645
Iz virni	znans tv eni	članek/ Article	(1.01)
Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly	84	(2024)	3,	645—673
Besedilo	pr eje t o/R eceiv ed:08/2024;	spr eje t o/ Accep t ed:09/2024
UDK/UDC:	27-1-722.7
DOI:	10.34291/B V2024/03/ Ark o
©	2024	Ark o ,	CC	B Y	4.0
Alenka Arko
Teologija o laikih
Theology on Lay People
Povzetek: Razpr a v a	 posk uša	 os v e tliti	 prispe v ek	 k a t olišk e	 t eologije	 z adnjih	 dv eh 	
s t o l e tij	 k	 vp r ašan ju 	 l ai k o v	 v	 Cerkvi . 	 Iz	 kr a tk eg a	 z g o d o vi n sk eg a	 p r egl ed a	 je	 r az vi-
dno ,	 da	 se	 je	 t eologija	 osr edot oč ala	 zlas ti	 na	 tri	 vidik e: 	 spr v a	 na	 čut	 v er e 	 pri 	
v ernikih	 (sensus fidei fidelium), 	 pri	 k a t er em	 je	 v	 skladu	 z	 no v o z a v e znim	 r az ode-
tjem	 soudele ž en	 sleherni	 kr ščeni	 in	 ki	 g a	 je	 pr vi	 izpos t a vil	 J .	 H.	 Ne wman;	 na 	
t eo l o gi j o 	 d ar o v	 o z. 	munera,	 ki 	 j i h 	 v ern i k	 p r ejme	 p ri	 kr s tu ,	 v	 č asu 	 p r ed	 k o n ci l o m 	
pa	 ji h	 je	 poudarjal	 Y .	 Cong ar;	 na	 vpr ašanje	 služb	 in	 k ariz em	 v	 Cerkvi,	 ki	 je	 pose-
bej	 značilno	 z a	 t eologijo	 po	 drug em 	 v a tik ansk em 	 k oncilu.	 T eološk o	 r azmišljanje 	
o	 laikih	 je	 ž e	 od	 an tik e 	 spr emljala	 delit e v	 Cerkv e, 	 ki	 je	 sicer	 v zpos t a vljena	 po 	
Bo žjemu	 pr a vu,	 na	 pos v ečene	 služ abnik e	 in	 nepos v ečeno	 ljuds tv o	 –	 k ar	 pa	 ni-
k ak or	 ne	 ut eme ljuje	 delitv e	 na	 ak tivno	 vlog o	 pr vih	 (klerik o v)	 in	 pasivno	 drugih	
(laik o v)	 ali	 njiho v eg a	 podr ejeneg a	 polo ž aja.	 K oncil	 je	 t o	 r az deljenos t	 ž elel	 pr e-
seči	 t ak o ,	 da	 je	 poudarjal,	 da	 so	 po	 moči	 kr s t a	 v si	 udje	 Cerkv e 	 najpr ej	 vključeni	
v	 Bo žje	 l juds tv o	 –	 z a t o	 i majo	 ne	 gl ede	 na	 s v ojo	 vl og o	 i n	 sl užbo	 v si	 enak o	 dos t o-
jans tv o.	 R esnici	 na	 ljubo	 je	 tr eba	 prizna ti,	 da	 ločnic a	 med	 obema	 k a t eg orijama	
v	 življenju	Cerkv e	 še	 z daleč	 ni	pr ese ž ena.	 Na	 t o	 ne	 mor ejo	 vpliv a ti	 ne	 k anonič-
ne	 r ešitv e 	 ne	 t eološk e 	 opr edelitv e, 	 t em v eč 	 le 	 spr eobrnjenje	 –	 k enotična	 drž a 	
v seh	udo v	Cerkv e	in	poslušnos t	S v e t emu	Duhu.
Ključne besede: ekle ziologija, laiki	 v	 Cerkvi,	sensus fidei fidelium ,	tria munera,	 služ -
be	v	Cerkvi,	J .	H.	Ne wman,	Y .	Cong ar
Abstract:	 The	 purpose	 of	 the	 paper	 is	 t o	 shed	 ligh t	 on	 the	 c on tribution	 of	 Ca tholic 	
theology 	 of	 the	 las t	 tw o	 cen turies	 t o	 the	 ques tion	 of	 the	 laity 	 in	 the	 Chur ch. 	
Fr om 	 a	 br ie f	 his t or ic al	 o v e r v ie w , 	 it	 is	 c le ar 	 tha t 	 the olog y 	 has	 f oc use d	 m ainly 	 on 	
thr ee	 aspects:	 fir s t,	 on	sensus fidei fidelium ,	 in	 which,	 acc or di ng	 t o	 Ne w	 T es t a-
men t	 r e v ela tion, 	 e v er y 	 bap tised	 per son	 shar es	 and	 w as	 fir s t	 highligh t ed	 b y	 J . 	
H. 	 Ne wman,	 on	 the	 theol ogy	 of	tria munera	 r ecei v ed	 i n	 bap tism	 emphasi sed	
b y	 Y .	 Co ng ar	 in	 the	 y ear s	 be f or e	 the	 Council,	 and	 on	 the	 ques tion	 of	 minis tries	
and	 charisms	 in	 the	 Chur ch, 	 particularly 	 char act eris tic	of	 theology 	 a ft er 	 the 	
Sec ond	 V a tic an	 Council.	 Theologic al	 r e flection	 on	 the	 laity	 has	 been	 acc ompa-
nied	 since	 an tiquity	 b y	 a	 division	 of	 the	 Chur ch,	 es t ablished	 b y	 divine	 la w ,	 in t o	
or dained	 minis t er s	 and	 an	 uno r dained	 people,	 which	 ho w e v e r	 in	 no	 w a y	 jus ti-

646 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
fies	 a	 division 	 be tw een	 the	 activ e	 r ole	 of	 the	 f ormer	 (clerics)	 and	 the	 passiv e 	
r ole	 of	 the	 la tt er	 (laity),	 and	 their	 subor dina t e	 position	 which 	 w e	 c an	 ob ser v e	
in	 the	 Chur ch	 almos t 	 in	 an y	 period.	 The	 las t 	 Council	 sough t	 t o	 o v er c ome 	 this 	
division	 b y	 s tr essing	 tha t	 all 	 the	 member s	 of	 the	 Chur ch	 ar e	 fir s t	 included	 in 	
the	 people 	 of	 God	 in	 the	 pow er	 of	 bap tism	 and	 tha t	 all	 ha v e 	 equal	 dignity	 wha t-
ev er	 their	 r ole	 and	 minis try	 migh t	 be,	 but	 in	 truth	 it	 is	 necessary	 t o	 acknowledg e 	
tha t,	 the	 dis tinction	 be tw een	 the	 tw o	 c a t eg ories	 in	 the	 lif e	 of	 the	 Chur ch	 is	 f ar	
fr om	 being	 o v er c ame,	 bec ause	 neither	 c anonic al	 solutions	 no r	 theologic al	 r e-
flection	 ar e	 c apable 	 t o	 do	 tha t.	 It	 c an	 be	 only 	 a	 r esult	 of	 c on v er sion, 	 k enotic 	
a ttitude	 of	 all 	 the	 member s	 of	 the	 Chur ch 	 and 	 of	 authen tic	 obedience	 t o	 the 	
Holy	Spirit.
Keywords: ecclesiology , 	 la y 	 people 	 in	 the	 Chur ch, 	sensus fidei fidelium, tria munera, 
minis tries	in	the	Chur ch,	J .H.	Ne wman,	Y .	Cong ar
1. Kratek pogled v zgodovino
1.1 Od začetkov do 20. stoletja
Besedo	 λ αικ ός	 pr vič 	 sr eč amo	 pri	 Klemenu	 Rimsk em	 okr og	 le t a	 95,	 in	 sicer	 v 	 pride v-
niški	 ob liki.
1
	 Nanaša	 se	 na	 nek a t er e	 mlade	 k orin tsk e	 kris tjane,	 ki	 so	 se	 up rli	 z ak o-
n i t o 	 p o s t a vl j en i m	 s t ar eši n am	 ( πρ ε σβ ύτερο ι ):	 »V el i k emu 	 d u h o vn i k u 	 ( τ ῷ 	 ἀ ρ χ ι ερ εῖ ) 	
so	 bila	 podeljena	 posebna	 bog oslužna	 opr a vila	 in	 duho vnik om	 (τ οῖς	 ἱερ εῦσι ν)	 je	
bilo	 določeno	 posebno	 mes t o	 in	 le viti	 so	 z adolž eni	 z a	 s v oja 	 opr a vila; 	 laik 	 (ὁ	 λ αικ ὸς 	
ἄνθ ρωπος)	 pa	 je	 v e z an	 na	 laične	 z apo v edi 	 (τ οῖς	 λ αικ οῖς	 προσ τ ά γμ α σι ν).«	 (1	 Clem. 	
40,5)	 Klemen	 ne	 opr edeljuje,	 k ak šne	 naj	 bi	 t e	 z apo v edi	 bile.	 Z di	 pa	 se,	 da	 tis ti,	 ki	
so	 o značeni	 k ot	 laiki,	 v	 odnosu 	 do	 duhov ščine	 niso	 nek ak šen	 drugi 	 pol 	 Bo žjeg a 	
ljuds tv a. 	 E dina	 r azlik a	 je	 nek ak o	 v	 t em,	 da	 jim	 v	 naspr otju 	 s	 kler om	 ni	 pripisana 	
nobena	 posebna	 vlog a	 pri	 bog oslužju	 (F aivr e 	 1984,	 36–37;	 56–57).	 Na	 triado	 –	 du-
ho vniki,	 diak oni	 in	 laiki 	 –	 pr vič	 nale timo 	 pri	 Klemenu 	 Alek sandrijsk em	 (Stromateis 
3,12,90,1;	 5,6,3 3,3;	Paidagogos	 3,10,83,2),	 na	 binom	 kleriki	 –	 laiki	 (ordo – plebs)	
pa	pri	T ertulijanu	( De export. 	8	[PL	2,971]) .	
Ob	 t em	 v elja	 poudariti,	 da	 t eologija	 laik o v	 pr ak tično 	 nik oli 	 ni	 bila	 odg o v or	 na 	
delit e v 	 cerkv ene 	 sk upnos ti, 	 ki	 bi	 us tr e z ala	 Bo žji	 v olji, 	 pač	 pa	 na	 pripisov anje 	 ak tivne 	
vlog e	 klerik om	 in	pasivne 	laik om	 –	s	t em	pa	tudi	 na	prisojanje	dos t ojans tv a	 pr vim 	
in	 z apos t a vljanje	 drugih.
2
	 Čepr a v	 v č asih	 najdemo	 pr eprič anje,	 da	 v	 pr vih	 s t ole tjih 	
v	 odnosih	 med	 laiki 	 in	 kleriki 	 ni	 bilo 	 nape t os ti	 (da	 so	 bili 	 t ak o	 r ek oč	 idealni),	 v elja 	
1 
Prispe v ek	 je	 nas t al	 v	 okviru	 r azisk o v aln eg a	 pr ojek t a	 P6-0262	 („ V r ednot e	 v	 ju do v sk o-kr šč anskih	 virih	 in	
tr adiciji	 t er	 mo žnos ti	 dialog a “),	 ki	 g a	 sofi nancir a	 Ja vna	 ag encija	 z a	 r azisk o v alno	 in	 ino v acijsk o	 deja vnos t	
R epublik e	Slo v enije	(ARIS).
2 
T ak šno	 delit e v ,	 očitno 	 po v e z ano 	 s	 prisojanjem	 r azličneg a	 dos t ojans tv a	 enim	 in	 drugim,	 kritično 	 ir onizir a 	
ž e	 Orig en	 v	 pr vi	 polovici	 3.	 s t oletja: 	 »V edit e,	 da	 ne	 bodo	 vsi	 kleriki	 nujno	 z v elič ani: 	 v eč	 k ot	 k ak šen 	
duho vnik	 bo	 pogubljen	 in	 v eč	 k ot	 k ak šen	 laik	 bo	 r az glašen	 z a	 blaž eneg a.«	 (In Jeremiam Homilia	 11,3 	
[PG	13,	369])

