.45 Inter - Torino.
PRESTOPI - Juventus se je dogovoril s Francozom Anelkajem, ki pa nima še dovoljenja kitajskega Šangaja. Alternativa za Turinčane je Lisandro Lopez. Quagliarella (ali Matri) bi lahko odšel v Firence.
ROMA - Zaradi poškodbe meniskusa bo napadalec Rome Destro miroval dva meseca.
AFRIŠKI POKAL - Zambija -Nigerija 1:1; Burkina Faso - Etiopija 4:0. Vrstni red: Burkina Faso 4, Zambija in Nigerija 2, Etiopija 1.
EVROLIGA - Panathinaikos -Real Madrid 54:58, CSKA Moskva - Malaga 81:94, Efes - Žalgiris 56:52, Monte-paschi - Besikatas 63:57.
alpsko smučanje - Na Pohorju bi lahko danes že osvojila veleslalomski globus
Vse oči uprte v Tino
MARIBOR - Tina Maze je po skoraj enomesečnem premoru v torek in četrtek opravila treninga veleslaloma in je bila po drugi vadbi že zadovoljna z občutki. Te bo skušala prenesti na današnjo tekmo za 49. Zlato lisico na Pohorju (ob 10.00 in 13.15). Mariborske tekme se že zelo veseli in bo pred verjetno velikim številom gledalcev skušala prvič zmagati tudi v skupnem seštevku. Jutri je na programu še slalom, že danes pa bi Mazejevi zmaga prinesla tudi mali globus za prvo mesto v veleslalomskem seštevku. Startala bo kot sedma.
«Veleslalom je moja najboljša disciplina zime. Pokazala sem dominacijo že na začetku sezone. Želim si potrditev ne glede na to, kjer nastopam. Skušala bom napadati in izkoristiti vsak dan posebej tudi na Pohorju, kjer bom skušala z dobro predstavo nagraditi tudi navijače,» je napovedala Mazejeva.
Zadnji veleslalom za svetovni pokal je bil še pred novim letom na Semmeringu, kjer je bila Mazejeva druga. «Po enomesečnem veleslalomskem premoru je bil šok, ko sem stopila na veleslalomske smuči. Zato sem v četrtek v Pozze di Fassi opravila še dve vožnji, ki sta mi dali tisto, kar sem potrebovala. Našla sem veleslalomske občutke, ki sem jih potrebovala po tako dolgem premoru. Sedaj je na vrsti Maribor, kjer vedno uživam, saj take podore nimam nikjer. Bo bučno in to mi daje dodatno energijo. Grbine poznam, čeprav nisem imela stika s terenom, imela pa sem stik z veleslalomom in zdaj imam ponovno tudi to disciplino v nogah,» je dodala Mazejeva.
«V Pozze di Fassi smo imeli od torka do četrtka dobre pogoje za vadbo oziroma smo jih naredili. Prvi dan je bilo ogromno snega in smo delali do polnoči na progi. Drugi dan smo jo še polili in delali do sedmih zvečer. Prvi dan je Mazejeva nato vadila veleslalom, zatem en dan slalom, v četrtek pa znova veleslalom v krajši obliki. Mislim, da smo naredili največ, kar je bilo mogoče v danih pogojih. Veleslalom smo lahko vadili le
dva dni in prvi dan ni bil optimalen, v četrtek pa je bilo že veliko bolje in je bila spet stara Tina. Upamo, da bo na Zlati lisici dobro smučala, da bo osredotočena in v tem primeru ne dvomim, da bo dosegla dober izid,» je bil prepričan Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze.
Mazejeva je že v dneh pred tekmo pritegnila veliko pozornost javnosti v štajerski prestolnici. «Pozornost je zelo velika, neprimerljiva s prejšnjimi leti. Že v Italiji, kjer sem ta teden trenirala, so me čakali že zjutraj, še preden sem odprla oči, da bi dobili avto-grame... Ob sebi imam ekipo, ki ji lahko zaupam, kar je zame, ker sem občutljiva oseba, še toliko bolj pomembno. Zmagovalka sem lahko zaradi talenta, dobrega dela in vrhunske ter strokovne ekipe v zadnjih petih letih. Tako je lahko zmagovati. Sem že prej dokazala, da lahko nizam vrhunske izide, saj sem že pred samostojno ekipo trikrat zapored zmagala, celotno sezono pa nismo bili sposobni tega storiti. Pomemben je vsak dan, tudi v poletni sezoni, ko se je zgradila bazična pripravljenost za letošnjo izredno zimo,» je pojasnila Mazejeva.
V ciljnem prostoru Snežnega stadiona tik ob glavni tribuni je firma Honka postavila brunarico, kjer se bo predstavila ekipa Tine Maze. Poleg bodo njeni avtomobili, s katerimi se ekipa vozi na tekme, ter av-todom. Brunarica stoji v neposredni bližini glavne tribune, vstop pa bo prost, gledalci pa se bodo lahko udeležili nagradne igre Stocklija in Alpine, Zlatarna Celje bo imela svojo vitrino, Teekanne bo delil čaj, Milka čokolade, predstavila pa se bo tudi Energia pura, ki med drugim proizvaja spodnje perilo; slednje je v lanski sezoni pritegnilo veliko medijske pozornosti v svetovnem merilu, polemike pa je Mazejeva tedaj pospremila z napisom na modrčku «Ni vaša stvar». Mazejevo bodo podprli tudi njeni navijači, saj bo osem avtobusov prišlo iz njene domače Črne na Koroškem, dva iz okolice Odrancev v Prekmurju ter še dva avtobusa godbe iz Črne ter Vuzenice.
