—    3    —
«
Politične vesti.
Koroško vprašanje še vedno ni rešeno. Ministrski predsednik Pašič je v skupščini pojasnil, da se je vlada pri medzavezniški konferenci v Parizu krepko potegnila za to, naj bi na Korošuem Drava postala meja med našo državo in avstrijsko republiko. Saj je na desnem bregu Dravinem večina prebivalstva glasovala za Jugoslavijo. Treba pa je tudi močnejše meje proti Avstriji, nego so Karavanke, zlasti če se Avstrija priključi Nemčiji. In če hočejo zavezniki prisoditi del ŠJezije Poljakom, naj isto store tudi s Koroškim.
Baroška lllka. Italijani bi na vsak način radi nas oropali baroške luke, dasi so jo po rapalski pogodbi priznali nam. Sedaj ponujajo Italijani za baroško luko celo, da nas hočejo podpirati pri rešitvi koroškega vprašanja. Ali kdo naj verjame Lahom, da nas bodo zdaj podpirali, ko so pri glasovanju na Koroškem proti nam delali ?
Slovanski poslanci v italijanskem parlamentu. V zasužnjenem Primorju je izvoljenih pet slovanskih poslancev. Ti so: dr. Josip Vilfan, dr. Karel Podgornik, Josip Lovrenčič, dr. Ulikse Stanger in Virgilij Šček. Vsi so že dosedaj pokazali velike svoje zmožnosti in neupogljivo vztrajnost v boju za narodne koristi. Kolikor se bo dalo pri Italijanih doseči, bodo ti zastopniki gotovo dosegli.
Italijanske volitve. V italijansko zbornico je izvoljenih: 121 socialistov, 104 liberaralni demokratje in nacionalisti, 109 pristašev ljudske stranke, 48 članov stranke obnove, 2 i fašistov, 15 komunistov, 8 revolucionarjev, 5 Slovanov in 4 Nemci. Vladni krogi niso nič kaj zadovoljni z izidom volitev. Pričakovali so, da izgube opozicionalne stranke dosti mandatov, kar pa se ni zgodilo. Zato bo težko dob'ti vladno večino, ki bo pa tudi še zelo majhna.
Regent odpotoval za tri tedne. V soboto, 21. maja je odpotoval regent v inozemstvo, Pariz in London. Za čas njegove odsotnosti ga zastopa ministrski svet. Vrniti se misli po sprejeti ustavi. Dasi potuje regent iokog-nito (nepoznan), se je vendar v Zagrebu in Ljubljani zbralo poleg zastopnikov deželnih vlad in vojaške oblasti dosti občinstva, ki je našega prestolonaslednika živahno pozdravljalo.
Iz naše vlade v Beogradu. Za vojnega ministra je imenovan general Hadžič, komandant IV. armijske oblasti. Ker je šel notranji minister Draškovič za nekaj časa na dopust, je prevzel vodstvo notranjih poslov Svetozar Pribičevič, minister prosvete.
Zaprisega deželnega predsednika. Predno je regent odpotoval, je še v navzočnosti ministra notranjih del Praškoviča zaprisegel dr.
V. Baltiča, predsednika naše pokrajinske vlade.
Železničarska stavka v Primorju končana.
Od nedelje 22. maja dalje je vzpostavljen zopet redni železniški promet med Ljubljano in Trstom, ker so se železničarji vrnili na delo.
Gibanje za priključitev k Nemčiji v Avstriji. Avstrijski Nemci se hočejo čimpreje spojiti z Nemčijo. Izvesti hočejo glasovanje za priklo-pitev. Vodstvo prevzemo politične stranke. Vlada kot taka se v glasovanje ne bo vtikala, de se ne zameri antanti. Ljudska volja bo najbrže močnejša od vladine. Priklopitev Avstrije pa zanima tudi sosedne države.
Vodstvo Demokratske stranke. Demokratska stranka si je izvolila na posebni seji svoj glavni odbor. Slovenske demokrate zastopa v tem odboru dr. Gregor Žerjav.
Protievropejski nemiri v Egiptu. V velikih mestih Egipta eo izbruhnili nemiri. Angleške čete so vzpostavile mir. Ubitih je več oseb. V Aleksandriji so domačini napadli angleške vojake. Položaj v Aleksandriji je resen. Vest, da je Grk ubil domačina, je povzročil napad na druge Evropejce. Streljali so vso noč. Žrtev je mnogo. Množica je razbila izložbena okna evropskih trgovin. Evropejci eo pobegnili h krajnim oblastvom in zahtevali varstva ali pa dovoljenje, da bi se mogli sami varovati. Streljanje se nadaljuje. Pogorelo je mnogo prodajalnic. Pri nemirih predzadnjo noč je bilo ubitih pet Evropejcev, ranjenih pa 72. Nemiri so trajali do  včeraj   opoldne.