647 Alenka Arko - Teologija o laikih
opo z oriti,	 da	 z g odo vina	 Cerkv e, 	 spori	 v	 posame znih	 sk upnos tih, 	 r azk oli	 t o	 t e z o	 na 	
ž alos t	 z a vr ač ajo;
3
	 hkr a ti	 pa	 je	 r es	 tudi, 	 da	 se	 je	 r az ume v anje 	 ak tivne 	 in	 pasivne 	 vlo-
g e	posame znih	delo v	Bo žjeg a	ljuds tv a	sk o zi	s t ole tja	le	še	kr epilo	in	poglabljalo. 	
K anonično	 se	 je	 ž e	 obs t oječe	 r azlik ov anje 	 uv elja vilo	 v	 pr vi	 polovici	 12.	 s t ol., 	 k o	 je 	
bolonjski	 k anonis t	Gr acijan	med	dv ema	 vr s t ama	 kris tjanov	 [la t.	 duo genera christi-
anorum]	 z arisal	 jasno	 ločnic o:	 z a	 pr v o	 vr s t o	 je	 značilna	 k on t emplacija	 in	 bog oslužje 	
(t o	so	kleriki	 in	 r edovniki);	 drugi	 vr s ti	 pripadajo	 tis ti, 	ki	 jim	je	dov oljeno	 posedov a ti 	
č asne	 dobrine;	 lahk o	 se	 por očijo ,	 obdelujejo 	 z emljo ,	 se	 ukv arjajo 	 s	 sods tv om,	 prina-
šajo	 s v oje	 dar ov e	 na	 olt ar , 	 plačujejo	 dese tino	 in	 se	 na	 t ak	 način	 z v elič ajo	 –	 če	 se	 se-
v eda	 iz ogibajo	gr ešnim	nagnjenjem	 in	delajo	 dobr o	(Decretum	[PL	 187,	884–885]). 	
T ak šno	 r azlik o v anje 	 je	 bilo	 f ormalno	 potrjeno	 v 	 ekle ziologiji	 triden tinsk eg a	 k on-
cila.	 T eologi	 in	 k anonis ti	 jo	 o značujejo	 k ot	 hier arhologijo , 	 ki	 Cerk e v 	 opr edeljuje 	 k ot 	
družbo	 neenakih	 [societas inaequalis],	 v 	 k a t eri	 mor amo	 jasno	 r azlik ov a ti	 med 	
Ecclesia docens in Ecclesia discens.	 T ak šno	 ekle ziologijo	 še	 v	 z ače tk u	 20.	 s t ol.	 po-
trjuje	tudi	Pij	X.	v	encikliki	„ V ehemen t er	nos “	(1906):	
»Cerk e v 	 je	 bis tv eno	 družba	 neenakih,	 t o	 je	 družba, 	 v 	 k a t eri	 s t a	 dv e 	 k a t e-
g oriji	 lju di,	 pas tirji	 in	 čr eda,	 tis ti,	 ki	 pripadajo	 r azličnim	 s t opnjam	 hier arhi-
je	 in	 mno žice	 v ernik o v .	 Ti	 dv e	 k a t eg oriji	 s t a	 t ak o	 r azlični,	 da	 pripada	 pas tir-
sk emu	 delu	 nujna	 pr a vic a	 in	 a v t orit e t a	 dela ti	 z a	 r az v oj	 družbe	 in	 usmerja-
ti	 njene	 ude 	 h	 k ončnemu	 cilju; 	 edina	 dolžnos t	 mno žice	 pa	 je	 do v oliti, 	 da 	
jih	pr vi	v odijo	in	da	k ot	učljiv a	čr eda	hodijo	z a	P as tirji.«	(š t.	8)
Besede	 Pija	 X.	 ne	 le,	 da	 pona vljajo	 nauk,	 ki	 g a	 je	 Cerk e v	 g ojila	 s t ole tja	 –	 	 z a	 t a-
kr a tni	 č as	 so	 tud i	 izr az	 nesposobnos ti	 Cerkv e,	 da	 bi	 spr emembam	 v	 družbi	 in	 s v e-
tu,	 ki	 so	 bile	 v	 drugi	 polo vici	 19.	 s t ole tja	 posebej	 izr azit e,	 pris luhnila	 in	 nanje	 od-
g o v orila.	 V ztr ajanje 	 pri	 delitvi	 na	 učeč o	 Cerk e v 	 (hier arhijo)	 in	 Cerk e v , 	 ki	 se	 mor a 	
pr vi	 podr eja ti	 (laiki), 	 je	 bila 	 v 	 s v e tu, 	 ki	 se	 je	 bis tv eno	 r azlik o v al	 od	 sr ednje v ešk e 	
dr užbe 	 ali	 situacije 	 v 	 16.	 s t ole tju, 	 ne uspe še n	 posk us	 ohr anja ti	status quo	 –	 in	 Ce r-
k e v	 pr ed	 izzivi 	 sodobnos ti	 ‚ z aščititi‘	 z	 z aprt os tjo ,	 danes	 bi	 r ekli 	 a v t or e f er enčnos tjo. 	
Cerk e v	 se	 je	 z ar adi	 agr esivneg a	 odnosa	 družbe	 do	 r eligije	 in	 pritisk a	 oblik	 sodob-
neg a	 ‚ zla ‘ ,	 k ot	 je	 poimenov ala	 z a v z emanje	 z a	 s v obodo 	 g ov or a,	 v er sk o 	 s v obodo , 	
ločit e v	 drž a v e	 od	 Cerkv e	 in	 v se	 drug o ,	 k ar	 je	 bilo	 usmerjeno	 pr oti	 njenemu	 s t ar o-
da vnemu 	 us tr oju,	 čutila	 ogr o ž ena.	 Dov olj	 je	 spomniti	 na	Syllabus	 ali 	 pa	 na	 boj 	
pr oti	 fr a nc osk im 	 libe r a lnim 	 k a t olik om ; 	 posr e dno	 spa da t a 	 se m 	 t udi	 pr v i	 v a tik ansk i	
k oncil 	 in	 pa	 dogma	 o	 pape ž e vi 	 ne zmotljiv os ti	 t er	 ins titucionaliz acija	 t omis tične 	
3 
Če	 npr .	 šk of	 Ciprijan	 glede 	 vpr ašanja 	 padlih, 	 ki	 se	 ž elijo	 k ar	 najhitr eje	 vrniti	 v 	 Cerk e v , 	 upor ablja 	 načelo	 Nihil 
sine consilio vestro et sine consensus plebis mea privatim sententia gerere	(Ep .	 14,4;	 prim.	Ep .	 17,	 3,2),	 pa 	
vidimo ,	 da	 po zneje	 vse	 v ečji 	 pomen	 daje	 soglasju 	coepiscopii in ne plebs o z.	 celotne	 sk upnos ti	 (Bernar dini 	
2005,	 123–125;	 Dunn	 2001,	 233–258).	 P oleg	 t eg a	 v elja	 poudariti, 	 da	plebs	 niso	 le 	 laiki, 	 ki	 se	 r azlik ujejo	 od 	
klerik ov	 v	 današnjem	 pomenu 	 besede,	 ampak	 vsa	 sk upnos t	 s	 šk of om	 na	 čelu 	 (Ep.	 67).	 P odobno	 r azumev an-
je	najdemo	še	pri	A v guš tinu.	 Šk of a	je	v olila	 vsa	 sk upnos t, 	v endar	 se	je	pog os t o	 dog ajalo , 	da	so	med	v olit -
v ami	 šk ofje 	 in	 pr eos t ali	 kler 	 na	 laik e 	 iz v ajali	 pritisk e.	 R es	 pa	 je	 tudi, 	 da	 se	 je	 situacija	 od	 sk upnos ti	 do 	
sk upnos ti 	 r azlik o v ala. 	 Celotna	 sk upnos t	 je	 bila	 poleg	 v olit e v	 poklic ana	 posr edo v a ti 	 samo	 v	 posame znih 	
primerih	 o z.	 glede	 posame znih	 udov	 –	 ne,	 k o	 je	 šlo 	 z a	 mor alna	 vpr ašanja,	 ampak	 če	 bi	 bila	 ogr o ž ena	 enot-
nos t	 kr ajevne	 ali 	 v esoljne	 Cerkv e. 	 V sek ak or	 pa	 so	 bile	 odločitv e	 glede	 duhovnik ov	 v	 pris t ojnos ti	 duhovnik ov , 	
glede	šk of ov	pa	v	pris t ojnos ti	k oncilov	na	r azličnih	r a vneh	(Duv al	2001, 	128–129).

648 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
filo z ofije	 pr ek o	 neosholas tik e.	 R esnici	 na	 ljubo	 je	 tr eba	 poudariti,	 da	 v si	 duho vni-
ki	 in	 v si	 šk ofje	 niso	 mislili	 t ak o.	 V sek ak or	 pa	 je	 t o	 k on t ek s t,	 v	 k a t er em	 se	 sr edi	 19.	
s t ole tja	 r odi	 ‚ t eologija	 laik o v ‘	 –	 k ot	 po v abilo	 s t opiti	 v	 dialog	 z	 z unanjim	 s v e t om	 in	
njeg o vimi	izzivi	pr a v	pr ek o	tis tih,	ki	v	t em	s v e tu	delujejo ,	t or ej	laik o v .
Pionir	 na	 t em	 podr očju	 je	 v sek ak or	 John	 Henr y	 Ne wman	 (1801–1890).	 Ne wma-
na	 je 	 v log a	 v se h	 v e r nik o v 	 v 	 Ce r k v i	 nag o v ar jala	 ž e	 v 	 ang lik ansk e m 	 obdobju.	 V	 e ni	
od	 pridig	 iz	 le t a	 1824	 t edaj	 še	 k ot	 z elo	 mlad	 duho vnik	 pr a vi:	 »Bo žjo	 Cerk e v	 ses t a-
vljajo	 njeni	 udje	 in	 sleherni	 ima	 s v ojo	 službo.	 Celo	 najbolj	 ubogi	 in	 ponižni	 lahk o	
prič ajo	 o	 Bo žji	 sla vi 	 in	 prispe v ajo 	 k	 širjenju 	 Bo žjeg a	 kr aljes tv a.«	 (Shark e y	 1987,	 344) 	
Le t a	 1833	 je	 iz šla	 njeg o v a	 knjig a	The Arians of the Fourth Century ,	 kjer	 je	 izr azil 	
pr eprič anje,	 da	 arijansk e 	 kriz e	 v 	 bis tvu	 ni	 r ešilo	 cerkv eno	 učit eljs tv o	 –	 čepr a v 	 je	 na 	
nicejsk e m	 k oncilu	 le t a	 325	 r az glasilo	 dogmo ,	 da	 je	 Sin	 eneg a	 bis tv a	 z	 Oče t om.	 K ri-
z a	 je	 bila 	 pr emoščena	 šele	 nek aj	 dese tle tij	 z a	 t em,	 in	 sicer	 z ar adi	 v er e	 laik o v ,	 med	
k a t er e	 N e wman	 uvr šč a	 tudi	 du ho vnik e	 po	 ž upnijah,	 saj	 šk ofje	 pr a v o v erja	 niso	 z a-
r es	 in	 t ak oj	 v ečinsk o 	 spr ejeli 	 –	 	 t ak o	 so	 v	 življenje	 Cerkv e	 vnašali 	 bolj	 zmedo	 k ot 	
jasen	 nauk 	 (Guitt on	 1963,	 57).	 V	 delu	 On the Prophetical Office of the Church	 t a ko 	
laik e	imenuje	a certain body of Truth (Ne wman	1837).	
V	 k a t olišk em	 obdobju	 je	 Ne wman	 s v oje 	 pr eprič anje	 še	 poglobil.	 Na	 t o	 so	 vpliv a-
la	 sr eč anja	 in	 k or espondenc a	 z	 it alijanskim	 t eolog om	 Gio v annijem	 P err onejem, 	
članom	 t eološk e 	 k omisije,	 ki	 jo	 je	 P ape ž	 Pij	 IX.	 oblik o v al	 pr ed	 r az glasitvijo	 dogme	 o 	
Marijinem	 br e zmade žnem	 spoče tju	 (prim.	 „Ine ff abilis	 Deus “	 1854).	 Pr ed	 t em	 je 	
iz v e de l	 ne k e 	 vr s t e 	 dopisni	 k oncil, 	 s	 k a t er im	 je 	 ž e le l	 pr e v e r iti, 	 k aj	 v e rno	 ljuds tv o	 o 	
t ej	 v er ski	 r esnici	 meni	 (prim.	 okr o žnic a	 „ Ubi	 primum “	 1849).
4
	 V	 z apiskih	 z a	 sr eč anje 	
z	 no vinci	 oria t orijansk eg a	 r eda,	 ki	 g a	 je	 na	 anglešk a	 tla	 pr enesel	 sam	 in	 k a t er emu 	
je	 pripadal,	 le t a	 1847	 piše:	 »Cerk e v	 je	 sk upnos t	 v ernik o v , 	 ki	 o znanja	 r az ode t o	 Bo ž-
jo	 besedo ,	 ki	 jo	 je	 pr ejela	 in	 v	 k a t er o	 v eruje.	 Cerk e v	 ni	 samo	 hier arhija	 in	 ni	 samo 	
iz	 laik o v ,	 ampak	 je	 celotno 	 Bo žje	 ljuds tv o 	 k ot	 t elo 	 [as a body].«	 (F emiano	 1970,	 51) 	
N ajbolj	 ne posr e dno	 je	 s v oje 	 r az ume v anje	 vlog e 	 laik o v	 v	 Ce rkvi	 izr azil	 le t a	 1859	
v 	 prispe vk u	On Consulting the Faithful in Matters of Doctrine .	 V	 njem	 je	 sk ušal 	
posr edo v a ti	 v	 k onkr e tnem	 sporu	 med	 laiki	 in	 angleškimi	 šk ofi 	 glede	 šols tv a	 in	 se	
pr i	 v pr ašanju, 	 k je r 	 se 	 m u	 je 	 z de lo , 	 da	 g a	 laik i	 r az um e jo	 bolj	 k ot	 hie r ar hija, 	 pos t a v il	
na	 s tr an	 pr vih,	 česar	 pa	 hier arhija	 ni	 bila	 pripr a vljena	 spr eje ti
5
	– z a t o	 je	 Ne wman	
v	s v ojem	č asu	os t al	neuslišan.	
4 
Pij	 IX.	 –	 ki	 v elja	 z a	 nadv se	 pr e vidneg a	 pape ž a	 –	 se	 je	 z a	 t o	 odločil	 z a t o ,	 k er	 je	 šlo	 z a	 vpr ašanje,	 ki	 se	 je	 v	
z g odo vini 	 t eologije	 vleklo	 ž e	 od	 sholas tik e,	 z a	 bog oslužje	 (prim.	 Sik s t	 IV .	 uv ede	 v	 Rimu 	 pr aznik	 ž e	 le t a 	
1484)	 in	 z a	 v er o	 ljud s tv a	 pa	 ni	 bilo	 vpr ašljiv o.	 O	 t em	 prič a	 t.	 i.	votum sanguinis ,	 ki	 g a	 je	 v	 z aščit o	 nauk a	
o	 Marijinem	 br e zmade žnem	 spoče tju	 le t a	 1600	 spr ejela	 univ erz a	 v 	 Se villi, 	 k asneje	 pa	 tudi	 drug e 	 uni-
v erz e,	posame zniki	in	r edo vne	sk upnos ti.
5 
Le t a	 1858	 je	 v 	 k a t olišk em 	 č asopisu	The Rambler ,	 ki	 je	 ž elel	 biti	 kr aj	 z a	 s v obodno	 izmenja v o	 mnenj	 in 	
r azbijanje	 pr edsodk o v 	 k a t olišk eg a	 s v e t a	 o	 sodobni	 k ulturi, 	 iz šel	 anonimno	 obja vljen	 članek, 	 ki	 je 	 ob sodil 	
odločit e v	 šk of o v ,	 da	 ne	 bodo	 do v olili	 vmeša v anja	 drž a v e	 v	 k a t olišk o	 osno vno	 šol s tv o	 o z.	 nadz or a,	 k ak o	
Cerk e v	 upor ablja	 drž a vna	 sr eds tv a	 v	 šolah. 	 Ur edniki	 r e vije	 so	 politik o 	 šk of ov	 ob sodili,	 k er	 so	 v	 sode-
lo v anju	 k a t oliških	 šol	 s	 civilnimi	 oblas tmi	 videli	 prilo žnos t,	 da	 Cerk e v	 kv alit e t o	 t eh	 šol	 dejansk o	 dok až e;	
pa	 tudi	 t o ,	 da	 z ar adi	 s v oje 	 k on f esionalnos ti	 še	 niso	 nujno	 klerik alne.	 R eak cija	 šk of o v 	 na	 članek 	 je	 bila 	
ž olčna:	 nek a t eri	 šk ofje	 so	 z agr o zili 	 z	 ukinitvijo 	 č asopisa.	 Da	 bi	 pomirili 	 nape t os ti,	 so	 t ak o	 ur edniki 	 k ot 	
šk ofje	Ne wmana	pr osili,	naj	pr e v z ame	ur edniš tv o	č asopisa	in	poskrbi	z a	pr emirje.	