Erranijeva in Vincijeva prvičvMelbourunu
MELBOURNE - Sara Errani in Roberta Vinci, ki sta v igri dvojic prvič osvojili naslov na odprtem prvenstvu Avstralije, nista le dobri prijateljici, temveč tudi zdaj najboljša ženske teniška dvojica na svetu. Za 25-letno Saro iz Bologne in 29-letno Roberto iz Taranta je to že četrti finale na turnirjih za veliki slam, hkrati pa tretja zmaga, saj sta bili lani uspešni tudi na pariškem Roland Garrosu in US opnu, da jima v zbirki manjka le še londonski Wimbledon.
V finalu sta Italijanki s 6:2, 3:6, 6:2 premagali domači ljubljenki, komaj 16-le-tni Ashleigh Barty in 28-letno Casey Dellacqua, ki je leta 2008 v paru z Italijanko Francesco Schiavone igrala v (izgubljenem) finalu Roland Garrosa. Več dela sta imeli v četrtfinalu proti ameriškima sestrama Sereno in Venus Williams (3:6, 7:5, 7:6), proti Avstralkama pa jima je šlo, izgubljenemu nizu navkljub, veliko lažje. Z zmago sta se v Melbournu tudi oddolžili za lanski poraz proti Rusinjama Svetlano Kuz-necovo in Vero Zvonarevo. Erranijeva in Vincijeva sta tudi kot posameznici zelo močni igralki, saj zasedata na svetovni lestvici 7. oz. 16. mesto. Tako visoko postavljeni sta v igri dvojic le še estri Williams, saj zahtevajo sicer dvojice visoko specializacijo. Med moškimi so bili najboljši posamezniki tudi odlični v dvojici le do 80. let, če ne upoštevamo znamenitega stavka »najboljša dvojica na svetu je John McEnroe in kdorkoli drug«, ki jo je izrekel njegov partner v dvojici Peter Fleming.
NAPREJ TUDI MURRAY - Drugi finalist med moškimi je Škot Andy Murray. V edinem včerajšnjem polfinalu je premagal drugega nosilca Švicarja Ro-gerja Federerja po štirih urah s 6:4, 6:7 (5), 6:3, 6:7 (2), 6:2. Murray je bil blizu zmagi že pred končnim razpletom. V četrtem nizu je v končnici vodil s 6:5 in serviral za zmago pri vodstvu 30:15. V finalu se bo Murray jutri pomeril s Srbom Novakom Bokovičem.
/	TRST
Sobota, 26. januarja 2013	17
V TOREK PODELITEV OSKARJEV
Oskarje bomo najboljšim zamejskim košarkarjem, nogometašem, odbojkarjem in odbojkaricam že drugo leto zapored podelili skupaj z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Na slovesni prireditvi, ki bo v torek, 29. januarja v dvorani ZKB na Opčinah od 18.30 dalje, bo Združenje podelilo tudi svoja tradicionalna priznanja zaslužnim športnim delavcem in strokovnjakom. Prireditev bo vodil letos Jernej Šček in bo obsegala tudi glasbene točke, izide glasovanj panožnih strokovnih komisij pa bomo objavili že v naslednji torkovi športni prilogi našega dnevnika. Na prireditev so vabljeni vsi ljubitelji našega športa.
BRANDOLIN, MILAZZI IN TOMMASINI
TRST - Dolgoletnega predsednika Emilia Felluge je na čelu deželnega odbora italijanskega olimpijskega komiteja nasledil Goričan Giorgio Brandolin. Na volitvah je prejel 28 od 49 delegatskih glasov, njegova konkurenta Giuliano Gemo in Lorenzo Cella pa samo 11 oziroma 10. Brandolin, ki se bo na bližajoči se volitvah potegoval tudi za mesto v parlamentu in bo bržčaš zanesljivo izvoljen, je že napovedal, da bo usklajeval obe obveznosti, tako da bo športnemu svetu na razpolago od petka do ponedeljka. Včeraj sta svoje mesto prevzela tudi nova pokrajinska delegata za Trst in Gorico, to sta Renato Milazzi in Franco Tommasini. Bila sta edina kandidata.
Rezultati naših ekip v realnem času
Dobiš jih na www.primorski.eujj
ali tudi preko twitterja
primorski_sport
fl
nogomet - Kras mora jutri v Repnu premagati Sanvitese
Za »prijaznejšo« lestvico
Položaj Krasa na lestvici D-lige je izjemno težak, več je bilo tudi že izgubljenih priložnosti. Toda v naslednjih osmih dneh se lahko vse obrne in bi lahko vrstni red »pokazal« prijaznejši obraz. V »tokrat res« ključni tekmi sezone se bo ekipa trenerja Branka Zupana jutri ob 14.30 v Repnu pomerila s Sanvitesejem, že v sredo, 30. januarja pa bo v zaostali tekmi gostila tudi Cereo, to je oba najbližja tekmeca za obstanek. Lestvica pri dnu je zdaj takšna: Giorgione 28, San Paolo 27, Cerea 20, Sanvitese 15, Kras in Quinto 9. Dve ekipi direktno izpadeta iz lige, tretja od navzdol igra dodatno tekmo s šesto, četrta pa s peto, če je med njima ob koncu rednega dela osem ali manj točk razlike. V tem trenutku Sanvitese ne bi igral proti Giorgioneju (13 točk razlike), Cerea pa bi se pomerila s San Paolom (»le« sedem točk razlike med njima). Preprosto povedano, to pomeni, da mora Kras pustiti za sabo dve ekipi, osvojiti do konca čim več točk in upati, da jih direktni tekmeci pustijo kar nekaj po poti. S šestimi točkami v dveh tekmah oz. sedmimi ali celo devetimi v osmih dneh (prihodnjo nedeljo igrajo v Bel-lunu), bi Kras lahko še naprej upal v veliki preobrat.
