212 Vrhniški razgledi Nives Klopčar Mentor: Narcisa Deskovič KUNSTLJEVA VILA UVOD V našem vsakdanjem hitenju sem ter tja se velikokrat ozremo za kakšno izložbo, osebo, cvetlico, drevesom ali pa zgradbo. Zamika nas, da bi se za trenutek ustavili in si jo pobliže ogledali. Vzemimo si torej čas in stopimo do Kunstljeve vile na Tržaški 10, mimo katere nas vodi pot skozi Vrhniko. Na njej se pogled mimoidočih ustavi zaradi njene posebnosti in zato izstopanja izmed okoliških hiš. Fasada je tonirana v rjavo rdeči barvi. Krasijo jo razkošni stolpič nad vhodnimi vrati, razne konice na strehi, nadokenski ornamenti, bogato dekorirana naslovna plošča, balkoni, zanimivi žlebovi, različne konzole ... Stopimo torej bliže in si poglejmo njene čare in skrivnosti. Objavljamo raziskovalno nalogo "Kunstljeva vila" avtorice Nives Klopčar. Nalogo je izdelala leta 1993 kot dijakinja Gimnazije Bežigrad, Ljubljana, pod mentorstvom prof. Narcise Deskovič. Članek objavljamo ob "stoletnici" vile, v času njene temeljite obnove. Pred Kunstljevo vilo so pozirali tudi vojaki. Razglednica iz časa 1. svetovne vojne. 213 ZGODOVINA Družina Kunstel Priimek Kunstel1 izvira iz Južne Tirolske. Rodbina se je naselila v naših krajih v letih 950-1000, v Škofjeloških hribih. Sprva so se ukvarjali s fužinarstvom. Leta 1670 se je Janez Kunstel poročil na Vrhniki z Uršulo Simon. Iz zakona sta se razvili dve rodbin- ski veji: “Gašpurji” in “Katarinovci”, ka- mor spada tudi lesni trgovec Josip Kunstel (06.03.1859-29.06.1936). Svojo lesarsko pot je začel kot furman. Vozil in preprodajal je les v Italijo. Dobiček je pretopil v gozdove in lesna podjetja (lesna skladišča in žage v Pu- dobu, Slovenski Bistrici in Dol. Logatcu).2 Josip Kunstel je 18. 4. 1910 vložil prošnjo, da bi svojo hišo na Vrhniki št. 40 (parcela 2061) podrl in na njenem mestu zgradil novo dvo- nadstropno hišo - vilo. Stavbno dovoljenje je dobil dne 27. 4. 1910. Staro hišo je podrl do kleti, ki je še ohranjena, in na njenih te- meljih dogradil vilo dne 1. 11. 1911. Vselil se je takoj, ko je dobil dovoljenje, 6. 12. 1911. 11. 4. 1912 je dobil dovoljenje za postavitev lesene ograje in ureditve vrta okoli vile. Ograjo so morali lastniki zaradi razširitve Tržaške ceste podreti in odvzet je bil velik del vrta. Vilo je podedoval Kunstel Vinko, ki je med 2. sv. vojno padel in jo zapustil sinu Kunstel Jožetu. Po vojni je bila vila nacionalizirana, vendar jo je družina Kunstel kmalu dobila nazaj. Nekaj o arhitektu Arhitekt Kunstljeve vile ni znan. Lastnik pravi, da naj bi bil berlinski arhitekt, vendar na prvotnih načrtih imena ni. “Pred prvo svetovno vojno so bili avtorji ve- čjih objektov večinoma tujci, manjše objek- te pa so gradili domači gradbeni mojstri, ki so v Avstroogrski delali izpit pred državno komisijo.”3 V tistem času so bila tudi stavb- na podjetja, ki so izdelovala načrte po izbo- ru in željah bogatih meščanov. Na starih načrtih fasade Kunstljeve vile je odtisnjen žig Filipa Supančiča, mestnega stavbnega mojstra v Ljubljani, ki je v tistem času imel svoje stavbno podjetje. Na načrtih torej ni podpisan projektant, ampak le pod- jetje, ki je stavbo gradilo. Po vsej verjetnosti je lastnik po želji izbiral med že v naprej izdelanimi obrazci ali šablonami (obraz- ci raznih kovinskih stopniščnih ograj in okenskih mrež so se našli tudi med načrti vile), katere so risarji, nastavljeni v teda- njih stavbnih podjetjih, ali stavbeniki sami prerisovali iz takrat vodilnih avstrijskih in nemških arhitekturnih revij, katalogov raz- stav in časopisov4. Žig Filipa Supančiča, mestnega stavbnega mojstra v Ljubljani na starih načrtih fasade Kunstljeve vile iz leta 1910. ZUNANJOST Vrt Kmalu po končani gradnji vile je lastnik Jo- sip Kunstel postavil okoli vile leseno ograjo in si uredil vrt. Prvotni načrt je ohranjen, na njem opazimo parkovno ureditev z osrednjim elipsastim cvetličnim otokom. Pot okoli tega otoka po- teka valovito in zato deluje dinamično. Sko- zi hišo je nakazana osrednja prostorska os (vzhod-zahod), ki se začne z vrati v ograji in gre preko vhodnih vrat vile, skozi dva vežna prostora do zadnjih vrat. Na južni strani so KUNSTLJEVA VILA 214 Vrhniški razgledi Stavbno dovoljenje z dne 27. 