649 Alenka Arko - Teologija o laikih
1.2 Teologija laikov v 20. stoletju
Naslednji	 k or ak	 v 	 r az v oju	 t eologije 	 laik o v 	 opazimo	 v 	 20.	 s t ole tju	 v 	 Fr anciji,	 in	 t o 	
ne	 pr ese neč a.	 Fr anc osk a	 k a t olišk a	 Cerk e v	 se	 je	 po	 le tu	 1920	 znašla	 pr ed	 izziv om	
m oč ne 	 se k ula r iz a c ije , 	 k i	 je 	 Fr a nc ijo	 spr e m e nila 	 v 	 ‚ m isijonsk o	 de ž e lo‘ .
6
	 Sr č ik a 	 iz z iv a	
je	 b i l o 	 i n t en zi vn o 	 i sk an j e	 n e	 l e	 n o vi h 	 p as t o r al n i h 	 p ri s t o p o v	 i n	 o b l i k	 e v an g el i z aci -
je,	 ampak	 pr edv sem	 pr eno vljeneg a	 pogleda	 na	 odnos	 med	 Cerkvijo	 in	 sodobno	
družbo	(Marr ou	1978)	–	t er	odnos	med	laiki	in	hier arhijo.	
Med	 pio nirje	 t eološk eg a	 r azmislek a	 o	 laikih	 gr e	 priš t e ti	 t eolog e,	 ki	 so	 z	 laiki	 ak-
tivno	 sodelo v ali.	 Pr vi	 je	 g ot o v o	 je z uit	 Y v es	 De	 Mon t cheiul,	 prija t elj	 Henrija	 De	 Lu-
bac a,	 ak tiv en	 član	 z druž enja	Jeunesse ouvrière chrétienne 	 (JOC)	 in	 K a t olišk e	 ak ci-
je,	 ki	 je	 a v gus t a	 1944	 v	 Gr enob lu	 padel	 pod	 nacis tičnimi	 s tr eli.	 Mon t cheiul	 je	 pr vi	
r az širil 	 k oncept	 poklic anos ti. 	 Pr eprič an	 je	 bil,	 da	 Bog	 ne	 kliče	 le	 duhovnik ov	 in 	
r edo vnik o v ,	ampak	da	je	tudi	laiški	s t an	poklic.	
Omeniti	 gr e	 tudi 	 laik a,	 filo z of a	 Jacquesa	 Marit aina,	 ki	 v	 s v ojem	 znamenit em 	
delu Humanisme intégral	(1936)	 ž eli	 uv elja viti	 no v	 pogled	 na	 kr šč ans tv o	 in	 njeg o v 	
odnos	 do	 družbe.	 Ž eli, 	 da	 bi	 bilo	 kr šč ans tv o	 do	 mnenja	 tis tih	 z unaj	 Cerkv e 	 bolj 	
odprt o	 in	 pri	 t em	 odločilno	 vlog o	 pripisuje	 kr šč anskim	 laik om	 –	 če	 se v eda	 v	 odno-
su	do	nekris tjano v	s v ojo	v er o	tudi	izpričujejo	(Canobbio	1992,	192–193).
Naj p o memb n ejši 	 p ri sp e v ek	 p a	 j e	 g o t o v o 	 mo n u men t al n o 	 d el o 	 ( 683	 s tr an i )	 Y v e-
sa	 Cong arja	 –	Jalons pour une théologie du laïcat,	 ki	 je	 iz šlo	 le t a	 1953	 in	 do živ elo	
še 	 dv e 	 popr a vlje ni	 iz daji.	 Le t a	 1962	 je 	 Cong ar	 s v oje 	 r azmišljanje 	 poglobil	 v 	 k njigi	
Sacerdoce et laïcat devant leurs tâches d'évangélisation et de civilisation ,	 po 	 k on-
cilu	 –	 le t a	 1971	 –	 pa	 je	 dodal	 še	 knjig o	Ministères et communion ecclésiale ,	 kjer 	
a v t or 	 po	 eni	 s tr ani	 poudarja, 	 da	 je	 o	 obr a vna v anem	 vpr ašanju	 tr eba	 r azmišlja ti	 na 	
t emelju	 kris t olo ških	 in	 pne vma t oloških	 izhodišč,	 po	 drugi	 pa,	 k ot	 po v e	 ž e	 naslo v ,	
na	 t emelju 	 občes tv a;	 t o	 lahk o 	 pripelje	 do	 nov eg a	 r az ume v anja	 služb 	 celotneg a 	
Bo žjeg a	ljuds tv a.	
Cong arje v a	 t eologija	 laik o v	 ni	 bila	 linearna.	 T o	 se	 vidi	 ž e	 pri	 vpr ašanju	 o	 iden ti-
t e ti	 laik o v , 	 ki	 jo	 a v t or 	 opr edeljuje 	 z	 dv eh	 vidik o v .	 P o	 eni	 s tr ani	 meni,	 da	 pojem	 ‚laik‘ 	
o značuje 	 tis t e 	 v ernik e, 	 ki	 niso	 pr ejeli	 z akr amen t a	 s v e t eg a 	 r eda	 o z.	 se	 Bogu	 niso 	
pos v e tili	 z	 r edo vnimi	 z aobljubami, 	 t or ej	 niso	 duho vniki	 o zir oma	 r edo vniki.	 T o	 je 	
us t aljeno	 pr eprič anje,	 ki	 g a	 potrjuje 	 tudi	 v elja vni	 „Z ak onik	 cerkv eneg a 	 pr a v a “	 (k an. 	
207	§1).	 Cong ar	 s	 t em	ne	 misli,	 da	 so	 laiki	 v	 odnosu	 do	 klerik o v	 slabotni,	 da	 z a t o ,	
k er	 se	 pos v eč ajo	 s v e tnim 	 r esničnos tim,	 nimajo	 ak tivne 	 vlog e 	 pri	 t em,	 k ar	 je	 ‚s v e t o‘ , 	
ampak	 le	 pr ejem ajo	 duho vne	 dar o v e	 od	 duho vnik o v .	 Meni	 pa,	 da	 imajo	 laiki	 (ne	
glede	 na	 s v ojo	 ak tivno	 vlog o	 pri	 e v ang eliz aciji)	 manj	 neposr eden,	 manj	 izključen	
dos t op	 do	 e v ang eljsk e 	 r esnice	 k ot	 kleriki	 in	 r edo vniki, 	 k er	 jih	 pri	 t em	 omejujejo 	
Ne wman	 –	 t edaj	 je	 z a	 seboj	 ž e	 imel	 neuspeli	 posk us	 v odenja	 k a t olišk e	 univ erz e	 v	 Dublinu,	 ki	 jo	 je	 ž elel	
v oditi	 k ot	sodobno	 ins titucijo ,	 odprt o	do	s v e t a	 in	drug ače	 mislečih,	na	k a t eri	 naj	bi	imeli	mo žnos t	 pou-
če v a ti	 in	 biti	 v	 njeno 	 v odenje	 vključeni	 tudi	 laiki,	 šk ofje	 pa	 so	 naspr otno	 ž eleli	 le	 semenišče	 v	 duhu	 tri-
den tinsk eg a	k oncila	–	je	bil	se v eda	na	s tr ani	laik o v .	
6 
Izr az	 se	 je	 poja vil 	 v	 okviru 	 z druž enja	Jeunesse ouvrière chrétienne,	 v	 spisu 	 H.	 Godin	 in	 Y .	 Daniel,	 La France, 
pays du mission? 	(P ariz:	L ’ Abeille,	1943).