V Repnu se jutri obeta prava drama. Kras je Sanvitese v prvem delu premagal v gosteh, odtlej pa so bili jutrišnji gostje za spoznanje boljši. Med zimskim prestopnim rokom se niso okrepili, Kras pa je najel kar nekaj kakovostnih igralcev. Jutri se v postavo vračata branilec Melis in napadalec Pizzini, je pa diskvalificiran Kneževič, namesto katerega bosta igrala Pavan ali Grujic. Postavo pogojuje izbira mladincev. Tu so težave, saj jih je kar precej odsotnih. Poškodoval se je tudi La Pasquala, poleg njega ni niti Stolfe, Carlija, Saina in naraščajnika Maia. To je za Zupana največji problem pred tekmo, na kateri pa je zmaga pravi imperativ.
PROMOCIJSKA LIGA - Obe ekipi naših društev bosta igrali v gosteh, vendar z možnostjo, da prideta do točk. Juventino čaka nastop v Trstu proti ekipi Trieste Calcio, ki ima eno najbolj ranljivih obramb v ligi, to je tudi priložnost, da se Štandrci oddolžilo za klavrn nastop prejšnjega tedna v Ro-mansu. Vesna bo gostovala v Furlaniji pri Reane-seju, ki je v 17 krogih le enkrat igrala neodločeno, doživela pa že 11 porazov.
1.	AMATERSKA LIGA - Sovodenjci imajo danes na domačih tleh lepo priložnost, da še utridjo svoj položaj tik pod vrhom, saj bodo gostili pepelko Sisitia-no, ki je v 16 tekmah dosefgla le eno zmago in ima najslabši napad in najslabšo obrambo v ligi. Dosti težja je v Trebčah naloga Primorca, ki se bo pomeril s solidno Muglio. Po zmagi v Gradežu, ki potrjuje vzpenjajoče se formo Trebencev, pa ni nič nemogoče.
2.	AMATERSKA LIGA - V tej ligi bi bila lahko bera ekip naših društev jutri zelo velika. Primorje se bodo na Rouni pomerile z zadnjeuvrščenim Sta-ranzanom, Zarja bo gostila solidni Piedimonte, ki ima na lestvici sedme točk več. V gosteh bo igral le Breg. V Vilešu se bo pomeril z ekipo, ki se bori za obstanek, kar je priložnost, da se dolinsko moštvo po rezultatih vrne na raven, ki je bila zanjo značilna do konca lanskega leta.
3.	AMATERSKA LIGA - Mladost bo v Doberdobu gostila Fiumicello. To je derbi začelja lestvice, na katerem ima Mladost možnost, da se končno spet dokoplje do zmage. Gajo v gosteh čaka derbi z Aurisino, ki ji na lestvici sledi s štirmi točkami zaostanka.
odbojka - Danes in jutri
Tekma leta
Igralke Zaleta C in Govolleyja »rešujejo« sezono
Odbojkarski spored ta konec tedna bo zelo omejen, saj bo na prelomu prvega dela prvenstev s povratnim kar nekaj ekip mirovalo, toda ne bo zaradi tega nič manj zanimiv, kar sta na sporedu ključna tekma in troboj, ki bosta odločilno zaznamovala sezono naše ženske odbojke. Ekipi Zaleta C in Govolleyja se bosta namreč danes oziroma jutri potegovali za uvrstitev v skupino za napredovanje, s čimer bi si ekipi hkrati že predčasno zagotovili obstanek v ligi, kar je bil tudi njun pred prvenstveni cilj.
Dekleta ekipe Zalet C bodo v tekmi brez popravnega izpita drevi (ob 20.30) gostovale v Trstu (šola Suvich) pri mestnem tekmecu Libertasu, ki je v kvalifikacijski skupini A zasedel 4. mesto, medtem ko so bile igralke naše združene ekipe pete v skupini B. Naloga naših igralk je proti tradicionalno neugodnim nasprotnicam zelo težka, vendar je treba tudi reči, da preživlja Zalet C zelo dobro obdobje. Potem ko je lep del prvega dela prvenstva kazalo, da se bodo morale sprijazniti z nastopom v skupini za obstanek, so dekleta v zadnjem poldrugem mesecu z vrsto uspešnih nastopov (10 osvojenih točk na 12 možnih) prehitele na lestvici konkurenta iz Majana in ga izpodrni-le s petega mesta. »Dobro smo pripravljeni tako moralno kot fizično, temeljito smo analizirali nasprotnika, dekleta si želijo zmagati,« pred tekmo pravi trener Edi Boscih, ki tudi na tej tekmi ne bo mogel računati na doprinos poškodovane Sabrine Bu-kavec. Libertas ima na papirju dobre igralke, ki pa kot kolektiv nekako ne delujejo. Med njimi ni praktično nobene Tržačan-ke, vse prihajajo iz sosednjih pokrajin, med njimi je tudi Američanka, klub je za to ekipo porabil veliko denarja, dosegel pa manj od pričakovanega. Čeprav čaka Zalet C težka naloga, ni torej brez možnosti. »Vse bo odvisno že od začetnega pristopa,» meni Bosich. Igralkam bi na tej tekmi gotovo pomagala tudi podpora navijačev.