4. 1910. 215 vrata, ki vodijo iz notranje sobe na teraso in na osrednji del vrta. Ograja, ki jo vidimo na stari fotografiji vile (stran 222), ima zanimiv vzorec, v katerem se poleg štirikotnih oblik pojavljajo še kro- gle. Te so na letvicah in zelo izrazito izsto- pajo na vsakem stebričku. Vrata ograjne pokriva razkošna streha, na kateri sta dve konici, ki delujeta, kot da bi se podaljševali iz stebrov, ki nosijo streho. Podobni sta ko- nicam na vrhu nadstrešnih oken. Tudi tam je značilna uporaba krogle. Vrt in ograja nista ohranjena, zato sem ju opisala na podlagi starega načrta in fotogra- fije. Ograja je bila ob razširitvi ceste odstra- njena, vrta pa je ostalo bolj malo, saj je danes tik ob stopnišču vhodnih vrat že pločnik. VILA Opredelitev stila Kunstljeva vila nima nobene povezave z značajem okoliške slovenske pokrajine. Sta- la bi lahko kjerkoli, pa vseeno ne bi delovala domače. Njeno okrasje je nepristno in lepo- tičje je prebogato. Korenine tega stilnega ra- zvoja so identične nekaterim drugim hišam in krajem (Ljubljana, Bled5) ter kažejo vpliv takratne avstroogrske monarhije. Na prelomu v dvajseto stoletje je bil Dunaj po- glaviti navdihovalec arhitekture novega sloga - secesije, vendar pa jo je glede na druge dr- žave dosegel razmeroma pozno. »Vzrok za to je močna historična tradicija, ki se jo je le redkokatero mesto v Evropi tako trdo opri- Načrt za vrt. KUNSTLJEVA VILA 216 Vrhniški razgledi jelo in je ni hotelo izpustiti.«6 Arhitektura se deli v dve smeri, ki kljub nekaterim stičnim točkam zasledujeta vsaka svoj cilj. To sta poznohistorizem in secesija, katerih stilne forme se v naših krajih pojavljajo v eni, dru- gi ali pa mešani, prelivajoči se obliki. Fasadni ornament Kunstljeve vile ostaja v okviru poznega historizma. »Sklop pozno- historičnega ornamenta zajema vrsto no- vobaročnih, novorenesančnih in rokokoj- skih motivov, ki si torej sposoja originalne vzorce in jih po svoje preoblikuje v različne nove kombinacije.«7 Te kombinacije »zaživi- jo predvsem na zasebnih stanovanjskih pa- tricijskih hišah, saj se je premožen izobra- ženec rad postavil s sodobno dekoriranim pročeljem svoje hiše«.7 Dekor je močno pla- stično profiliran in ima namen, da poudarja izraz arhitekturnih elementov. Stavbna gmota Kunstljeva vila je dvonadstropna in je kot stavbna gmota zelo razgibana. Osnova je pravokotna oblika, na kateri je: na SZ steni v drugem nadstropju podolžni balkon, na JZ strani v pritličju terasa, ki se nadaljuje v prvem in drugem nadstropju z zaprtimi zastekljenimi lesenimi balkoni, na SZ stra- ni podolžno izstopajoč del in na JV strani v prvem nadstropju balkon na levi ter desni strani stolpiča, ki se začne s pomolom v pr- vem nadstropju ter s streho sega čez streho osnovne stavbne gmote. Zelo težko je opisati streho, ki se poigrava z različnimi nakloni, s stolpičem, z nadstrešni- mi okenci in najrazličnejšimi profilacijami robov. Osnovna oblika je dvokapna streha. Na SV strani je prelomljena in je na njej še Načrt za glavno, jugovzhodno pročelje vile. 217 dekorativna streha za osrednji del balkona s konico. Na JZ strani je podaljšana in pre- lomljena čez balkon. Nosi tudi okrasno pol- krožno nadstrešno okence s konico. Na SZ strani je privzdignjena čez podolžno izsto- pajoč del. Na JZ strani je podaljšana, tako da pokriva balkona. Na sredini pa čez stre- ho sega nalomljena piramidasta streha stol- piča in strešna okna s piramidasto streho ter polkrožna dekorativna strešna okna. Fasada Fasada je bogato dekorirana, zato bom opisala le izstopajoče detajle. Ornamenti so kombinirani iz različnih stilov, vendar se v večini ponavljajo. Poudariti moram, da poleg ornamentov tudi barvna pestrost materiala (npr. rjavo-rdeča