650 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
z g odo vinsk e 	 ok oliščine, 	 v 	 k a t erih	 živijo.	 Laiki	 so	 se v eda	 poklic ani	 sla viti	 Bog a	 –	 v en-
dar	 v	 manjši	 me ri	 k ot	 duho vniki	 in	 r edo vniki,	 k er	 se	 mor ajo	 v	 pr vi	 vr s ti	 pos v eč a ti	
deja vnos ti	 v 	 s v e tu.	 Odnos	 z	 Bog om	 je	 t or ej	 z anje	 manj	 neposr eden	 in	 manj	 bis tv en 	
(Cong ar	1953,	31).	
T esno	 pov e z ano	 s	 t ak o	 še	 triden tinsk o	obar v ano	 ekle ziologijo	 o	 dv eh	 s f er ah 	
(n ad n ar a vn i ,	 ki 	 j e	 zn ači l n a	 z a	 Cerk e v ,	 i n	 n ar a vn i ,	 ki 	 j i	 u s tr e z a	 s v e t)	 j e	 tu d i 	 p r ep ri č a-
nje,	 da	 so	 laiki	 tis ti	 v erniki,	 z a	 k a t er e	 so	 pri	 delu,	 ki	 jim	 g a	 je	 Bog	 z aupal,	 s tv ari	 po-
membne	 same	 po	 sebi,	 medt em	 k o	 imajo	 z a	 klerik e	 in	 še	 bolj 	 z a	 r edo vnik e	 v elja v o 	
le	 t olik o ,	 k olik or	 dopušč ajo	 spo znanje	 Bog a	 in	 služ enje	 Bogu.	 R ečeno	 drug ače	 – 	
imajo	z g olj	simbolno	vr ednos t	(39).	
Čepr a v 	 se	 nam	 danes	 podobno	 r azlik o v anje 	 lahk o	 z di	 dualis tično , 	 pa	 je	 v 	 pri-
merja vi	 s	 klasičnim	 pogledom	 na	 laik e,	 ki	 da	 se	 ukv arjajo	 s	 t em,	 k ar	 je	 ne vr edno ,	
minljiv o	 in	 z a t o	 z apos t a vljeno	 (in	 t ak šno	 je	 v se,	 k ar	 je	 člo v ešk o	 in	 z emeljsk o),	 ž e 	
samo	 po	 sebi	 k or ak	 napr ej.	 No v os t	 Cong arje v eg a	 pr eprič anja 	 je	 v	 t em,	 da	 se	 Cer-
k e v	 –	 če	 ž eli	 odg o v arja ti	 na	 Bo žji	 načrt	 odr ešenja	 –	 delo v anju	 v	 s v e tu	 in	 v	 č asu	 ne	
mor e	 od po v eda ti;	 ne	 mor e	 se	 t or ej	 odpo v eda ti	 z g odo vini.	 P o	 drugi	 s tr ani	 pa	 opi-
sano	 r azloče v anje	 med	 kleriki	 in	 laiki	 lahk o	 daje	 v tis, 	 da	 a v t or	 ž eli	 iz	 nek eg a	 z g o-
do vinsk eg a	 in	 sociološk eg a	 pojmo v anja	 us tv ariti	 t eološki	 krit erij,	 k ar	 ni	 po v sem 	
upr a vičeno	(V er g ottini	2017,	82).	
Cong ar 	 pa	 s	 pojmom 	 ‚laik‘ 	 o značuje 	 tudi	 sleherneg a	 kr ščeneg a, 	 in	 sicer 	 na	 pod-
lagi	 pr eprič anja,	 da	 je	 izpeljan	 iz	 besede	 λ αός	 –	 ljuds tv o	 –,	 ki	 naj	 bi	 se	 v 	 S v e t em 	
pismu 	 upor abljala	 izključno 	 z a	 Bo žje	 ljuds tv o. 	 Na	 t ak	 način 	 ž eli 	 po zitivno 	 oceniti 	
lik	 sleherneg a	 v ernik a.	 Njeg o v a	 in t erpr e t acija	 je	 bila	 privl ačna	 z a	 mnog e	 po znejše 	
t eolog e	in	jo	lahk o	sr eč amo	še	danes.
7
Šele 	 po	 odg o v oru	 na	 vpr ašanje 	 »k do	 je	 laik?«	 se	 Cong ar	 vpr aša	 tudi	 »k aj	 je	 Cer-
k e v?«.	 O	 t em	 vpr ašanju	 je	 pr edhodno	 r azmišljal	 v	 knjigi,	 ki	 je	 iz šla	 dv e	 le ti	 pr ej	 –	
Vraie et fausse réforme de l’Église 	 (1 9 5 1 ).	 Cong ar 	 v 	 s v oji	 pr e ds t a v it v i	 e k le ziolog ije 	
najpr e j	 g o v ori	 o	 Bo žje m	 ljuds tvu, 	societas fidelium, 	 k ar	 omog oč a	 po zitivno	 oce no	
v seh	 v ernik ov , 	 ki	 so	 vključeni	 v 	 gr adnjo	 t elesa 	 Cerkv e.	 K o	 pa	 g ov ori	 o	 sr eds tvih 	
odr ešenja	 –	 o	 z akladu	 v er e	 (depositum fidei),	 o	 službah	 in	 apo s t olski	 oblas ti	 –,	 vi-
dimo ,	 da	 se	 Cerk e v 	 nenadoma	 z o ži	 na	 hier arhijo ,	 s	 čimer	 laiki	 sev eda	 s t opijo	 v 	
o z adje.	 Čepr a v 	 je	 z a	 Cong arja	 v	 Cerkvi	 pomembno	 občes tv o , 	 pa	 je	 še	 pomemb-
nejše	 dejs tv o ,	 da	 se	 Cerk e v	 gr adi	 od	 z g or aj	 –	 v	 eno	 jo	 namr eč	 Bog	 zbir a	 pr a v	 pr ek o 	
sr eds t e v 	 milos ti	 in	 ins titucionalne 	 r az se žnos ti	 (V er g ottini	 2017,	 85–86).	 Če	 pov emo 	
7 
Pri vlačna	 i n	 pr epri čl jiv a	 je	 pr edv sem	 z a t o ,	 k er	 se	 je	 pos t a vi l a	 z oper	 v	 z ahodni h	 je zi ki h	 v se	 bol j	 uv el ja v -
ljeno 	 r az ume v anje	 pride vnik a	 ‚laičen ‘	 v	 smislu 	 ‚s v e t en ‘ ,	 t or ej	 ‚nepos v ečen ‘ ,	 ločen 	 od	 ‚s v e t eg a ‘	 (poleg 	
Cong arja	 prim.	 še	 G.	 Philip s,	 R .	 Spiazzi,	 S.	 T r om).	 O	 popularnos ti	 t e	 r azlag e	 prič a	 dejs tv o ,	 da	 jo	 še	 v edno	
najdemo	 v	 sodobnih	 t eoloških 	 slo v arjih 	 (prim.	 Bour g eois	 1998,	 639–640),	 pa	 tudi 	 v	 knjig ah	 na	 t emo 	
t eologije	 laik ov	 (F ort e	 1988,	 40).	 Cong arje v o	 in t erpr e t acijo	 je	 sicer	 le	 nek aj	 le t	 k asneje	 pos t a vil 	 pod 	
vpr ašaj	 Ignace	 De	 la	 P ott erie 	 (1958,	 840–853),	 in	 sicer	 s	 filološk eg a	 in	 hermene v tičneg a	 vidik a.	 A v t or 	
opo z arja,	 da	 v	 an tičnih	 –	 t or ej	 nebiblični h	 –	 besedilih	 pojem	laos 	 o značuje	 mno žice,	 tis ti	 del	 družbe,	 ki	
ne	 pripada 	 vladajoče mu	 r azr edu.	 P oleg	 t eg a	 g a	 najde	 v	 nek a t erih	 gr ških	 pr e v odi h	 St ar e	 z a v e z e	 (Akvila,	
Simah	 Ebionit, 	 T eodokij),	 in	 sicer	 v 	 pride vniški	 obliki, 	 kjer	 se	 upor ablja 	 z a	 o znače v anje 	 r esničnos ti, 	 ki	 niso 	
pos v ečene	–	 ki	 t or ej	 ne	 pripadajo	 duho vnik om	 ali	 le vit om	 (1	 Sam	 21,5;	 2	 Mz	 22,26;	 2	 Mz	 48,15);	nik oli	
pa	se	ne	nanaša	na	osebe.

651 Alenka Arko - Teologija o laikih
na	 kr a tk o:	 hier arhija	 je	 poklic ana	 dela ti	 z a	 z v elič anje	 duš,	 in	 sicer	 t ak o ,	 da	 K ris tu-
so v o	 milos t	 posr eduje 	 laik om 	 in	 s	 t em	 pomag a	 gr aditi	 Bo žje 	 ljuds tv o; 	 laiki	 pa	 so 	
poklic ani	 h	 K ris tusu	 usmerja ti	 s v e tno	 r esničnos t,	 k ajti	 on	 je	 edini,	 v	 k a t er em	 je 	
mog oče	odkriti	r esnično	podobo	člov ek a	in	s v e t a	(Cong ar	1953,	152).
N e dv om no	 je 	 tr e ba	 pouda r iti, 	 da 	 je 	 pr ispe v e k 	 Cong ar ja 	 pr e pr ič anje , 	 da 	 laik i	 v 	
Cerkvi	 niso	 samo	 pasivni	 pr ejemniki	 pos v eče v anja, 	 ki	 g a	 iz v ajajo	 kleriki, 	 ampak 	
pr edv sem	 živi	 udje	 –	 k er	 so	 dele žni	 skrivnos ti	 Cerkv e.	 Drug	 po memben	 poudar ek	
pa	 je ,	 da	 Cerk e v	 s v e tne 	 r e sničnos ti	 ne	 sme 	 iz v z ema ti	 iz	 per spe k tiv e 	 z v elič anja, 	 k e r	
je	 v	 moči	 K ris tuso v e	 v elik onočn e	 daritv e	 tudi	 v se	 s v e tno	 namenjeno	 h	 k ončnemu	
cilju	–	osr edinjenju	v seg a	v	K ris tusu	(E f	1,10).	
Ne wman	 in	 Cong ar	 s t a	 na	 t eologijo	 laik o v 	 drug eg a	 v a tik ansk eg a	 k oncila	 v sak 	 po 	
s v oje 	 močno	 vpliv ala.	 Cong arje v 	Jalons	 je	 pog os t o	 pr eds t a vljen	 k ot	 linearna	 sin-
t e z a 	 t e olog ije 	 laik o v , 	 k i	 je 	 pr ipr a v ila 	 k onc ilsk o	 r a z um e v a nje 	 t e m e , 	 in	 sic e r 	 v 	 obe h 	
k ons titucijah	 o	 Cerkvi: 	 „Lumen	 g en tium “	 (prim.	 4.	 pogla vje 	 –	 š t.	 30–38),	 „ Gaudium 	
e t	 spes “	 v	 pogla vju	 o	 vlogi	 Cerkv e	 v	 sedanjem	 s v e tu	 (posebej	 v	 š t.	 43);	 in	 dv eh 	
odlokih	 –	 „ Apos t olic am	 actuosit a t em “	 o	 laišk em	 apos t ola tu	 in	 „ Ad	 g en t es “	 o	 mi-
sijonski	 deja vnos ti	 Cerkv e 	 (P ellit er o	 1996;	 2001, 	 327–335; 	 2004,	 471–507; 	 Vila-
nov a	 1998,	 443–451).	 Mor da	 je	 t ak šno	 pr eprič anje	 pr e tir ano:	 v erje tno	 ni	 naključje, 	
da	 je	 a v t or 	 delo	 naslo vil	 ‚smernice ‘	 –	 k er	 se	 je	 z a v edal, 	 da	 je	 pisanje	 na	 t o	 t emo 	
z anj	 v	 pr vi	 vr s ti	 osebna	 pot;	 isk anje,	 ki	 še	 do z or e v a	 in	 ki	 bo	 mor alo	 biti	 usklajeno	
s	Cerkvijo ,	pr eden	g a	bo	t a	potr dila	(k ot	je	mog oče	vide ti	iz	z g or aj	po v edaneg a).	
V	 t eologiji 	 se	 glede	 na	 hier arhologijo 	 pr ed	 k oncilom	 v ečkr a t	 poudarja	 ‚k oper-
ni k o v ski 	 pr eobr a t ‘	 v	 k onci l ski 	 t eol ogi ji ,	 ki	 je	 vi den	 v	 t em,	 da	 „Dogma tična	 k ons ti-
tucija	 o	 Cerkvi“	 g o v ori	 najpr ej	 o	 Bo žjem	 ljuds tvu	 in	 šele 	 pot em	 o	 hier arhiji.	 T ak o 	
pok až e,	 da	 je	 tis t o ,	 k ar	 je	 v	 Cer kvi	 t emeljno	 in	 najpomembne jše,	 celot a	 K ris tuso-
v eg a	 t el esa	 i n 	 šel e	 p o t em	 h i er arh i j a. 	 T a	 p r eo b r a t	 j e	 n ed v o mn o 	 p o memb en ,	 cel o	
ključen, 	 r es	 pa	 je	 tudi, 	 da	 ‚pr eobr a t ‘	 v	 pr eos t alih	 delih	 k ons titucije 	 in	 v	 drugih	 k on-
cilskih,	 pa	 tudi	 pok oncilskih	 dok umen tih	 najpr ej	 ni	 po v sem	 dosledno	 upoš t e v an;	
pa	 tudi, 	 da	 je	 pr oces	 ut elešenja	 spr emenjeneg a	 r az ume v anja 	 Cerkv e 	 v 	 k onkr e tnem 	
življenju	 pr ecej	 poč asen	 in	 t e ž ak,	 k ar	 se	 k až e	 v	 dv eh	 skr ajnos tih:	 v	 po	 eni	 s tr ani	 še	
prisotnem	 klerik alizmu, 	 po	 drugi	 pa	 v 	 r ela tiviz aciji	 vlog e 	 hier arhije,	 z a vr ač anju 	
nje ne g a	 bo žje pr a v ne g a	 znač aja	 –	 t or e j	 v 	 ne k ak šne m	 s v e tne m	 pr is t opu	 k 	 Ce r k v i	 in	
njeni	 s truk turi, 	 ki	 je	 nespr ejemljiv 	 in	 nedopus t en.	 V zr ok o v 	 z a	 t o	 je	 v erje tno	 v eč, 	
med	 drugimi	v elja	omeniti	v ztr ajanje	nek a t erih	pri	bis tv enos ti	k arizma tičneg a	 vi-
dik a	 Cerkv e 	 na	 r ačun	 ins titucionalneg a 	 ali	 pa	 pojmo v anje 	 ljuds tv a, 	 k ot	 g a	 najdemo 	
v	t eologiji	 os v oboditv e	–	kjer	 je	pr a v	ono	 tis t o ,	ki	Bo žjo	 v oljo	 edino	 r az ume	v	glo -
bini	(Sc annone	2017).
P o	 k oncilu	 se	 je	 t eologija	 laik o v	 r az vijala	 bis tv eno	 poč asneje	 k ot	 pr ed	 njim	 –	 in	
še 	 t o	 ne	 t olik o	 z ar adi	 ž elje 	 učit eljs tv a	 in	 t eolog o v 	 k oncilski	 nauk 	 ut elesiti	 in	 ‚pr e-
v e triti‘ ,	 pač	pa	k er	 k	 t emu	 t ak o	ene	 k ot	drug e	 sili	 današnji	 s v e t,	 dog odki	in	pr oce-
si,	 k ultur a, 	 miselnos t.	 V	 z adnjem	 č asu	 t o	 z ah t ev a	 tudi	 situacija 	 znotr aj	 Cerkv e: 	
zmanjše v anje 	 š t e vila	 duho vnik o v , 	 še	 posebej	 na	 se v erni	 polobli.	 Cerk e v 	 je	 Bo žje 	
ljuds tv o ,	 ki	 r oma	 znotr aj	 č asa	 in	 pr os t or a,	 ne	 nad	 njima	 ali	 mimo	 njiju.	 Le	 pona v -