Igralke Govolleya se bodo za enak cilj kot Zalet C, a v nižji D-ligi, potegovale jutri na celodnevnem troboju, ki ga bodo sami organizirali v domači sovodenjski telovadnici. Njihova nasprotnika bosta furlanski ekipi Buja in Zoppola. V skupino za napredovanje se bo uvrstil le zmagovalec troboja. Trener Andrej Vogrič je natančno preučil oba nasprotnika. Jutranji, to je Buja, je ekipa nižje rasti, a tehnično dobra, s kombinatoriko v napadu, Zoppola pa je višja, napada pa pretežno z visokimi žogami preko kril. Vogrič meni, da sta oba nasprotnika v dometu Govolleyja, pogoj pa je, da naša ekipa dobro servira in sprejema servis. Tema elementoma so tudi posvetile največ pozornosti na treningih. Ta tedne so imele celo dodaten trening. Ekipa je popolna, najbrž bo manjkala samo Mihaela Devetak.
Jutri tudi finale deželnega pokala
Jutri bo na sporedu tudi finale deželnega pokala. V moški konkurenci nastopata v Villi Vicentini tudi Val Soča Imsa (v polfinalu ob 10.00 proti Fincantieriju v Fiumicellu) in Olympia (ob 10.00 proti Vivilu). To bo pravo merjenje moči med ekipami, ki ne skrivajo želje, da bi se tudi v C-ligi uvrstile na prvih štirih mestih, saj so se vse uvrstile tudi v skupino za napredovanje. Tekma za 3. mesto bo ob 15.30, sledi finale.
košarka - Vnaprej igrana tekma deželne C-lige
Pomembna zmaga
Bor Radenska z 62-odstotnim metom ugnal San Daniele - Babich pustil pečat
Bor Radenska - San Daniele 88:63 (17:17, 43:32, 65:43)
Bor Radenska: Bole 8 (-, 4:8, 1:9), Madonia 13 (2:2, 1:5, 3:3), Favretto 4 (-, 2:5, -), Crevatin 8 (2:2, 0:2, 2:4), Meden 18 (-, 6:11, 2:4), Contento 6 (-, 3:4, -), Babich 21 (4:4, 1:2, 5:8), Fumarola 10 (1:4, 3:5, 1:1), Pertot, Ghersevich, Gal-locchio, Sosič. Trener: Boban.
Popovic. SON: 24; Skoki: 33 (27 v obrambi, 6 v napadu).
Bor Radenska je na domačem parketu športne dvorane Bojana Pavletiča prišel do izredno dragocenih točk, ampak ker je pomembnejše, Plavi so sinoči znova pridobili na samozavesti. Po dolgem času smo tako na Stadionu 1. maja znova videli dopadljivo skupinsko igro in zmaga je povsem zaslužena, saj so varovanci trenerja Popovica obdržali koncentracijo vse do zadnje sekunde.
Srečanje se sicer za Radensko ni pričelo najboljše. Crevatin in soigralci so v uvodnih minutah imeli kar nekaj težav pri metu (žoga je večkrat končala daleč od obroča), tako da so gostje povedli z 6:2. Na srečo pa so se kmalu zbrali in s trojko Madonie ob zvoku sirene izenačili 17:17.
Odločilnega pomena je bila druga četrtina, ko sta se v napadu razigrala Babich in Meden (skupno sta na koncu dosegla celih 39 točk), kar je skupaj z dobro obrambo Madonie omogočilo Plavim, da so si priigrali manjšo prednost. Srečanja pa je bilo dejansko konec ko je tekla 31. minuta, ko je Babich dosegel štiri od skupnih svojih petih trojk in zapečatil dejansko rezultat na 70:43.
Ključnega pomena je bil sinoči met iz razdalje, kot zgovorno kaže tudi končna statistika: 13:21, kar pomeni 62% natančnost. Poleg napada pa
je sinoči zelo dobro delovala tudi obramba, saj je Radenska gostom prepustila le 63 točk. Pohvalo za zelo pomembno zmago zaslužijo prav vsi igralci (sinoči je vseh 12 stopilo na parket), saj so igrali s srcem in niso nikoli popustili. Poleg že omenjenih Ma-donie, Medna in Babicha, bi pohvalili tudi kapetana Crevatina, ki je odlično vodil ekipo. (RAS)
PROMOCIJSKA LIGA - Sokol - Li-berts A 78:66.
DRZAVNA DIVIZIJA C
Jadran »ekstra dobro« v Pordenonu?
Motivacije v Jadranovem taboru ta teden ne manjka. Jadran Franco nestrpno pričakuje jutrišnje gostovanje pri drugouvršče-nem Pordenonu, ki je bila zaradi neposrednega prenosa na mreži FvgSport Channel (program 113) prestavljena na 16. uro. Varovanci trenerja Mura se na gostovanje k ekipi, ki združuje kar 11 enakovrednih igralcev in je letos največ investirala v sestavo ekipe, opravljajo prepričani: med tednom so dobro trenirali, zavedajo pa se, da jih pri drugouvrščenemu čaka težka naloga. »Igrati bomo morali ekstra-dobro, saj zmaguje Pordenone doma povprečno s 26 točkami prednosti. Odločilna bo obramba. Preprečiti namreč moramo, da bi se oni razigrali v napadu in predvsem zadevali za tri točke, saj so sicer nepremagljivi,« je opozoril trener Mura, ki bo lahko računal na vse razpoložljive igralce.