fasada, modra opeka, bela štukatura, zelena glazirana opeka na stolpiču) in profilirana razgiba- nost poudarjajo in še bolj izražajo njeno razkošnost. Fasada je bogato dekorirana. Glavna vhodna vrata. KUNSTLJEVA VILA 218 Vrhniški razgledi Nad vhodnimi vrati sta dva razširjena antič- na paličasta ornamenta. Eden se končuje s krogi, drugi pa z nakazanima trikotnikoma, vendar sta v obeh primerih lika upodoblje- na kot čopa. Takoj na levi in desni strani se začnejo lepo dekorirane konzole, ki nosijo stolpič. Vhodna vrata so kombinacija lesa, stekla in železa. Na spodnjem delu spomi- njajo na kasetiran vzorec, na zgornjem delu pa dajeta železo kot vezni material in steklo kot vmesni material različne like. Pojavljajo se krogi, trikotniki, pravokotniki, kvadra- ti in drugi tem podobni liki. Med vratnimi krili je lesen steber, ki ima bazo, deblo in z volutami dekoriran kapitel. Nad vrati so še majhna okenca, kjer se zopet pojavi steber kot dekoracija v ploskovni obliki. V pritličju je zanimiva terasa na JZ strani hiše. Razvidno je, da sta vrata in okno rav- no zamenjana in da na načrtu in fotografi- ji okna in vrata niso enaka, kar nam kaže, »da so podobo spreminjali kar med gradnjo samo in da se je izvedba detajlov podrejala trenutnim muham lastnika ali predlogam stavbenika«8. Terasa ima na dveh straneh stebra, ki pod- pirata zaprte lesene balkone v prvem in drugem nadstropju. Stebra sta štirikotna in imata profilirano bazo in kapitel (podoben antičnemu dorskemu, le da ni tako bogat). Deblo je iz posameznih blokov, tako da je nakazan rob med njimi. Terasa je obrnjena direktno proti nekdanjemu vrtu, ki pa se ni ohranil. Nad dvanajstimi pritličnimi okni se pono- vi baročni motiv. Začne se na obeh straneh okna s plitvim pravokotnim izstopom iz ste- ne, v katerem je široka kanelura, in na vrhu preide v rastlinsko vejico z listi. Nadaljuje se v obok, narejen iz modrih opek, in se zaključi s sklepnikom. V nastalem polkro- žnem okviru je drobna otroška glavica, ob- dana z akantovimi listi (baročni motiv), ki se nadaljuje v dve simetrični valuti. Ta mo- tiv leži na podlagi polni drobni žlebičkov, kar daje občutek valovitosti. Terasa na jugozahodni strani. Med vratnimi krili je lesen steber, ki ima bazo, deblo in z volutami dekoriran kapitel. Baročni motiv nad pritličnimi okni. 219 Pod pritličnimi okni je profiliran lik pravoko- tnika, na katerem je škrobljen omet, kar okno povečuje in ga dela še bolj veličastnega. Fasada je v večini iz rdeče-rjavega gladkega ometa. Škrobljen omet je na pritličnem delu od tal do višine vhodnih vrat, detaljih pod okni in fasadi stolpiča. V pritličju je fasada iz navideznih velikih blokov, ki so na pasu okrog vrat in so izmaknjeni navzven, kar daje še večjo razgibanost. Navidezni veliki bloki so tudi na robovih in dajejo nepra- vilni šivani rob. Ta se v prvem in drugem nadstropju nadaljuje z modrimi opekami, ki sem jih omenila že pri nadokenskih or- namentih, kjer so uporabljene za polkrožni obok oken. Prvo nadstropje je najbolj prijetno za biva- nje in zato je v tem nadstropju največ bival- nih sob. Ravno zaradi tega se tudi na fasadi prvo nadstropje pokaže v vsej svoji razko- šnosti. Tu se s pomolom začne stolpič in vsi balkoni. Ornamenti okrog oken so še boga- tejši, svoje mesto pa dobi tudi najbogatejši ornament za napis. Prvo nadstropje se od pritličja loči z belim horizontalnim profiliranim pasom, ki se vle- če okoli stavbe. Takoj nad njim se začne po- dokenski ornament. Zdi se, kot da je iz treh delov. Prvi je na levi in na desni izstopajoči in nosi niz čopkom podoben klasicističen ornament Ludvika XVI. in se naslanja na naslednjega z razpotegnjeno voluto. V na- slednjem izstopajočem delu se zopet ponovi niz, vendar večjih. Osrednji del je školjka.9 Ta se pojavlja kot osrednji ornament tudi na fasadi 19. st. stanovanjske hiše na Dunaju (Mariahilfestrasse 1), ki je morda prinesla vpliv tudi do nas. Vendar pa je motiv školj- ke tako vsesplošen, da