652 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
ljanje	 nauk a,	 ki	 g a	 je	 pr edlo žil	 k oncil,	 br e z	 ak tualiz acije	 in	 posodabljanja	 (spomni-
mo ,	 da	 je	 bila	 pr ed	 k oncilom	 in	 med	 njim	 pr a v 	aggiornamento	 ena	 od	 ključnih 	
besed),	 v odi	 k	 t emu,	 da	 Cerk e v	 iz gublja	 s tik	 s	 s v e t om	 in	 z	 z g od o vino	 –	 posledično	
pa	je	ner az umljiv a,	neprivlačna,	ne v er odos t ojna.	
V 	 o b d o b j u 	 mal o 	 v eč	 k o t	 s t o l e tj a	 i n 	 p o l 	 l ah k o 	 o p az u j emo 	 tri 	 vp r ašan j a	 o z. 	 t eme,	
v 	 okviru	 k a t erih	 je	 t eologija	 r azmišljala	 o	 laikih: 	sensus fidei fidelium	 (v er ski	 čut 	
v ernik o v);	 nauk	 o	 tr eh	 dar o vih,	 ki	 so	 jih	 kris tjani	 dele žni 	 pri	 kr s tu	 (tria munera) :	
kr alje v sk em, 	 pr er ošk em	 in	 duho vnišk em; 	 r azmislek 	 o	 službah	 (ministerium)	 v 	 Cer-
kvi.	 V se	 tri	 t eme	 se	 danes	 pr eple t ajo	 v	 t eologiji	 sinodalnos ti,	 ki	 se	 z ope t	 spr ašuje	
o	vlogi	laik o v	v	Cerkvi.
2. Nauk o sensus fidei
Ne	 glede	 na	 t o ,	 da	 sameg a	 izr az a	sensus fidei	 ne	 najdemo	 niti	 v	 S v e t em	 pismu	 niti 	
pri	cerkv enih	 oče tih,	celo	 v	 sholas tični	 t eologiji	 ne	(oblik ov a ti	 in	r az vija ti	 se	je	z ačel 	
šele	 v	 času 	 r e f ormacije),	 pa	 je	 njegov	 pomen	 jasno	 izr až en	 na	 š t evilnih 	 mes tih 	 v	 Novi 	
zavez i
8
	 in	 v	 izr očilu.
9
	 Mor da	 je	 najbolj	 očit en	 biblični	 cit a t	 pr a v	 tis ti, 	 ki	 g a	 na v aja	 tudi 	
L G	 12:	 »Vi	 pa	 ima t e	 maziljenje 	 od	 S v e t eg a	 in	 ima t e	 v si	 spo znanje	 [οἴ δατε	 π άν τες], 	
/…/	 maziljenje, 	 ki	 s t e	 g a	 od	 njeg a	 pr ejeli, 	 os t aja	 v	 v as	 in	 v am	 ni	 tr eba,	 da	 bi	 v as	 k do 	
učil	 [ οὐ 	 χρ ε ίαν 	 ἔ χ ε τε 	 ἵ να	 τις 	 δι δά σκ ῃ	 ὑ μ ᾶς ] .«	 (1 	 Jn	 2, 20.27)	 P odobno	 se 	 izr až ajo 	
tudi	 cerkv eni	 oče tje.	 K r s tno	 maziljenje	 (τ ὸ	 χρῖσμ α),	 ki	 je	 sk upno	 vsem	 v ernik om, 	 je 	
por oš tv o	 pris tneg a	 duhovneg a	 spo znanja	 Bog a,	 ki	 g a	 posame znik	 in	 sk upnos t	 Cer-
kv e 	 z a	 pr a vilno	 doume v anje	 r az ode tja	 in	 življenja	 v	 skladu	 z	 njim	 pr ejema t a	 po	 S v e-
t em	 Duhu.	 T eološki	 r az v oj	 t eg a	 pr eprič anja	 najdemo	 ž e	 v	 sholas tiki	 (prim.	 Viljem	 iz 	
Aux err e, 	Albert	 V eliki	 in	T omaž	Akvinski)
10
	in	pri	a vt orjih	 k a t olišk e 	obnov e	 (Melhior 	
Cano ,	 Fr ancisc o	 Suar e z	 in	 R obert	 Bellarmin).	 Pr vi	 a vt or , 	 ki	 s v oje 	 r azumev anje 	sensus 
fidei	posebej	pov e zuje	z	laiki, 	pa	je	nedv omno	ž e 	omenjeni	John	Henry	Ne wman.
Ne wman	 se	 je	 naslonil	 na	 r a vnanje	 Pija	 IX.,	 ki	 se	 je	 pr ed	 r az glasitvijo	 dogme	 o	
Marijinem	 br e zmade žnem	 spo če tju	 o	 čut enju	 in	 pr eprič anju	 Bo žjeg a	 ljuds tv a	 po-
s v e t o v al	 –	 in	 na	 t ej	 podlagi	 z ag o v arjal	 dejs tv o ,	 da	 je	 primerno	 in	 celo	 nujno ,	 da	 se	
šk ofje	 z	 ljuds tv om	 še	 t olik o	 bol j	 pos v e tujejo	 tudi,	 k o	 gr e	 z a	 vpr ašanja,	 ki	 so	 po v e-
z ana	z	njiho vim	delo v anjem	v	s v e tu	(Ne wman	1961,	13).
Z a	 Ne wmana	 je	sensus fidelium eden od locrum,	 ki	 omog oč a	 pr epo zna v anje 	
kr šč ansk eg a	izr očila.
8 
P odr ob neje	o	t em:	Pié-Ninot	(1992,	 1248–1250);	MTK	2014,	š t.	7–47.
9 
Prim.	 T ertulijan,	 De prescriptionem haereticorum, XXI,	 7	 [SCh	 46,115];	 A v guš tin,	De praedestinatione 
sanctorum,	 XIV ,	 27	 [PL	 44,	 980,	 l.	 17–18].	 Oba	 a v t orja	 –	 in	 še	 z daleč	 nis t a	 osaml jena	 –	 pr a v o v erje	 ut e-
meljuje t a	 na	 dejs tvu,	 da	 celotna	 Cerk e v	 (»od	 šk of o v	 do	 z adnjeg a	 v erneg a	 laik a«)	 v eruje	 v	 is t e	 r esnice.	
N ajbolj	 znana	 je 	 g ot o v o	 ut e me ljit e v 	 Vince nc a	 Le r insk e g a: 	quod ubique, quod semper, quod ab omnibus 
creditum es (Commonitorium ,	II,	5	[CCSL	64,	149]).
10 
T omaž	 v	Summa theologiae 	 piše : 	 »V e r nik i	 so	 de le žni	 po znanja	 [notitiam]	 r e či, 	 k i	 so	 po v e z ane 	 z	 v e r o , 	 ne	
k er	 bi	 jim	 bilo	 t o	 pok az ano	 [quasi demonstrative ],	 ampak	 z ar adi	 luči	 v er e	 [in quantum per lumen fidei]	
vidijo	t o ,	v	k ar	mor ajo	v er o v a ti.«	(IIa	IIae,	q.	1,	a.	5)

653 Alenka Arko - Teologija o laikih
	»Mislim,	 da	imam	pr a v , 	k o	pr a vim, 	da	se	izr očilo	 apos t olo v , 	z aupano	 celo-
tni	Cerkvi	 v	 njenih	r azličnih	 ses t a vinah	 in	vlog ah	 per modum unus, 	 v	 r azlič-
nih	 č asih	 k až e	 r azlično 	 –	 v č asih 	 z v eni 	 iz	 us t	 šk of o v ,	 v č asih 	 iz	 us t	 učit elje v , 	
v č asih 	 iz	 us t	 ljuds tv a,	 v č asih 	 po	 litur giji,	 obr edih,	 obhajanju 	 in	 na v adah; 	
pr ek o	 dog odk ov , 	 spor ov , 	 gibanj	 in	 vseh	 drugih	 poja v ov , 	 ki	 jih	 vključuje 	 pojem 	
z g odo vina. 	 Iz	 t eg a	 sledi,	 da	 nobeneg a	 od	 t eh	 k analo v	 izr očila	 ne	 smemo 	
obr a vna v a ti	 nespoš tljiv o , 	 pri	 čemer	 je	 tr eba	 hkr a ti	 v 	 celoti	 prizna ti,	 da	 je	 dar 	
r azloče v anja,	 r azbir anja,	 opr edelje v anja,	 r az glašanja	 in	 uv elja vljanja	 k a t e-
r eg a	 k oli 	 dela	 t eg a	 izr očila	 izključno 	 v	Ecclesia docens.«	 (Ne wman	 1961,	 63) 	
V endar ,	 poudarja	 Ne wman,	 pr eden	Ecclesia docens	 k a t er o	 od	 v er skih	 r esnic 	
f ormalno	 r az glasi, 	 mor a	 upoš t e v a ti	 bog oslužno	 pr ak so ,	 duho vnos t, 	ethos	 in	 čut 	
v erneg a	 ljuds tv a.	 S	 poudarjanjem	 t eh	 r az se žnos ti	 je	 hot el	 pr emos titi	 pr epad	 med	
hier arhijo	in	v erniki	–	in	da ti	po v e z anos ti	med	obema	t eološk o	podlag o.
Še	 pomembnejše	 in	 mor da	 tudi	 ak tualno	 je	 Ne wmano v o	 pr eprič anje,	 da	 Cerk e v 	
ni	 pr edv sem	 ins titucija, 	 ampak	 je	 z anjo	 –	 podobno	k ot	 je	 nek aj	 dese tle tij	 pr ej	 me-
nil	 Johan	 Adam	 Möhler	 (1796–1838)	 –	 bis tv en	 pne vma t ološki	 vidik.	 Z a t o	 Cerk e v	 v 	
pr vi	 vr s ti	 ni	 or g aniz em,	 r az deljen	 na	Ecclesia docens in Ecclesia discens, 	 ampak	 na 	
dv e	 r azlični 	 izr očili:	 pr er ošk o	 (ang.	prophetic tradition)	 in	 šk of o v sk o 	 izr očilo 	 (epis-
copal tradition).	 Obe	 izr očili	 s t a	 apos t olski	 in	 vir 	 obeh	 je	 K ris tus.	 Pr er ošk o	 izr očilo 	
je	 življenje 	 r esnice,	 ki	 g a	 S v e ti	 Duh	 daje	 v sej	 Cerkvi, 	 v sem	 udom	 –	 ni	 v e z ano	 na	 no-
beno	 posebno	 vlog o	 ali 	 službo ,	 ampak	 je	 na v z oče	 v	 celotnem	 Bo žjem	 ljuds tvu. 	
Vlog a	 šk of o v sk eg a	 izr očila	 je	 v	 t em,	 da	 pr er ošk o	 izr očilo	 pr ečiščuje	 in	 g a	 dela	 eno-
tno ,	 potrjuje; 	 v č asih	 poudari	 tis t o ,	 k ar	 je	 bis tv eno , 	 in	 opo z ori	 na	 t o ,	 k ar	 je	 drug otno 	
ali 	 celo	 ne v arno	 (Mondin	 1997,	 193–194).	 Ne wman	 t or ej	 ni	 pr oti	 hier arhiji,	 je	 pa 	
pr eprič an,	 da	 je	 tr eba	 –	 pr a v	 k o	 gr e	 z a	 v er o	 in	 mor alo	 –	 upoš t e v a ti	pastorum et fi-
delium conspiratio, 	 k er	 šk ofje	 glede 	 t eh	 vpr ašanj	 sami	 ne	 mor ejo	 odloč a ti	 (Newman 	
1961,	 103–104).	 Zlas ti	 je	 t o	 pomembno	 t edaj,	 k o	 gr e	 z a	 pas t or alna	 vpr ašanja, 	 k er 	
t a	laik e	neposr edno	z ade v ajo	in	imajo	ti	z	njimi 	izk ušnjo	(Shark e y	1987, 	343).
»Ne wman	 je	 iskr eno	 v erjel,	 da	 bi	 Cerk e v ,	 ki	 bi	 r asla	 nek ak o	 od 	 spodaj,	 k o-
ris tila	 t ak o	 hier arhiji	 k ot	 laik om:	 hier arhijo	 bi	 naučila	 zmerne	 in	 odg o v orne 	
ort opr ak se,	 diskr e tnos ti 	 in 	 učink o vit os ti,	 pr edv sem	 pa	 bi 	 jo	 o z dr a vila	 do-
mne v e,	 da	 mor a	 a v t orit e t a	 jurisdik cije	 v edno	 us tr e z a ti	 duho vni	 a v t orit e ti.	
Nič	 manj	 blag odejno	 pa	 z a v z emanje 	 z a	 soglasje 	 ne	 bi	 bilo	 z a	 laik e, 	 ki	 bi 	
videli,	 da	 so	 vključeni	 v	 pr eizk us	 odg o v ornos ti,	 zr elos ti	 in	 pr edv sem	 v er e.	
Laiki	 ne	 bi	 bili 	 v eč	 v	 br e zizhodnem	 polo ž aju	 fides implicita, 	 ampak	 bi	 bili 	
poklic ani 	 k	 deja vnemu	 sodelo v anju	 pri	 ‚r az v oju	 nauk a ‘	 pr ek o	 z g odo vinsk e-
g a	 pr euče v anja	 spornih	 vpr ašanj;	 ne	 bi	 bili 	 v eč	 čr eda,	 ki	 je	 samo	 pripr a vlje-
na	 r eči	 da,	 ampak	 bi	 pos t ali	 odg o v orni	 pr ek o	 ‚r az umneg a	 soglasja ‘ .	 T ak o	 bi 	
iz s t opili	 iz	 s t anja	 ne zr elos ti	 in	 odtujenos ti, 	 ki	 ji	 v edno	 us tr e z a t a	 ne zr elos t 	
in	odtujenos t	celotne	Cerkv e.«	(F emiano	1970,	7–21)
Cerk ev	 v	 času	 Newmanov eg a	 življenja	 z a	 njegovo	 odprtos t	 do	 vloge	 laik ov	 v	 njej	 ni 	
imela	 posluha.	 T o	 je	očitno	vidno	 v	 nauk u	 prv eg a	 v atik ansk eg a	 k oncila	 in	po	 njem.	 Če 	