Glavni motor Pordenona je veteran Laezza (185 cm, 1973), ostali igralci, ki igrajo od 18 do 27 minut, pa si delijo odgovornosti in vloge na parketu. Da favorit številka ena v prvenstvu vendarle ni nepremagljiv, je Jadran dokazal že v prvem delu, ko ga je premagal pred domačimi gledalci. Ko bi Jadranu tudi drugič uspel veliki met, bi se povzpel na 2. mesto. (V.S.)
UNDER 19 DEZELNI Bor Nova Ljubljanska banka - Pallacanestro Trieste 62:50 (12:11, 31:25, 46:41)
Bor: De Luisa 4, Kocijančič 16, Ghersevich 11, Vittori 14, Buz-zi, Gruden, Albanese 9, Ianche 8, Mandic, Faiman, trener Dejan Faraglia.
Borovi mladinci so v derbiju kroga dosegli izjemno dragoceno zmago proti perspektivnim nasprotnikom kluba Pallacane-stro Trieste, ki jih vodi nekdanji Borov igralec in Bregov trener Borut Sila. Treba je sicer povedati, da so visoko uvrščeni tekmeci v povprečju leto ali dve mlajši, kljub temu pa so varovanci trenerja Faraglie tokrat poskrbeli za lep podvig. S požrtvovalno obrambo so uspešno zaustavljali nadarjene košarkarje, ki neovirani težko zgrešijo. S Kocijančičem na čelu so uveljavili tudi telesno premoč pod košema, imeli so namreč veliko skokov v napadu. Gostje so držali korak z borovci skoraj vso tekmo, z vrsto košev in ob pomoči številne publike pa so gostitelji v končnici odločilno povečali prednost in se ob zvoku sirene veselili prestižne zmage.
Domači šport Danes
Sobota, 26. januarja 2013 KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Romans DEŽELNA D-LIGA 18.00 pri Briščikih: Kontovel -Santos
UNDER 15 DEŽELNI - 16.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Interclub
UNDER 14 - 17.30 v Nabrežini: Sokol - Goriziana ODBOJKA
ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, Suvich: Libertas TS - Zalet C (dodatna tekma)
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Štandrežu: Val - Soča Pizzeria Frnažar; 19.30 na Proseku: Zalet oranžne - OMA; 20.30 v Repnu: Zalet rumene - Libertas UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Gradišču: Torriana -Val Arcobaleno; 16.30 v Sovodnjah: Soča Terranova - Pieris
NOGOMET
DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v San Bonifaciu: Sanbonifaciese - Kras Repen DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna - Pro Romans Medea
BALINANJE
MOŠKA B-LIGA - 15.30 v Doladi: Dolada - Gaja
Jutri
Nedelja, 27. januarja 2013 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Sanvitese
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Trieste Calcio; 14.30 v Reani del Rojale: Reanese - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec
-	Muglia; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sistiana Duino Aurisina
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Piedimonte; 14.30 na Proseku: Primorje - Pro Staranzano; 14.30 v Vilešu: Villesse - Breg
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Fiumicello; 14.30 v Nabrežini: Aurisina
-	Gaja
KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 16.00 v Pordenonu:
Pordenone - Jadran Franco
UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Foljanu: Fogliano
-	Breg
UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 v Miljah, Pacco: Venezia Giulia - Bor ZKB
ODBOJKA
ŽENSKA D-LIGA - 10.00 v Sovodnjah Govolley -Buja; 15.00 Zoppola - poraženec prve tekme; 18.30 Zoppola - zmagovalec prve tekme 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: S.Andrea - Zalet Alta Informatica DEŽELNI MOŠKI POKAL
10.00 v Fiumicellu: Fincantieri - Val Soča Imsa; 10.00 v Villi Vicentini: Vivil - Olympia; 15.30 v Villi Vicentini za 3. mesto, sledi finale UNDER 19 MOŠKI - 15.00 v Repnu: Sloga Tabor -Sam Leonardo; 16.30 Sloga Tabor - VB Gemona UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet oranžne - Olympia; 9.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB
-	Coselli ZKB
UNDER 16 ŽENSKE - 9.00 v Trstu, Morpurgo:
Coselli - Zalet Dvigala Barich; 16.30 v Trstu, 1.maj:
Zalet Kinemax - Azzurra
UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Čedadu: Est Volley -
Olympia
13 Obvestila
AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se v nedeljo, 3. februarja, množično udeležijo smučarske tekme »Pokal Barich«, ki bo na Zoncolanu. Tekma šteje kot 2. tekma Primorskega pokala. Vpisovanja in informacije na info@mladina.it ali na tel. št.: 392-2303152 ali 347-0473606.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo jutri, 27. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel.: 335-5476663 (Vanja).
SK DEVIN vabi svoje svoje člane, da se množično udeležijo druge tekme Primorskega smučarskega pokala. Tekma za Pokal Barich bo v nedeljo, 3. februarja na Zoncolanu. Prijave poslati do petka na info@skdevin.it ali na 335 8180449 (Erika)
SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca 2013. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7. Vpisovanje in dodatne informacije lahko dobite na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni!
SO-SPDT organizira 25.,26. in 27. januarja 2013 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627.
Končno luč v temi.
Naš raznašalec z vašim dnevnikom
Cenjeni bralci, vabimo vas, da se naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov.
Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra!
Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945.
NAROC NIŠKA	
	TISKANA +
NOVOST ZA	SPLETNA IZDAJA
LETO 2013	za ceno prve!
Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga.