sigurnih zaključkov ne moremo postavljati. Poleg motiva školjke pa vpliv rokokoja poudari niz navzdol obr- njenih akantovih listov s cvetom, ki visijo iz školjke. Nad oknom se na obeh straneh začne niz navzdol obrnjenih cvetov in nato profiliran polkrožni okvir, v katerem pa so tokrat na Osrednji konzolni stolp označuje glavni vhod. Pogled z južne strani. KUNSTLJEVA VILA 220 Vrhniški razgledi valovitem ozadju različno zavite volute s kombinacijo rastlinskih listov in izstopajoča ploskev z diagonalnim pasom, kjer se zopet pojavi že znan cvetlični niz (klasicizem).10 Podobna ploskev s cvetličnim nizom je na fasadi dunajske stanovanjske hiše 19. st. na Linke Wienzeile 84. Poleg grba nad oknom je v fasadi upodobljena še steklena školjka. S tem želim opozoriti na možne vzore, saj je Dunaj v tistem času imel velik vpliv na naše kraje, ki so takrat še spadali pod Av- stro-Ogrsko. Glavni in največji ornament je na severni steni fasade, kjer je okrasna plošča, ki nosi napis “VILA KUNSTEL”. Ta je poudarjena s profiliranimi robovi in ima tudi rastlinske ornamente: navzdol obrnjene cvetove, ki sem jih omenila že pri ornamentu nad pr- vonadstropnimi okni, vejico z listi, ki je bila uporabljena v nadokenskem ornamentu pri- tličnih oken. Na obeh straneh osrednjega dela sta kartuši (novorenesančni okrasni motiv). To sta pritrjeni plošči, ki sta nosili letnici 1889 (gradnja stare hiše, katere klet je ohranjena in je temelj današnje vile), in 1910 (začetek gradnje vile), vendar sta da- nes že izbrisani. Osrednji del se začne zgoraj z izstopajočo okrasno strehico, ki se nad žensko glavo kot osrednjim ornamentom prelomi in dvi- gne, kar daje občutek, da jo želi pokriti. Pod okrasno streho je profiliran okvir, v katerem je ženska glavica z baročno-rokokojskim nakitom. Nad glavo ima diadem, podoben školjki z modificirnim paličastim motivom. Rob, ki objema školjko, se zaključi simetrič- no nad njenimi ušesi z volutama. Na obeh straneh robu visita ornamenta, ki sta sesta- vljena vsak iz treh navzdol visečih okroglih obročev, med seboj povezanih kot veriga, kar spominja na ženske uhane. Zraven pa iz robu izhajata tudi valujoča trakova, ki za- polnjujeta prostor nad zavesami. Zavese na- gubano visijo pod žensko glavico in zdi se, Ornamenti okrog oken prvega nadstropja so še posebej bogato oblikovani. Načrt za glavni ornament. Izvedba zvesto sledi načrtu. 221 kot da so pripete na mestu volut. Od tam iz- hajajo na levo in desno stran in se končajo s štiriperesno pentljo ob profiliranem okviru. Okvir držita dva pilastra, ki imata bazo, deblo s široko kaneluro in profiliran kapitel z okra- snim nizom okroglih čopov. Med pilastroma se okvir izboči in na sredini pod žensko glavo spusti ter loči. Vmes je krogla, ki se nadaljuje v nekakšen obesek. Ta ni enak prvotno na- črtovanemu, upodobljenemu z zaprtim cve- tom, ampak ima okrasne valovite trakove. Ob obesku sta na obeh straneh voluti, iz katerih izhaja akantova vejica, ki se spiralno zavije in objame razprt cvet. Na prostoru med pilastro- ma in pod razkošnim dekorjem je prostor za napis “VILA KUNSTEL”. Na stolpiču nad vhodnimi vrati je ornament z inicialkama takratnega lastnika Jožefa Kun- stla “J. K.”, ki je gradnjo vile tudi omogočil. Do sedaj sem opisovala štukaturne orna- mente. Vila ima tudi elemente, ki izstopajo iz osnovne stavbne gmote in služijo vtisu gibanja. Na JZ strani stavbe je terasa, nad katero se na- daljujeta lesena zastekljena balkona.11 Les je obdelan z različnimi vzorci, kar se lepo vidi na fotografiji in starem načrtu. JV stran vile je obrnjena na cesto in zato naj- lepše obdelana. Tu sta na obeh straneh odpr- ta lesena balkona, podobno obdelana kot na južni strani, na sredini pa je stolpič. Ker se začnejo šele v prvem nadstropju, jih podpira- jo konzole. Poleg funkcionalnosti so konzole tudi dekorativno obdelane z različnimi izre- zi, kanelurami, nizi čopov, kroglami, podalj- šanimi v konico, in izrezljanimi cvetličnimi