654 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
je	 izr očilo	 vse 	 od	 z ačetk ov	 pričev alo	 z a	 deja vno	 soudele ž enos t	 laik ov	 pri	sensus fidei,	
pa	 k oncil	 ne z aupanje 	 do	Ecclesia discens	 še	 poglobi	 in	 prizna v a	 laik om	 le	 indefectibili-
tas passiva:	v erniki	so	tis ti,	ki	poslušajo	ne zmotljivo	učit eljs tvo	in	so	mu	poslušni.
No v e 	 per spek tiv e 	 vidimo	 šele 	 pri	 drug em 	 v a tik ansk em 	 k oncilu, 	 na	 k a t er em	 je 	
pomembno	 vlog o	 imel	 tudi	 Ne wmano v	 nauk	 (K er	 2014)	 –	 a	 tudi	 tu	 ne	 br e z	 kri tik e	
nek a t erih	 k oncilskih	 oče t o v 	 (Vit ali	 2005,	 612).	 Drugi	 v a tik anski	 k oncil	 o	 čutu	 v ernih 	
g o v ori 	 pr edv se m	 v	 „Lumen	 g en tium “ 12	 in	 g a	 neposr edno	 na v e z uje	 na	 pr er ošk o	
službo	 v seh	 v er nik o v .	 V er ski	 čut	 je	 t ak o	 opr edeljen	 k ot	 ‚nadnar a v en ‘	 čut,	 ki	 z ag o-
t a vlja,	 da	 se	 »celot a	 v ernik o v	 /…/	 v	 v er o v anju 	 ne	 mor e	 motiti«,	 in	 sicer	 glede	 vpr a-
šanj,	ki	z ade v ajo	v er o	in	mor alo.	
Kljub	 t emu,	 da	 si	 je	 na	 t em	 t em elju	 t eologija	 po	 k oncilu	 r az deljenos t	 K ris tuso-
v eg a	 t elesa	 na	 hier arhijo	 in	 laik e	 priz ade v ala	 pr eseči,	 pa	 ji	 t o	 ni	 uspelo	 najbolje	 o z. 	
je	 vpr ašanje	 os t ajalo	 na	 t eor e tični	 r a vni.	 Do v olj	 je,	 da	 pogleda mo	 r edak cijo	 no v e-
g a	 „Zak onik a	 cerkv eneg a	 pr a v a “ . 	 Če	 je	textus prior	 (1971)	 v	 k anonu 	 55	 v	 celoti 	
na v ajal	 L G 	 1 2, 	 je 	 v 	 v se h	 nasle dnjih	 she m ah	 poje m 	sensus fidei	 odsot e n	 –	 t ak o	 v 	 2 .	
knjigi	o	Bo žjem	ljuds tvu,	k ot	tudi	v	3.	knjigi	o	učit eljski	službi.	
Le t a	 1971	 je	 P apeški	 s v e t	 z a	 sr eds tv a	 družbeneg a	 ob v ešč anja	 iz dal 	 „Na v odilo“ ,
11
 
v	 k a t er e m	 poud arja,	 da	 mor a	 biti	 v ernik om	 s v oboda	 misli	 in	 izr až anja	 sicer	 z ag o-
t o vljena,	 obenem	 pa	 poudarja ,	 da	 mor ajo	 njiho v o	 mnenje	 skrbno	 pr e t eh t a ti	 cer-
kv ene	oblas ti	(š t.	32),	ki	so	odg o v orne	z a	t o ,	da	bdijo	nad	pr a v o v erjem.	
K ongr eg acija	 z a	 nauk	 v er e	 je	 na	 omenjeno	 t emo	 spr eg o v orila 	 dv akr a t:	 v	 dok u-
men tu	 „ My s t eri um	 E ccl esi ae “ 	 (1973)	 –	 v	 č asu	 k o	 je	 bi l a	 a v t ori t e t a	 uči t el js tv a	 z a-
r adi	 enciklik e	 „Humanae	 vit ae “	 močno	 pos t a vljena	 pod	 vpr ašaj	 –	 in v	 dok umen tu	
„Donum	 v erit a tis “ 	 (1990),	 ki	 je	 odme v	 na	 primer	 ‚K üng ‘	 (Gr einacher	 in	 Haag	 1980). 	
P r v i	 dok ume n t	 poudar ja	 ne zmotljiv os t	 ce lotne 	 Ce r k v e 	 –	 pas tir je v 	 in	 v e r nik o v 	 sk u-
paj,	 t or ej	 ne	 le	 enih	 br e z	 drugih 	 in	 obr a tno	 (š t.	 2)	 –,	hkr a ti	 pa	 spominja,	 da	 je	 po-
uče v anje	 v ernik o v	 s	 K ris tuso v o 	 oblas tjo 	 »izključna	 domena	 pas tirje v« 	 in 	 nik ak or 	
ni	 podr ejeno	 soglasju	 v ernik o v .	 Drugi	 dok umen t	 k ongr eg acije	 pa	 poudarja	 situa-
cijo	 nesoglasja	 in	 t o ,	 da	 mnenje	 posame znik a	 ali 	 sk upine	 v ernik o v	 ni	 nujno 	 is t o-
vetno s sensus fidei	 –	 saj	 je	 lahk o	 zmotno ,	 zlas ti	 pod	 vpliv om	 v ečinsk eg a	 ja vneg a	
mnenja,	 ki	 se	 oblik uje	 na	 podlagi	 por oč anja	 sr eds t e v	 družbeneg a	 ob v ešč anja	 (š t.	
35).	 Pr a v o v erje	 t or ej	 ohr anja	le	 učit eljs tv o ,	 tudi	 če	 se	 z di,	 da	 t o	 t eolog e	 ‚omejuje ‘ .	
T eologija	 je	 v	 odg o v or	 na	 t a	 s t ališč a	 names t o	 o	 pris tnem	 pom enu	sensus fidei go-
v orila	bolj	ideološk o	–	o	vlogi	ljuds tv a,	ubogih,	ki	so	v	k on tr as tu	s	hier arhijo.
Izr az	 se	 spe t	 po ja vi	 v	 K a t ekizmu,	 in	 sicer	 k o	 se	 g o v ori	 o	 posr edo v anju	 r az ode tja	
(š t.	 91–93),	 o	 priče v anju	 celotne	 Cerkv e	 z a	 K ris tusa	 (š t.	 785)	 in	 o	munus docendi 
(š t. 	 889). 	 Pri sotn os t	 i zr az a	 v	 K a t eki zmu ,	 ki	 je	 z a	 v er o	 i n	 mor al o	 Cerkv e	 mer o dajen ,	
je	 pomembna	 –	 t o	 pa	 se v eda	 še	 ne	 pomeni, 	 da	 je	 bil	 nauk 	 o	sensus fidei tudi splo-
šno	spr eje t	(Vit ali	2005,	617).	
11 
„P on tificium	 Consilium	 Ins tr ume n tis	 Communic a tionis	 Socialis	 P r ae positum, 	 Ins tr uctio	 pas t or alis	 Com-
munio	 e t	 pr ogr essio 	 ad	 decr e tum	 Conci lii	 oecumenici	 V a tic ani	 II	 de	 ins trumen tis	 c ommunic a tionis	 so-
cialis	 rit e	 applic andum	 de	 manda t o	 eiusdem	 Concilii	 e x ar a t a,	 23.	 05.	 1971“ ,	AAS	 63	 (1971)	 593–656; 	
Enchiridion Vaticanum	4:498–617.

655 Alenka Arko - Teologija o laikih
Ne	 glede	 na	 t o	 Vit ali	 (2005,	 624 –627)	 poudarja,	 da	 se	 je	 o	sensus fidei v teolo-
giji	 v elik o 	 g o v orilo 	 t ak o	 v	 nemšk em	 k ot	 v	 fr anc osk em,	 it alijansk em	 in	 špansk em 	
pr os t oru.	 Iz sled ki	 t eh	t eoloških	 r azpr a v	k až ejo	 na	 t o ,	da	 je	pr omocija	 laik o v	sama	
po	 sebi	 neuspešna, 	 če	 ne	 pot ek a	 znotr aj	 pr omocije	 Cerkv e-Bo žjeg a	 ljuds tv a	 o z. 	
znotr aj	 občes tv ene	 ekle ziologije.	 V	 naspr otnem	 primeru	 je	 v edno	 po v e z ana	 z	 ne-
v ar nos tjo	 k le r ik aliz ac ije 	 laik o v 	 ali	 pa	 s	 pog labljanje m 	 naspr otij	 m e d	 hie r ar hijo , 	 k i	
nauk	 o	sensus fidei	 spr ejema	 s	 t e ž a v o ,	 in	 laiki,	 ki	 ž elijo	 s v oj	 pr os t or	 v	 Cerkvi	 neod-
visno	 od	 hier arhije.	 Se v eda 	 je	 pri	 t em	 tr eba	 poudariti, 	 da	 je	 nujno	 tudi	 pr a vilno 	
r az ume v anje	 pojma	 Bo žje	 ljuds tv o , 	 in	 sicer	 skladno	 z	 nauk om	 k oncila	 t er	 na	 t eme-
ljih	 enak eg a	 dos t ojans tv a 	 v seh	 kr ščenih	 –	 pr ed	 slehernim 	 loče v anjem 	 glede 	 na 	
službo	ali	s t an	v	Cerkvi.
Pr ed	 10	 le ti	 se	 je	 vpr ašanju	 pos v e tila	 Mednar odna	 t eološk a	 k omisija	 v	 dok u-
men tu 	 „Sensus fidei 	 v	 ži vl jen ju 	 Cerkv e “ 	 (2014),	 ki	 si s t ema tičn o	 p o v z ema	 vi r e	 n au-
k a	 in 	 njeg o v	 z g odo vinski	 r az v oj;	 vlog o	 laik o v	 v	 Cerkvi	 ocenjuje	 po zitivno ,	 a	 hkr a ti	
pr oti 	 enosmerni	 in t erpr e t aciji	 pojma	 poudarja	 pomen	 pris tne	 v er e	 (da	 bi	 lahk o 	
g o v or ili	 o	 čutu	 v e r e 	 in	 ne 	 o	 če me r	 k oli	 dr ug e m ); 	 jasno	 naš t e v a	 dr ž e , 	 k i	 so	 m e r ilo 	
soudele ž enos ti	 pri	sensus fidei.	 R es	 so	 v erniki	 po	 kr s tnem	 maziljenju	 pri	 njem	 so-
udele ž eni 	 –	 r es	 pa	 je	 tudi,	 da	 je	 globina	 soudele ž enos ti 	 odvisna	 od	 osebneg a	 in 	
deja vneg a	 odg o v or a	 na	 milos t	 kr s t a	 (prim.	 4.	 pogla vje).	 K	 t em	 drž am	 se	 vr ač a	 tudi 	
dok umen t	 is t e	 k omisije	 „Sinodalnos t	 v	 življenju	 in	 poslans tvu	 Cerkv e “	 (2018),	 ki 	
glede	 an t ag oniz ma	 med	 hier arhijo	 in	 laiki	 poudarja,	 da	 je	 z a	 občes tv eno	 ekle zio -
logijo	bis tv ena	k enotična	drž a	sleherneg a	v ernik a	(š t.	112).
12
3. Tria munera in laiki
Nauk,	 da	 so	 po	 kr s tu	 tudi	 laiki	 soudele ž eni	 pri	 tr eh	 dar o vih	 o z.	 službah:	 duho vni-
šk em	 (munus sanctificandi), 	 kr alje v sk em 	 (munus regendi)	 in	 pr er ošk em	 (munus 
docendi),	 je	 pr vi 	 podr obneje	 pr eds t a vil 	 Y v es	 Cong ar	 –	 v erje tno	 je	 t o	 najbolj	 iz vir en 	
prispe v ek 	 njeg o v eg a	 dela 	Jalons	 k	 t eologiji	 laik o v , 	 saj	 so	 bili	 pr ej	 ti	 dar o vi	 v e z ani 	
le	 na	 z akr amen t	 s v e t eg a	 r eda.
13
	 S	 t em	 je	 dejansk o	 pripr a vil	 pot	 k oncilski	 upor abi	
tria munera	 v	 Dogma tični	 k ons tituciji	 o	 Cerkvi	 (L G	 31;	 34–36),	 čepr a v	 je	 bil	 oseb-
no	 pr eprič an,	 da	 shema	 ni	 popolna	 –	 da	 je	 le	 ‚udobna	 tipologija ‘ ,	 s	 k a t er o	 je	 bi-
blični,	 pa tris tični	 in	 z g odo vinski	 ma t erial	 o	 t eologiji	 laik o v	 mog oče	 sis t ema tizir a ti	
(Cong ar	1953,	17).	
K o	 Cong ar	 g o v ori	 o	 duho vniš tvu,	 loči	 tri	 r a vni:	 duho vno	 duho vniš tv o	 (sacerdo-
ces spirituel), 	 k i	 v odi	 k 	 s v e t os ti	 pr e k o	 da r it v e 	 živ lje nja ; 	 k r s t no	 ali	 splošno	 duho v ni-
12 
Glej	 tudi: 	 Fr ančišek,	 „ Go v or 	 ob	 pr azno v anju	 50-le tnice 	 šk of o v sk e 	 sinode “ ,	AAS	 107	 (2015):	 1140;	 is ti, 	
„E v ang elii	Gaudium “ ,	š t.	119–120.
13 
V	 r esnici 	 shema	 iz v orno	 ni 	 ekle ziološk a,	 ampak	 kris t ološk a	 in	 sot eriološk a.	 V	 k a t olišk o	 ekle ziologijo	 je 	
v s t opila	 na	 pr e hodu	 iz	 18.	 v 	 19.	 s t ol.	 k ot	 tr ojna	 služba, 	 da	 bi	 zr ahljala	 nauk 	 o	 dv e h	 oblas t e h	 v 	 Ce r k v i	 – 	
potestas ordinis in potestas juridictionis.	 Disciplina	 us tr e z a	 vlogi 	 v odenja	 (regimen),	 z akr amen ti	 vlogi 	
pos v eče v anja	 (ministerium)	 in	 dok trina	 vlogi	 pouče v anja	 (magisterium).	 Prim.	 Cong ar	 1983,	 97–115; 	
Lécuy er	1996,	851–871.	