Znižano naročnino za leto 2013 se lahko plača do 31.1.2013:
z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo:
>	na pošti na račun št. 11943347
>	Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8
št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670
Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici	št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860
Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst	št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289
Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst	št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje	št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102
Zadružna kraška banka	št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730
Bancoposta	št. računa: IT57 H 07601 02200 000011943347
na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici	-

INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
Dnevnik Slovencev v Italiji
(Zadruga
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 24. januarja 2013
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
21.05 Nan.: Body of Proof 22.35 Dnevnik in rubrike 22.50 Sabato Sprint 23.45 Rubrike
^ Rai Tre
tive in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Poirot - Alla deriva (krim., VB) 17.20 Nan.: Monk 18.05 Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.55 ApriRai 11.10 Dok.: Dietro le quinte del film La vita e bella 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 23.10 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.101 migliori anni 0.00 S'e fatta not-te
6.30 II Divertinglese 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 New Art Attack 10.20 ApriRai 10.30 Sulla Via di Damasco 11.00 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Nan.: The Lying Game 15.30 Film: Nora Roberts - Montana Sky (krim.) 17.05 Sereno Va-riabile 18.00 Dnevnik 18.05 90° minuto Serie B 19.30 Nan.: Cops 20.30 Dnevnik
20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30
Nan.: Squadra Antimafia Palermo Oggi 23.40 Nan.: Life
Canale S
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.05 Belli dentro 9.35 Rubrika: Super partes 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.10 Talent Show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. M. De Filippi) 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Talent Show: Italia's got talent
V Italia 1
7.00 Risanke 11.00 Nad.: Robin Hood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
7.15 La grande vallata 8.05 Film: Due inglesi a Parigi (kom., '55) 9.20 Nan.: Doc Martin 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Tv Talk 17.00 Dok.: Tim-buctu - I viaggi di Davide 17.20 Film: Peg-gio di cosi si muore (kom., '95) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Superstoria 2013 21.05 E se domani 23.10 Dnevnik in deželni dnevnik
13.40 Film: Matrix Revolutions (zf, ZDA, '03, i. K. Reeves) 16.05 Film: Sky-runners (zf, '09) 18.00 Nan.: La vita secon-do Jim 18.20 Nan.: Life Bites - Pillole di vita 18.30 Dnevnik 19.00 Mr. Bean 19.15 Film: Io, lei e i suoi bambini (kom., '05) 21.10 Film: Missione Tata (kom., Kan./ZDA, '05, i. V. Diesel) 23.00 Film: Armageddon - Incubo finale (akc., ZDA, '09)
La l
23.30 Film: La pianista bambina
U Rete 4
7.10 Nan.: Questa e la mia terra 9.05 Nan.: Carabinieri 10.05 Donnaventura 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detec-
^ Tele 4
Jr Slovenija 1
7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.20 Kviz: Male sive celice 10.05 Kratki igr. film: Kokošja juha 10.20 Nan.: Polna hiša živali 10.50 Lutk. muzikal: Peter Strah 11.30 Film: Trije razbojniki 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Med valovi 15.10 Alpe-Do-nava-Jadran 15.45 Dok. serija: Lovci teme 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.35 Dok. serija: Po brezpotjih 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Moja Slovenija 21.40 Film: Džingiskan (dram., Jap., '07) 0.00 Poročila 0.40 Nad.: Oglaševalci
(T Slovenija 2
6.40 Skozi čas 7.05 Dvanajst 8.05 Pogledi Slovenije 9.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal za 49. zlato lisico: veleslalom (Ž), 1. in ob 12.55 2. vožnja, prenos 11.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos 14.00 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo: plesni pari, posnetek 15.25 Migaj raje z nami 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 17.45 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo: moški in ob 20.45 ženske, posnetek 18.40 Rokomet - svetovno prvenstvo (M): tekma za 3. mesto, prenos 22.00 Sobotna glasbena noč 23.50 Bleščica
{T Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 8.05 21.30 Žarišče 10.10 Evropski premislek 10.35 14.10 Tedenski pregled 10.50 Na tretjem... 12.25 23.10 Satirično oko 13.30 Dnevnik 14.00 Poslanski premislek 16.15 22.05 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.45 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Sad Evrope 20.00 23.15 Satirično oko 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.00 Svet v besedi in sliki 21.05 Utrip
Koper
14.10 Glasb. odd.: Boben 15.05 Čezmejna Tv - deželne vesti 15.25 Nautilus 15.55 Ciak Junior 16.20 Arhivski posnetki 17.15 23.30 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Na vrtu 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Svet 19.40 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.55 Tednik 20.25 Rokomet: Finale Ter-zo 21.45 Avtomobilizem 22.15 Glasb. odd.: In Orbita
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.15 Nan.: Josephine, ange gardien 12.25 Fuori di gusto 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Tutta la vita davanti 15.10 Film: L'ultimo Apache 17.00 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 22.30 Film: La vendetta di Diana (triler) 0.10 Aktualno: Omnibus Notte
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adnkro-nos 7.40 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 13.00 Le ricette di Gior-gia 13.2017.00, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 13.45 Variete: Festa in piazza 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Con-fartigianato 23.30 Trieste in diretta
22.45 „Q" (v. Lorella Flego)
Tv Primorka
11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostra-ni 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL18.00 Brez panike 18.30 Postala sem del slovenske družbe 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 21.15 Besede miru 21.45 Med nami 22.15 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno 22.45 Glasbeni večer in videostrani
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.50 Serija: Beverly Hills 9021011.40 Serija: Na trdih tleh 12.35 Dok. serija: Skrivnostno življenje ameriške gospodinje 13.30 Dok. serija: Kuharski mojster 14.30 Film: Romanca sredi vinogradov (rom., '06) 16.15 Serija: De-
tektiv na Floridi 17.10 Film: Sanje na ledu (rom., ZDA, '09) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Vulkan (dram., ZDA, '97, i. T. Lee Jones)
't
21.55 Film: Stepfordske ženske (kom., ZDA, '04, i. Nicole Kidman) 23.45 Film: Talci v vesolju (akc., ZDA, '99)
A Kanal A
8.00 13.05 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.30 Film: Pred šolsko tablo 10.20 Naj-reklame 10.55 Astro Tv 12.30 Tuning manija svetovni Show 2010 13.35 Film: Pogrešani v akciji 15.25 Film: Trije fantje 17.00 Dok. serija: Igrače Jamesa Maya 18.00 Svet 18.30 Igrače za velike 19.05 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Novi Karate Kid 21.55 Film: Vroči karneval 23.35 Film: Kriva pota
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela. Oddaja iz Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Primož Vresnik: Beg iz Berlina - izvirna radijska igra, režija Mario Uršič; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost meseca; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per unora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik -Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonori-camente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Odgovor se začne na črko...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.00 Arsov sobotni večer; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sobota, 26. januarja 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC

močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
gtg§ sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
^Danes bo pihal severovzhodni pretok na naši deželi, bo suho in hladneje. Jutri pa se bodo vetrovi umirili, bo sončno in mrzlo.