motivi. Lesena zasteklena balkona na jugozahodu. Strehe glavnega stolpa in stranskih stolpičev so pira- midaste (foto last: Janez Žitko). KUNSTLJEVA VILA 222 Vrhniški razgledi V drugem nadstropju vile in na stolpiču je v fasadi uporabljena kombinacija lesa. To je element nemške renesanse, kjer so leseni tramovi vezni material, vmes pa je zapol- nitev s škrobljenim ometom (stolpič) ali pa Z gladkim ometom (drugo nadstropje). Ta arhitekturni element se v nemščini imenu- je “fachwerk”12. Na Kunstljevi vili so leseni vložki izraziti okrog severnega balkona, kjer nastaja vzorec različno postavljenih pravokotnikov in kvadratov. Spodnji hori- zontalni leseni tramovi so povsod podprti z dekoriranimi konzolami. Na stolpiču so kombinacije lesa in ometa še bolj pestre. Poleg pokončno postavljenih pravokotnikov imamo še poigravanje s polkrogi, ki daje nove zanimive vzorce. Pomol, stolp, nadstrešni stolpiči in ostala razgibanost vile so spomin na nemško re- nesančno arhitekturo 16. in 17. stoletja. Zelo podobne elemente (stolpiči, pomol, konice, nadstrešna okna, “fachwerk”) srečamo na vilah na Bledu.13 Osrednji stolp sega čez strešni nivo. Pokrit je z zalomljeno piramidasto streho, na kate- ri so še tri okrasna okenca z dekorativnimi strehami in konicami. Na vrhu strehe glav- nega stolpa stoji manjši odprt stolp s stebrič- ki in z arkadami, ki je pokrit z manjšo za- lomljeno štirikapno piramidasto streho, ki se prav tako konča z dekorirano konico. Ta konica nosi tablico z letnico 1911 (takrat je bila gradnja Kunstljeve vile končana). Občutljivi leseni deli balkonske konstrukcije so začeli propadati, vendar so bili po letu 1993 že nadomeščeni z novimi (Podatek: Nataša Oblak Japelj). Ograjo so zaradi razširitve ceste podrli (raglednica last Janez Žitko). 223 Na strehi sta na levi in desni strani stolpiča nadstrešna, okrasna stolpična okenca, ki sta krita z zalomljeno piramidasto streho in se končujeta s konico. Najlepši razkošni konici na severnem in južnem robu strehe nista ohranjeni. Njuno bogato dekoracijo si lahko ogledamo le na starem načrtu. Na strehi so še okrasna polkrožna okna s konicami, ki so na obeh straneh stolpiča in na južni strani strehe. Kovinski ornamenti se velikokrat uporablja- jo v secesiji. Na Kunstljevi vili so poleg ko- nic in okrasnih nadstrešnih oken še na fasa- di v prvem nadstropju14 in pod zalomljeno piramidasto streho stolpiča. Dekorirani so z valutami in valujočimi konci. Načrt za okrasno konico na JZ strani strehe. Omembe vredni so tudi dekorirani kotlič- ki na žlebovih in kljuke, ki držijo žlebove. Kljuke naj bi bile po prvotnem načrtu deko- rirane v obliki smrekic, vendar so narejena v obliki navzdol visečih cvetov. Na vseh teh straneh sem vas želela pobliže spoznati z vsemogočim okrasjem Kunstlje- ve vile. Opisala sem veliko ornamentov, ven- dar jih kar nekaj ostaja še nedotaknjenih. Pri značilnih oblikah sem omenila njihova izvorna obdobja in tako skušala utemeljiti uvrstitev v poznohistorični stil. Renovacija V zadnjih treh letih (op.: začetek 90-ih let 20. stol.) so se začela obnovitvena dela, ki so obsegala predvsem strešni del vile. Zamenjali so strešno kritje iz eternit plošč s tegulo. Odstranili so enega izmed treh okra- snih nadstrešnih stolpičev.15 Zelena glazira- na opeka na strehi stolpičev se je v večini ohranila, razen na bakrenih grebenskih robovih. Baker so po oksidacijskem kemij- skem postopku pozelenili, tako da se razli- ka ne opazi. Zamenjali so tudi žlebove, klju- ke za žlebove in kotličke, ki jih je po starih načrtih naredil Franci Erjavec iz Podutika. NOTRANJOST Ob tako bogato dekorirani zunanjosti si po- glejmo še ureditev prostorov in nekaj notra- nje opreme. Na dan vselitve, 6. 12. 