656 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
š tv o ,	 ki	 dopušč a	 ak tivno	 udele žbo	 pri	 e vharis tični	 daritvi	 in	 življenju	 Cerkv e;	 služ -
beno	 o z.	 hier arhično	 duho vniš tv o ,	 ki	 daje	 oblas t	 z a	 obhajanje 	 e vharis tije.	 T ak šna	
r az delit e v	 z g or aj	 omenjeno	 r azlik o 	 med	 duho vniki 	 in	 laiki 	 dejansk o	 potrjuje,	 saj 	
pomeni,	 da	 so	 kleriki	 s	 K ris tuso m	 t esneje	 po v e z ani	 ne	 z ar adi	 v ečje	 s v e t os ti	 ali	 ak-
tivnejše	 udele žbe	 v	 delih	 usmiljenja,	 ampak	 z ar adi	 službe,	 ki	 so	 jo	 pr ejeli.	 Laiki	 pa	
se	 udele ž ujejo	 z akr amen t o v ,	 ki	 jih	 obhajajo	 duho vniki,	 in	 s	 s v ojim	 življenjem	 pri-
čujejo	z a	K ris tusa	(V er g ottini	2017,	96).	Cong ar	s v ojo	misel	po v z ema	t ak ole:
»Samo	 eden	 je	 duho vnik, 	 K ris tus, 	 ki	 je	 Α ,	 Ω	 in	 pot.	 Med	 A	 in	 Ω	 smo	 dele žni 	
njeg o v eg a	 duho vniš tv a	 na	 z akr amen t alen	 način,	 in	 sicer	 pr ek o	 z akr amen-
t alneg a 	 obhajanja	 njeg o v e 	 žrtv e: 	vsi 	 pri	 kr s tu	 (birmi),	 da	 bi	 se	 udele žili	 t eg a 	
obhajanja;	nekateri	 na	 hier arhičen	 način,	 pri	 pos v ečenju,	 da	 bi	 vr šili 	 t o 	
obhajanje.	Vsi 	 so	 duho vniki 	 po	 s v ojem	 duho vnem	 življenju 	 v	 K ris tusu 	 in 	
bodo v nebesih	 (k urziv a	 A .	 A .)	 opr a vljali	 samo	 eno	 duho vniš tv o	 –	 tis t o ,	 ki	
g a	izr až a t a	pojem	in	r esničnos t.«	(1953,	224)
T udi	 k o	 g o v ori	 o	munus regendi,	 t or ej	 o	 kr alje v ski	 službi,	 ohr anja	 dv e	 r a vni.	 La-
ik om	 pr izna v a	 šir ok o	 polje 	 pobud	 in	 de ja v nos ti	 –	 t ak o	 posame znik om 	 k ot	 sk upno-
s ti,	 ki	 ob lik ujejo 	 cerkv eno	 življenje	 v	 z g odo vinski	 r esničnos ti	 –,	 ne	 pripada	 pa	 jim	
a v t or it e t a	 o z.	 niso	 de le žni	 »v ode nja	 ali	 k r alje v sk e 	 v log e 	 Ce r k v e 	 k ot	 oblas ti«.	 (354)	
Cong ar	 meni,	 da	 se	 kr alje v ski 	 znač aj	 laik ov	 v	 Cerkvi 	 k až e	 v	 poslušnos ti	 Bogu,	 ki 	
z ag ot a vlja	 dos t ojans tv o	 in	 notr anjo	 s v obodo , 	 s	 k a t er o	 se	 laik 	 lahk o	 obr ač a	 t ak o	 na 	
Bog a	 k ot	 k	 s v e tu,	 v	 k a t er em	 živi.	 V	 odnosu	do	 Bog a	 mu	munus regendi	 daje	 moč,	
da	 se	 lahk o	 upr e 	 sk ušnja v am 	 in	 gr ehu	 –	 in	 t ak o	 služi	 samo	 Bogu	 –,	 v 	 odnosu	 do 	
s v e t a	 pa	 g a	 kr alje v ski	 znač aj	 v zpodbuja	 k	 delo v anju	 v	 s v e tu	 –	 in	 sicer	 t ak o ,	 da	 r az-
vija	 v	 njem	 vr ednot e,	 ki	 so	 polo ž ene	 v	 s tv ar s tv o. 	 T ak o	 prispe v a	 k	 ur esniče v anju 	
tis t e	r esničnos ti,	ki	se	bo	v	polnos ti	r az odela	v	esha t ološk em	r edu,	tuk aj	in	z daj.	
K r alje v ski	 znač aj	 k ot	 oblas t	 v	 pr a v em	 pomenu	 pripada	 le	 hier arhiji,	 tis tim,	 ki	 so	
posr edniki	 med	 Bog om	 in	 v erniki. 	 Kljub 	 z elo 	 jasni	 po ziciji,	 da	 oblas t	 iz v aja	 kler , 	
Cong ar	 opo z arja,	 da	 mor a	 hier arhija	 pri	 v odenju 	 upoš t e v a ti	 življenje	 Cerkv e,	 t or ej 	
laik o v:	 dopušč a ti	 njiho v o	 sodel o v anje,	 posluša ti	 njiho v e	 z ah t e v e	 in	 nas v e t e,	 upo-
š t e v a ti	 njiho v o	 soglasje 	 ali	 nesoglasje.	 K adar	 ni	 t ak o ,	 a v t or 	 g o v ori	 o	 kriv di, 	 o	 de-
spotizmu	 –	 ki	 je	 daleč 	 od	 odg o v ornos ti	 in	 pris tneg a	 živ e tja	munus regendi	 (V er g ot-
tini	2017,	98–99).	
Cong ar	 tr adicionalnemu	 r az ume v anju	pr er ošk e	 službe	(munus docendi),	 ki	 naj	
bi	 bil	 popolnom a	 v	 r ok ah	Ecclesia docens,	 dodaja	 vidik e	 mis tičneg a	 spo zna v anja,	
t eološk eg a	 r az ume v anja	 in	 čut a	 v er e 	 (sensus fidei fidelium), 	 ki	 pripadajo	 v sem. 	
A vt orit e t a	 glede 	 pas t or alne 	 deja vnos ti	 Cerkv e 	 je	 t or ej	 v 	 r ok ah	 kler a, 	 ki	 ima	 dolžnos t 	
nauk	 z ag ot a vlja ti	 in	 nadz or o v a ti;	 ljuds tv o	 o z.	 laiki	 pa	 so	 poklic ani	 k	 ak tivnemu,	 ne	
z g olj	 me haničnemu	 spr ejemanju	 nauk a	 –	 t or ej	 k	 po v e z o v anju 	 nauk a	 z	 življenjem	
in	t ak o	tudi	k	njeg o v emu	r az širjanju.	
Cong arje v a	 op tik a	 odnosa	 med	 hier arhijo	 in	 laiki	 t er	 nauk	 o	tria munera,	 ki	 so	
jih	 dele žni	 v si	 kr ščeni,	 so ,	 k ot	 ž e	 r ečeno ,	 neposr edno	 vpliv ali	 na	 učit eljs tv o	 drug e-
g a	 v a tik ansk eg a	 k oncila	 in	 na	 k asnejše	 r azmišljanje	 Cerkv e	 na	 t emo	 laik o v .	 Spom-

657 Alenka Arko - Teologija o laikih
nimo	 le 	 na	 apos t olsk o	 spodbudo	 Jane z a	 P a vla	 II.	 „ Chris tifideles	 laici“ , 	 pa	 tudi	 na 	
nauk	o	laikih	v	K a t ekizmu	K a t olišk e	Cerkv e	(š t.	901–913).
14
 
Drugi	 v a tik anski	 k oncil	 t emo	tria munera	 v 	 po v e z a vi	 s	 kr s t om	 r az vija	 v 	 4.	 po-
gla vju	 dogma tične	 k ons titucije 	 „Lumen	 g en tium “:	 tudi	 laiki	 so	 duho vniki	 (š t.	 34),	
pr er oki	 (š t.	 35),	 k er	 jim	 je	 K ris tus	 dal 	 dele ž	 pri	 s v ojem	 duho vniš tvu	 in	 pr er oški	 služ-
bi,	 da	 bi	 v	 S v e t em	 Duhu	 »pr osla vljali«	 Oče t a	 in	 sodelo v ali	 pri	 odr ešenju	 s v e t a	 t er	
pri	 učit eljski 	 službi 	 hier arhije	 –	 posebej	 sk o zi	 priče v anje	 življenja. 	 Ž e	 pr ej	 pa	 L G 	
g o v ori 	 tudi 	 o	 pas tir ski 	 službi 	 laik o v ,	 in	 sicer	 v	 z v e zi 	 s	 pojmom	 družine	 k ot	 »domače 	
Cerkv e«	 (š t.	 11).	 Kljub 	 t ej	 po zitivni 	 oceni	 je	 v endarle	 r ečeno ,	 da	 laiki 	 pas tir sk e	 služ-
be	 ne	 opr a vljajo 	 s	 K ris tuso v o 	 oblas tjo 	 –	 t a	 vlog a	 pripada	 samo	 pos v ečenim	 služ ab -
nik om,	 ki	 delujejo	 in persona Christi	 (š t.	 37).	 K oncil 	 t ak o	 laik om	 mes t o	 v	 poslans tvu 	
Cerkv e	 po	 eni	 s tr ani	 prizna v a,	 po	 drugi 	 pa	 ohr anja	 tr adicionalni 	 nauk,	 da	 imajo 	
šk ofje	 in	 njiho vi 	 pomočniki 	 (duho vniki)	 posebno ,	 odločilnejšo 	 vlog o. 	 Laiki	 lahk o 	
pr ek	 s v ojih	 k ariz em	 (š t.	 30)	 in	 duho vne	 izk ušnje,	 ki	 jo	 živijo	 v	 s v e tu,
15
	 sodelujejo 	
pri	 tr eh	 službah	 pos v ečenih	 služ abnik ov .	 Mor da	 še	 najbolj	 očitno	 v	 vlogi 	 k a t ehe t ov , 	
kjer	so	pri	učit eljski	službi	tudi	neposr edno	soudele ž eni	(A G	17).
T eologi 	 so	 se	 po	 k oncilu	 na	 nauk	 o	 vključitvi 	 v seh	 kr ščenih	 v	 K ris tusa	 pr ek o	 she-
me tria munera,	 do	 k a t er e	 je	 bil 	 po	 s v oje	 kritičen	 ž e	 Cong ar ,	 spr v a	 odz v ali 	 kritično.	
Shema	 je	 g ot ov o 	 dogma tično	 v arna,	 posebej	 s	 s t ališč a	 kris t ologije,	 hkr a ti	 pa	 je	 tudi 	
biblična.	 V e ndar 	 t ak 	 pr is t op	 ne	 mor e 	 biti	 e dini	 –	 tudi	 z a t o , 	 k e r 	tria munera	 J ez u-
so v e	 osebe,	 v	 k a t er o	 smo	 po	 kr s tu	 vključeni	 v si	 v erniki,	 ne	 ‚iz črpajo‘ .	 Danes	 t eolo -
gija	 poudarja	 pr edv sem	 njeg o v o	 edins tv eno	 sino v sk o	 is t o v e tnos t,	 ki	 se	 je	 r az ode-
la	 v	 obli k ah	 in	 na	 načine,	 s	 k a t erimi	 je	 r azlag al	 s v oj	 odnos	 z	 Oče t om	 in	 z	 ljudmi;	 t e	
is t o v e tnos ti	 smo	 po	 njeg o vi 	 milos ti	 k ot	 posino vljeni 	 Bo žji	 sino vi 	 ali 	 sino vi 	 v	 Sinu 	
dele žni	 v si	 kr ščeni.	 Hkr a ti	 pa	 tudi	 S v e t o	 pismo	 z a	 r az ume v anje 	 is t o v e tnos ti	 v seh 	
v ern i k o v	 v	 C erkvi 	 p o n u j a	 še	 d ru g e	 i zt o čn i ce:	 r az se žn o s t	 z a v e z e,	 u čen če v s tv a,	 k a-
riz em	–	če	naš t ejemo	le	nek a t er e.
4. Laiki in službe v Cerkvi
P ogled	 na	 z g odo vino	 Cerkv e	 prič a,	 da	 je	 bilo	 spr v a	 prisotnih	 v elik o	 k ariz em,	 ki	 so	
opr edeljene 	 k ot	 dar	 S v e t eg a	 Duha	 (1	 K or	 12,7-11),	 a	 z elo	 kmalu	 apos t ol	 P a v el	 ome-
nja	 pr edv sem	 posame zne	 lik e	 o z.	 službe:	 apos t ole,	 pr er ok e,	 e v ang elis t e,	 pas tirje	 in 	
učit elje,	 ki	 jih	 je	 pos t a vil	 Gospod	 (E f	 4,11-16).	 V	 pas t or alnih	 pismih	 se	 t ak o	 g o v ori	
le	 še	 o	 službah.	 T eologi	 z a t o	 g o v orijo	 o	 pr ocesu	 ins titucionaliz acije	 k ariz em,	 ki	 se	
spr eminjajo	 v	 službe, 	 in	 o	 pr ocesu	 hier arhiz acije 	 cerkv enih	 služb, 	 z aključenem	 k o-
nec	 2.	 s t ole tja	 z	 uv elja vitvijo	 monarhičneg a	 šk of o v s tv a,	 ki	 je	 z ag ot a vljalo	 edinos t	
posame znih	 sk upnos ti. 	 Šk of o v sk a	 služba	 v	 sebi	 z druž uje	 dv a	 vidik a:	 duho vniški 	 (ad 
sacerdotium), 	 ki	 g a	 šk of	 deli 	 z	 duho vniki	 –	 sk upnos ti	 pa	 z ag ot a vlja	 e vharis tično 	
14 
Z a	pop oln ejši	spise k	dok umen t o v	Cerkv e	–	t ak o	papeških	k ot	posame znih	šk of o v	–	glej	Malna ti	2005.
15 
Dekr e t	 „ Apos t olic am	 auct osit a t em “	 pou darja,	 da	 v erni	 laiki	 delujejo	 ‚na v z v en ‘ ,	 z unaj	 Cerkv e	 –	 da	 imajo	
s v e tni	znač aj	(š t.	4,	29)	–,	medt em	k o	šk ofje	in	duho vniki	delujejo	‚ znotr aj‘	Cerkv e.	