Nad južno Italijo in južnim Balkanom je ciklonsko območje, nad srednjo Evropo pa se krepi območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda priteka k nam hladnejši in postopno bolj suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.03
Dolžina dneva 9.30
BIOPROGNOZA
Splošna vremenska obremenitev bo nizka, okrepljeni pa bodo nekateri bolezenski znaki.

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.56 najnižje -14 cm, ob 9.37 najvišje 46 cm, ob 16.22
najnižje -65 cm, ob 22.56 najvišje 37 cm. Jutri: ob 4.25 najnižje -15 cm, ob 10.02 najvišje 44 cm, ob 16.45 najnižje -64 cm, ob 23.24 najvišje 39 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin - Na Žlebeh . . .200	Piancavallo..........120
Vogel.................135	Forni di Sopra........110
Kranjska Gora.........80	Zoncolan..............80
Krvavec..............100	Trbiž..................150
Cerkno................80	Osojščica..............90
Rogla.................100	Mokrine..............150
Mariborsko Pohorje . .65	Podklošter............70
Civetta...............180	Bad Kleinkirchheim . . 50
O
GRADEC
-7/-2
CELOVEC
O -7/-1
TOLMEČ O
-11/-3
TRBIŽ O
-12/-4
O -13/-5 KRANJSKA G.
O -10/-4 S. GRADEC
CELJE -8/-2 O
VIDEM o
Kfi	-5/5
O PORDENON
-4/4

O
TRŽIČ
-11/-2 _
- _ - „	O
ČEDAD O	KRANJ
4/4 ^	o
LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA	-8/-2	N. MESTO -11/-5
GOR|CA O ,.„	POSTOJNA	O
0-11/-5 __	---
™ST ^ ^ I^/v^KO0	0-
PORTOROŽ O -- f ^ -	ČRNOMELJ
-4/4 ,
UMAG OPATIJA , REKA -7/0
MARIBOR
o -8/-3
PTUJ
O
M. SOBOTA
0-13/-4
ZAGREB -12/-4 O
PAZIN O
ÎNAPOVED ZA DANES'
Po vsej deželi bo jasno ali delno jasno in precej mrzlo. Ob obali bo še pihala burja.

Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Severni veter se bo počasi umiril. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -5, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne pa od -5 do -2, na Primorskem do okoli 4 stopinje C.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Ujemi trer
in poäjjTnam fotografijo!
www.primorski.eu
ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Volitve v ospredju zanimanja
Sergij Premru_
Prav gotovo je najodmevnejši prispevek o Italiji v zadnjem tednu objavil Financial Times. Če že ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi naslova »Monti is not the right man to lead Italy«, to se pravi Monti ni pravi človek, da bi vodil Italijo. Naslov močno spominja na tistega, ki ga je The Economist objavil aprila 2001: »Why Silvio Berlusconi is unfit to lead Italy« t.j. zakaj je Berlusconi neprimeren, da bi vodil Italijo. Je torej Monti kot Berlusconi? To pa že ne, saj tudi sam avtor ugotavlja, da nekdanji premier sicer napoveduje marsikaj, vendar »ga predobro poznamo« in gre samo za televizijske obljube.
Analiza londonskega dnevnika izhaja iz dejstva, da je zmanjšanje zloglasnega spreada treba pripisati Draghiju in ne Montiju, in da je danes italijanska finančna kriza sicer manj huda kot pred časom, gospodarska kriza pa se je poglobila, tudi ker Montijeva vlada očitno ni pravilno ocenila posledic varčevalne politike na gospodarstvo, ki že deset let stagnira.
Recept za izhod iz italijanske krize je predvsem v drugačnem odnosu do evropske, to se pravi v prvi vrsti do nemške zahteve po strogosti in v novem pristopu do evra, ki naj ne sprejema več dik-tatov nemške kanclerke Merklo-ve, piše sicer nemški komentator. Monti je nastopil tako, da je na-
povedoval reforme, končalo pa se je, da je zvišal davčni pritisk. Ber-sani, ki je podprl Montijevo strogost, bi morda v navezi s socialističnim francoskim predsednikom Hollandom imel več možnosti manj podrejenega odnosa do Nemčije, napoveduje pa obdavčenje velikih premoženj in boj proti davčni utaji in recikla-ži umazanega denarja.