1911, so napisali za- pisnik vseh prostorov, ki je priložen in je na strani 224. Navedena je vinska klet, ki je še ostanek stare hiše (1889). Klet je obokana in ima nekaj niš. Na načrtu tlorisa pritličja je obokanost kleti narisana s črtkano črto. Na načrtu se vidi običajna razporeditev prostorov. Okoli veže s stopniščem so razporejene sobe. Stopnišče je kamnito in je speljano v po- dolgovati polkrožni obliki. V prvem kotu v pritličju je v zidu polkrožna niša. Stopnišče ima leseno ograjo s struženimi stebrički. Na začetku ograje je stružen steber, ki se na vrhu konča s čašo, iz katere pijejo okrasne ribice. KUNSTLJEVA VILA 224 Vrhniški razgledi Prva stran zapisnika, prostorov, ki so jih popisali na dan vselitve v novo hišo. 225 Ohranjene značilnosti secesijske opreme so keramične ploščice na tleh v kuhinji, kaseti- rana vrata in medeninaste kljuke. V "pisarni" sobi je v zgornjem delu stene okrasni pas naslikanih školjk. Na stropu so še barvni pasovi, ki v vsakem kotu sobe ob- dajajo šopek poljskih cvetlic. V sobi je peč in nekaj stilnega pohištva. Kamnito stopnišče s struženo leseno ograjo. Okrasni pas školjk na steni v "pisarni". Tloris pritličja. KUNSTLJEVA VILA 226 Vrhniški razgledi KUNSTLJEVA VILA KOT KULTURNA ZNAMENITOST KRAJA Vila je kulturna dediščina Vrhnike, vendar stilno nima domačega arhitekturnega izraza. V svoji razkošnosti izstopa med okoliškimi hišami, zato je večkrat deležna pogleda ali fotografskega posnetka navdušenega turista, občudovalca umetnosti, kulturnega usluž- benca in je model za umetniške upodobitve. Na nekaterih starih razglednicah, ki sem jih priložila, vila predstavlja znamenitost Vrhnike (Oberlaibach).17 Kunstljeva vila je večkrat element umetniških slik, kot na primer grafika in likovnega pedagoga Lovra Novinška, in morda je tudi element drugih kulturnih področij. Detajl s stropa v "pisarni". Stilno pohištvo v "pisarni". Peč v "pisarni". Steber na začetku stopniščne ograje s čašo, iz katere pijeta ribici. Kunstljeva vila je pogosto navdih umetnikom. Grafika likovnega pedagoga Lovra Novinška. 227 ZAKLJUČEK Po pregledu zgodovinske osnove Kunstljeve vile, opisu zunanjosti, značilnosti notranjo- sti in uvrstitve v slovenski prostor, bi vas rada opozorila še na njen kulturni pomen. Ni mojstrovina slavnega arhitekta, ampak ravno to še ne pomeni, da jo lahko zanema- rimo. Na stvari se večkrat spomnimo šele, ko se uklonijo zobu časa, takrat pa je prepo- zno. Pozabljamo na tako arhitekturo, ki pa je tudi del naše kulture in nam kaže rezulta- te ustvarjanja in dosežke naše družbe. UVRSTITEV V SLOVENSKI PROSTOR Po vseh teh poglavjih bom opisala, kakšno vlogo ima Kunstljeva vila med svojimi vr- stnicami, ki so nastajale v secesiji. Nekateri podpovprečni in drugovrstni arhi- tekti secesije so »sistem dekorirane arhitek- ture spremenili v modo, ki je pomenila pravo nasprotje osnovnim načelom moderne smeri; ta moda se je razpasla zaradi tega, ker je uga- jala konservativnemu okusu malomeščanov in oficialne družbe ter je slutila konjunkturi stavbnih tvrdk.«18 Glede na delo Ljubljanska secesija, v kateri avtor Nace Šumi razdeli arhitekturo, ki se je zidala po potresu v Ljubljani leta 1895 do prve vojne, bi Kunstljeva vila spadala v prvo skupi- no, za katero je značilno, da ni čutiti neposre- dnega vpliva dunajske moderne arhitekture. »Stavbe, ki so jih gradili, so še v znamenju posnemanja historičnih stilov - logično nada- ljevanje smeri torej, kot jo poznamo iz druge pol. 19. stoletja.«19 Slog je preobložen in kon- zervativen, ker ponavlja vzorce prejšnih sti- lov, »toda ne brez kvalitete«.20 KUNSTLJEVA VILA Razglednica z motivom Kunstljeve vile na Vrhniki iz leta 1916, pred razširitvijo Nove ceste, danes Tržaške. 228 Vrhniški razgledi Glede ornamenta in njegovih modifikacij, nastalih pod kulturno-geografskim oziroma nacionalnim vplivom, so kljub skupnim stil- nim potezam v evropski moderni arhitektu- ri posamezne različice. Po razdelitvi Boruta Rovšnika v razpravi Stilni razvoj ornamenta na fasadah v Slove- niji spada Kunstljeva vila pod »konstruktivni in geometrični Art Noveau, ki je zasidran v avstrijsko-nemškem kulturno geografskem prostoru«.21 Ozemlje Slovenije je pred prvo vojno spadalo še pod Avstroogrsko monarhijo, zato je ve- čina slovenske arhitekture sledila dunajski. »Arhitektura dunajske secesije se deli v dve smeri, ki kljub nekaterim stičnim točkam zasledujeta vsaka svoj cilj. Tako imamo na eni strani opravka z voluminoznimi, iz kubičnih blokov in cilindrov sestavljenimi stavbnimi telesi, ki ustrezajo poznohisto- rični predstavi o stavbi in katerih zunanje površine so prepredene z lahkotno razgiba- nimi krivuljastimi in floralnimi motivi. Le- ti so največkrat izpeljani iz novobaročnih motivov. Močno sta poudarjena patetičen in slikovit učinek, ki sta obenem s predstavo o plastičnosti stavbnega telesa sorodna baroč- nemu občutju. Zaokroženi vogali, stolpiči s kupolami, plastično modelirane fasade, bal- koni, pomoli in niše, vsi ti elementi služijo vtisu gibanja in so značilni tako za secesijo kot za pozni historizem.«22 »Bogata pročelja stanovanjskih hiš in vil so dobesedno pre- krita z razkošnimi dekorativnimi detajli 16. in 17. stoletja brez posebnega reda.«23 Najbolj zgovorni primeri historizma, katerega jedro zajema obdobje po potresu, so ljubljan- ske stavbe: Kresija-hiša meščanske imovine iz leta 1898, Filipov dvorec (1897), Mestni dom (1898) in Deželni dvorec (1901) ter zasebne zgradbe: stanovanjska hiša Oroslava Dolenca v Wolfovi 10 (1898) in stanovanjska hiša Ivana Frischa in Prešernovem trgu št. 3 (1897).24 Na omenjenih zgradbah se pojavlja pravilna stavbna gmota z izstopajočim stolpičem, za- lomljena piramidasta streha in različni štuki- rani ornamenti, kjer je velikokrat uporabljen ornament ženske glavice, školjke, cvetličnega niza in drugi. Kunstljeva vila ima vse zgoraj naštete arhitekturne elemente, vendar v de- korativnem pogledu niso identični z nobeno od prej naštetih ljubljanskih stavb. Vzrok je čas nastanka. Prej omenjene zgradbe so na- stale pred letom 1900, Kunstljeva vila pa šele po letu 1900, zato jo bom primerjala s poznej- šimi gradnjami historičnega stila. Tudi v primerjavi z zgradbami v stanovanj- skem predelu ob Prešernovi ulici v Ljubljani, ki so nastale okrog leta 1900, je Kunstljeva vila (1911) zgrajena celo desetletje kasneje. To je tudi vzrok za njeno stilno raznolikost ornamentov. Zgradbe, ki bi imela enako ali povsem podobno stavbno gmoto in fasado, nisem zasledila, vendar pa podobnosti so. Razgibana stavbna gmota, razčljenjenost strehe, zalomjena piramidasta streha s ko- nico, s steklom zaprti in odprti balkoni na vilah ob Prešernovi ulici (Puharjeva ul.6, Tomšičeva 7, Prešernova 23) so podobni ar- hitekturni elementi, ki so uporabljeni tudi na Kunstljevi vili. Vila na Veselovi 13 (zgrajena 1907) ima nad okni prvega nadstropja zelo podoben orna- ment, ki je uporabljen tudi nad okni prvega nadstropja Kunstljeve vile (slika).Ker je bila Kunstljeva vila zgrajena tri leta pozneje, je v tem primeru lahko šlo za posnemanje, kar pa ne morem trditi, ker je do posnemanja lahko prišlo tudi zaradi vpliva avstroogrske stavbe (dunajske stanovanjske hiše na Lin- ke Weinzeile, zgrajene 1898) s podobnim nadokenskim ornamentom. Vzorec z lesenimi vložki v kombinaciji z gladkim in s škrobljenim ometom (fachwerk) v podstrešnem nadstropju je poglavitni or- nament na sosednji hiši (zgrajeni 1907) na 229 Veselovi 15. Kot tudi na Kunstljevi vili tu dajejo leseni vložki kombinacijo različno postavljenih pravokotnikov in kvadratov. Spodnji horizontalni pas je podprt z dekora- tivnimi konzolami. Ta oblika ornamenta je tudi na drugih vilah v Ljubljani ( Tomšičeva 7, Cesta 27. aprila 3, Cesta 27. aprila 5 ) in na Bledu (vila Belar, vila Golias, vila Titania, vila Perun).25 Kunstljeva vila se po podobnosti uvršča med vile ob Prešernovi ulici. Najbolj podob- na je vili na Veselovi 13. Kot sem že omeni- la, imata sličen ornament nad okni prvega nastropja. Razlikuje se le po manjših de- tajlih, kot je na primer oblika polkrožnega profiliranega okvirja, število cvetov v nizu na osrednji plošči in kombinaciji volute ter akantovih