Berlusconi sicer obljublja to, česar ni storil, ko je bil na oblasti. Najbolj verjetno je, da bo po volitvah prišlo do pat pozicije med desnico v senatu in levo sredino v poslanski zbornici, kar bi lahko privedlo do krize in izhoda, ki ga pisec primerja z nastopom kanclerja Brüninga, ki je v Nemčiji v letih od 1930 do 1932 izvajal politiko strogosti, in še predobro vemo, kdo mu je nasledil.
Vendar je taisti Financial Times že naslednjega dne objavil povsem drugačno oceno, in sicer v nepodpisanem komentarju, ki ga je torej treba pripisati redakcijski analizi. Pod naslovom »Ključno glasovanje« piše, da bodo posledice februarskih volitev v Italiji pogojevale celotno evro območje, saj se bo pokazalo, če bo tretje gospodarstvo tega območja sposobno imeti urejene račune in spet pognati gospodarsko rast. Monti je spet zagotovil kre-dibilnost Italije, nekateri finančni pokazatelji so se izboljšali, rece-
sija pa je še huda in produktivnost zastaja. »Da se ti problemi rešijo, je potreben zaupanja vreden lider s kredibilnim ekonomskim programom,« piše FT. To pa ni Berlusconi, ki sicer zagotavlja, da bo zmanjšal javne izdatke in s tem tudi davčni pritisk na podjetja. To je zagotavljal tudi v preteklosti in v letih, ko je »the laughing cavalier«, t.j. cavaliere, ki se smeje, je obljubljal veliko, a ni udejanjil ničesar. Kandidata leve sredine Bersani in sredinske koalicije Monti sta kredibilnejša: ko je bil minister, je Bersani izvedel nekaj pomembnih reform, kot je liberalizacija poklicev, Montiju pa zaupajo mednarodni investitorji in vlade evro območja.
Oba pa po mnenju britanskega dnevnika morata dokazati še nekaj: Bersani da ne bo talec levega krila svoje koalicije, Monti pa da bo znal zagotoviti sredstva za znižanje davkov.
Naslova lizbonskega Diario de Noticias verjetno ni treba prevesti: »Um bunga bunga euro-peu«. Dopis namreč izhaja iz posledic skorajšnjih italijanskih volitev v širšem evropskem prostoru. »Kdor se ne boji Berlusconi-jevega povratka, naj vrže prvi kamen, odpor proti nekdanjemu premieru pa je prišel na dan tudi na zadnjem zasedanju Evropske ljudske stranke,« piše portugalski časopis. Ko bi »kralj cirkusa, ki se nam je zdel dokončno
zaprt,« spet pridobil ključno vlogo pri sestavi vlade, bi posledice občutili tudi izven Italije in bi izničilo napore za stabilnost evra. Italijanska politična scena je zapletena, Monti se poteguje za glasove tako desnega kot levega krila, verjeten izid pa bo koalicija Montija z Bersanijem, seveda če ne bo »o antigo cantor de cru-zeiros«, stari pevec na križarjenjih, spet nakuhal eno od svojih.
Vsekakor bo nasprotoval reformam, mahal bo proti nemški zastavi, za seboj bo potegnil Severno ligo in tako povečal nezaupanje investitorjev, prekinil premirje okrog evra in bančnega poenotenja, in utrdil prepričanje, da Grčija mora izstopiti iz sistema in da se Portugalska, Španija in Francija (pa seveda Italija op. ur.) morajo podrediti (seveda Nemčiji op.ur.). »Naj kar ostane doma, Don Silvio. Seveda s primerno druščino,« piše dnevnik iz Lizbone, ki očitno namiguje na znamenite večerje, okrog katerih je nastal izraz, ki ga objavlja v naslovu.
Francoski Libération poroča o škandalu, ki je zajel najstarejšo banko na svetu, banko Monte dei Paschi di Siena. Ne gre samo za bilančne težave zavoda zaradi tveganih derivatov, pač pa zadeva meče sence tudi na vladni poseg v višini 3,9 milijard evrov za rešitev banke, ki je bila ustanovljena leta 1472. Pariški levičar-
ski dnevnik obširno opisuje finančne vidike zadeve, omenja pa tudi odmevnost škandala v okviru volilne kampanje, saj je to-skanska banka pod okriljem levice.
Pa ostanimo kar pri financi. The Guardian piše o pomembnem nepremičninskem premoženju v najbolj cenjenih območjih Londona, ki pripada anonimni družbi off shore. Resnični lastnik premoženja, ki znaša okrog 500 milijonov funtov, približno 650 milijonov evrov, je po pisanju britanskega dnevnika Vatikan. Gre za nadvse tajni nepremičninski imperij, ki ga je rimska Cerkev ustvarila s sredstvi, ki jih je prejela od Mussolinija ob podpisu Lateranskega pakta leta 1929, s katerim sta se fašistični režim in Sveti sedež medsebojno priznala.
The Guardian se čudi, kako so cerkveni predstavniki odločno zavrnili vsakršno informacijo, kar pa novinarjem ni preprečilo, da bi razkrili zapleteno finančno ozadje vatikanskega nepremičninskega premoženja. Ugotovili so, da se je vse začelo z večjim prispevkom v gotovini, v današnji vrednosti 65 milijoni evrov, ki jih je Mussolini izročil v zameno za priznanje njegovega režima, poroča londonski levičarski dnevnik. Vatikanski nuncij v Londonu zadeve ni želel komentirati, piše The Guardian.