listov. Ostali ornameni vile na Veselovi 13 niso tako bogati. Stavbna gmota ima pravokotno obliko in izstopa kot stolpič le na strani, ki gleda na cesto. Streha ni tako razgibana kot je na Kunstljevi vili, ima pa enostavno zalomljeno piramidasto streho. Ravno tako nima lesenih balonov in lesenih vložkov, ampak se razkazuje le s fasadnim dekorjem v sivi barvi, medtem ko je Kun- stljeva vila barvno zelo pestra. V primerjavi z vilo na Veselovi 13 je Kun- stljeva vila bogatejša in glede na raznoli- ko uporabo materijala tudi kvalitetnejša. Vzrok je želja, da bi se lastnik Josip Kun- stel postavil s sodobno dekoriranim proče- ljem svoje hiše, in njegova velika finančna zmožnost, večja kot kateregakoli prebivalca Vrhnike na prelomu stoletja in v času do prve vojne. Vili na Veselovi 13 - levo in Veselovi 15 - desno, Ljubljana. KUNSTLJEVA VILA 230 Vrhniški razgledi Opombe 1 Priimek Kunstel izvira iz nemške besede 'die Kunst', ki v slovenskem prevodu pomeni umetnost. Slovenska oblika priimka Kunstel je Kunstelj. 2 Katarina Ivančič: PELE SO ŽAGE LOGAŠKE. 3 Nika Leben: POČITNIŠKE VILE NA BLEDU, str. 46. 4 Borut Rovšnik: STILNI RAZVOJ ORNAMENTA NA FASADAH V SLOVENIJI, str. 30. 5 Nika Leben: POČITNIŠKE VILE NA BLEDU, str. 35. 6 Borut Rovšnik: STILNI RAZVOJ ORNAMENTA NA FASADAH V SLOVENIJI, str. 31. 7 Borut Rovšnik: STILNI RAZVOJ ORNAMENTA NA FASADAH V SLOVENIJI, str. 34. 8 Borut Rovšnik: STILNI RAZVOJ ORNAMENTA NA FASADAH V SLOVENIJI, str. 30. 9 WIENER FASSADEN DES 19. JHS., (slika) Abb.131) Mariahilfestrasse 1; 89-89A; 1899. 10 WIENER FASSADEN DES 19. JHS., (slika) Abb.140) Linke Wienzeile 84; 1898. 11 Kot zanimivst lahko omenim, da je les macesen. Lastnik Jože Kunstel pravi, da mu je pokojni Franci Tršar z Vrhnike povedal, da je bil les del nekdanje- ga mostu čez Savo pri Kranju. Bil je inkrustiran z apnencem, tako da je še danes v dobrem stanju. 12 Nika Leben: POČITNIŠKE VILE NA BLEDU, str. 38. 13 Nika Leben: POČITNIŠKE VILE NA BLEDU (vila Golias, vila Perun, vila Titania). 14 Podoben motiv s simetričnima volutoma in z viju- gasto izhajajočim delom sem opazila na stebričkih kovinske ograje na Tomšičevi ulici v Ljubljani. 15 Stolpič na severozahodnem delu strehe je bil od- stranjen med obnovitvenim prekrivanjem strehe na zahtevo delavcev. 16 "Pisarna soba" je tako imenovana na zapisniku (slika na strani 224) 17 Vrhnika je bila v času avstroogrske monarhije ime- novana Oberlaibach. 18 Nace Šumi: ARHITEKTURA SECESIJSKE DOBE; str. 29, II. odstavek. 19 Nace Šumi: ARHITEKTURA SECESIJSKE DOBE; str. 29, V. odstavek. 20 Nace Šumi: ARHITEKTURA SECESIJSKE DOBE; str. 29, V. odstavek. 21 Borut Rovšnik: STILNI RAZVOJ ORNAMENTA V SLOVENIJI; str. 28, II. odstavek. 22 Borut Rovšnik: STILNI RAZVOJ ORNAMENTA V SLOVENIJI; str. 31, II. odstavek . 23 Borut Rovšnik: STILNI RAZVOJ ORNAMENTA V SLOVENIJI; str. 32, III. odstavek. 24 Borut Rovšnik: STILNI RAZVOJ ORNAMENTA V SLOVENIJI; str. 34, V. odstavek. 25 Nika Leben: POČITNIŠKE VILE NA BLEDU (vila Pe- run: slika 70; vila Belar: stran 34; vila Golias: slika 48; vila Titania: slika 49). Literatura - Ivančič, K. (Knjiga še ni izdana. Gradivo je pri Ka- tarini Ivančič, zaposleni v tovarni KLI-LOGATEC.): PELE SO ŽAGE LOGAŠKE. KLI-Logatec. - Kunsthistorische Arbeitsgruppe »GeVAG«. 1976: WIENER FASSADEN DES 19. JHS., Wohnhauser in Marahilf. Hermann Bohlaus Nachf., Wien-Koln- Kraz. - Leben, N. (zagovor diplomske naloge leta 1990): POČITNIŠKE VILE NA BLEDU OD 1850 DO DRUGE SVETOVNE VOJNE. Knjižnica umetnostne zgodo- vine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. - Rovšnik, B. (1980): ZBORNIK UMETNOSTNE ZGO- DOVINE (1980) - STILNI RAZVOJ ORNAMENTA NA FASADAH V SLOVENIJI OD 1895 DO PRVE SVETOVNE VOJNE (str. 25-51). Ljubljana. - Šumi, N. 1954: ARHITEKTURA SECESIJSKE DOBE. Mestni muzej v Ljubljani, Ljubljana. - Šumrada, J. in Škrabec, M. 1990: VRHNIKA, PRE- ČUDEN KRAJ. Skupščina občine Vrhnika, Vrhnika. - Arhiv mesta Ljubljane, Ciril-Metodov trg, Ljubljana.