658 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
hr ano	–,	 in	služ abniški	 (ad ministerium),	 po	k a t er em	 sk upaj	z	 diak oni	 skrbi	z a	 po-
tr ebe	 sk upnos ti. 	 V	 t em	 pr ocesu 	 pa	 je	 tr eba	 vide ti	 še	 eno	 r az se žnos t. 	 K o	 pos v ečeni 	
sl u ž abn i ki 	 obl as t	 v	 Cerkvi 	 s trn ejo	 v	 s v oji h 	 r ok ah,	 kmal u 	 opazi mo	 obl i k o v an je	 no-
vi h 	 sl užb,	 ki	 i z vi r ajo	 posebej	 i z	 di ak on a t a	 –	 t o	 je	 subd i ak ono v ,	 hos tiari je v ,	 ak ol i t o v , 	
b r al ce v ,	 ekz o r ci s t o v . 	 T e	 sl u žb e	 so 	 l ai čn e	 i n	 so 	 z a t o 	 p o zn eje	 o p r ed el jen e	 k o t	 tis t e, 	
ki	 ni so	 po v e z ane	 z	 duho vniš tv om	 (o z.	 k ot	 nižji	r edo vi),	 medt em	 k o	 so	 šk of o v s tv o ,	
duho v niš t v o	 in	 diak ona t 	 v išji	 r e do v i.	 T r ide n tinsk i	 k onc il	 je 	 na	 podlag i	 t e 	 de lit v e 	 la-
ik om	duho vniški	znač aj	odr ek el	(Vit ali	2022,	556–561).	
K o 	 se	 j e	 k	 vp r aš an j u 	 sl u žb 	 v	 C erkvi 	 vrn i l 	 d ru gi 	 v a tik an ski 	 k o n ci l ,	 j e	 b i l 	 d ej an sk o 	
z e lo	 pr e viden	 in	 tr adicionale n.	 L G	 10	 službe	 še	 v e dno	 po v e z uje 	 samo	 s	 k le rišk im	
s t anom.	 Bo žje	 ljuds tv o	 se	 pos v ečuje 	 pr ek o	 z akr amen t ov 	 in	 službeneg a	 duhovniš tv a, 	
ki 	 z akr amen t e	 p o d el ju je	 (L G	 12;	 18);	 t ermi n 	ministerium	 se	 z a	 l ai k e	 n e	 u p o r ab l ja 	
nikjer .	 K oncilski	 dok umen ti	 g ov orijo	 le 	 o	 t em,	 da	 laiki	 v 	 moči	 splošneg a	 duhovniš tv a 	
sodelujejo	 v	 poslans tvu	 Cerkv e	 (L G	 31).	 L G	 33	 sicer	 pr a vi, 	 da	 so	 laiki	 lahk o	 poklic a-
ni	 k	 t esnejšemu	 sodelov anju	 s	 hier arhijo ,	 v endar 	 t eg a	 ne	 opr edeljuje 	 bolj	 na t ančno. 	
P o	 k oncilu	 je	 pri	 nek a t erih	 t eologih	 z azna vna	 os tr a	 r eak cija,	 saj	 so	 pr eprič ani,	
da	 v 	 Cerkvi	 niso	 pr v ens tv ene 	 službe, 	 ampak	 k arizme	 (K üng	 1965,	 282–290;	 Ha-
senhuttl	 1969;	 Boff	 1981).	 Pri	 t em	 gr e	 pog os t o	 z a	 ideologiz acijo	 o z.	 kritično	 drž o	
do	 tr dit v e	 L G	 10,	 tj.	 da	 se	 službeno	 duho vniš tv o	 od	 kr s tneg a	 r azlik uje	 »po	 bis tvu	
in	 ne	 le	 po	 s t opnji«,	 k ar	 o vir a	 pois t o v e t enje	 obeh	 tipo v	 duho vniš tv a.	 S	 t o	 polemi -
k o	 je 	 bila	 po v e z ana	 tudi	 z ah t e v a	 po	 ž e nsk e m	 diak ona tu	 in	 duho vniš tvu, 	 v 	 k a t e r o 	
je	 poseg el	 P a v el	 VI.	 z	 odločitvijo ,	 da	 nižje	 r edo v e	 ukine,	 us t ano vi	 pa	 službi	 br alc a	
in	 ak olit a,	 ki	 se	 od	 službeneg a	 duho vniš tv a	 jasno	 ločit a	 (motupr oprio	 „Minis t eria	
quaed am “ , 15. 	 8.	 1972). 	 P ape ž	 si cer	 dopušč a,	 da	 l ahk o	 šk of o v sk e	 k on f er ence	 po	
potr ebi	 pr osijo	 tudi	 z a	 pos t a vit e v	 v	 drug e	 službe,	 še	 posebej	 hos tiarija,	 ekz or cis t a	
in	 k a t ehe t a.	 T e	 no v e 	 službe, 	 ki	 so	 se	 z a	 pas t or alne 	 namene	 poja vljale 	 pos t opno , 	
so	 po v e z ane	 z	 v z g ojo	 otr ok	 in	 mladih	 v	 v eri,	 s	 pripr a v o	 na	 z akr amen t e,	 s	 skrbjo	 z a	
bolne 	 in	 z	 drugimi	 k arit a tivnimi	 deja vnos tmi, 	 duho vnim 	 spr emljanjem	 ipd.
16
	 P ape ž 	
Fr ančišek	 je	 le t a	 2021	 z	 motupr oprijem	 „ An tiquum	 minis t erium “ 	 us t ano vil 	 službo 	
k a t ehe t a,	 v 	 k a t er o	 so	 posame zniki	 pos t a vljeni	 s	 posebnim	 obr edom.	 Is t eg a	 le t a	 pa 	
je	 bil 	 spr emenjen	 tudi 	 k anon	 230	 Z CP ,	 ki	 je	 pr edhodno	 službi 	 br alce v	 in	 ak olit o v 	
dopušč al 	 le	 moškim. 	 Motupr oprij „Spiritus	 Domini“ 	 t ak o	 dopušč a,	 da	 ti	 dv e	 službi 	
lahk o	op r a vljajo 	tudi	 ž ensk e.	T a	r az širit e v	 služb,	ki	niso	 v e z ane	na	z akr amen t	s v e-
t eg a	 r eda,	 je	 bila	 podlag a,	 da	 se	 je	 z ačelo	 g o v oriti	 o	 Cerkvi,	 ki	 je	 v sa	 službena	 (it.	
Chiesa tutta ministeriale).
V endar	 pa	 pr oces	 uv elja vljanja	 no vih	 služb	 ni	 bil	 niti	 enos t a v en	 niti	 br e z	 pomi-
slek o v .	 Nanje	 je	 posebej	 opo z oril	 Jane z	 P a v el	 II.	 v	 posinodalni 	 apos t olski	 spodbu-
di	 „ Chris t e fideli s	 laici“	 (š t.	 23),	 kjer	 g o v ori	 o	 naspr ot o v anjih	 nek a t erih	 sinodalnih	
oče t o v	 t emu,	 da	 bi	 g o v orili	 o	 laiških	 službah	 –	 češ	 da	 bi	 t o	 ut egnilo	 v oditi	 k	 zme-
šnja vi 	 glede	 službeneg a	 in	 splošneg a	 duho vniš tv a	 ali 	 pa	 k	 us tv arjanju 	 cerkv ene 	
s tr uk tur e , 	 k i	 bi	 bila 	 pos v e č e nim 	 služ abnik om 	 v zpor e dna.	 P o	 dr ug i	 s tr ani	 pom no-
ž e v anje	 t ak o	 imeno v anih 	 laičnih 	 služb 	 lahk o 	 daje	 tudi 	 v tis,	 da	 je	 v ernik,	 ki	 mu 	 v 	
16 
Prim.	dok umen t	It alijansk e	šk of o v sk e	k on f er ence	„E v ang elizz azione	e	minis t eri“ (1977).

659 Alenka Arko - Teologija o laikih
Cerkvi	 ni	 dodeljena	 nobena	 služba, 	 v 	 podr ejenem	 polo ž aju	 –	 manj	 kris tjan	 k ot 	
drugi.	N ek a t eri	 t eologi
17
	 pr a vijo ,	 da	se	 z di,	da	se	 t e	 službe	po deljujejo	 z a	 t o ,	 da	bi	
laik om 	 dali	 priznanje 	 –	 ne 	 glede 	 na	 t o , 	 ali	 so	 nanje 	 z ar es	 pripr a vljeni	 in	 ali	 so	 r e-
snično	 potr ebne.	 T o	 pa	 pog os t o	 v odi	 v	 klerik aliz acijo	 nek a t erih	 laik o v	 (Cas t ellucci	
2006,	57–72).	
V	 smeri	 ‚službeneg a ‘	 znač aja	 v seh	 s t ano v	 in	 poklice v	 je	 mog oče	 r az ume ti	 nauk	
Jane z a	 P a vla	 II., 	 k i	 v 	 „N o v o	 Mille nnio	 Ine un t e “	 laične 	 službe 	 pos t a vlja	 v 	 k on t e k s t 	
občes tv ene	 ekle ziologije	 –	 v	 skrbi,	 da	 bi	 v	 Cerkvi	 dobili	 pr os t or	 v si	 dar o vi	 S v e t eg a	
Duha	 (46).	 V	 t em	 k on t ek s tu	 se	 je	 r az vila	 tudi	 misel	 o	 z ak onski 	 z v e zi	 k ot	 o	 posebni	
službi	 v	 Cerkvi,	 saj	 ima	 družina 	 sama	 po	 sebi	 občes tv eni	 znač aj;	 ž e	 k oncil	 jo	 ime-
nuje	 tudi 	 »domač a	 Cerk e v«	 (L G	 11).	 Jane z	 P a v el 	 II.	 službeni 	 znač aj	 družine	 izpe-
ljuje 	 iz 	 de js tv a, 	 da 	 s t a 	 de liv c a 	 z ak r am e n t a 	 z ak onc a, 	 k i	 pot e m 	 s v ojo	 službo	 nadalju-
je t a	 v	 spr ejema nju	 in	 v z g oji	 otr ok	 –	 lahk o	 pa	 tudi	 pr ek o	 pr e v z emanja	 odg o v orno-
s ti	 t ak o	 v	 cerkv eni 	 sk upnos ti	 k ot	 v	 družbi 	 („F amiliaris	 c onsortio“ 38;	 49–50;	 57). 	
Raz ume v anje	 družine	 k ot	 dom ače	 Cerkv e	 je	 g ot o v o	 po zitivno	 in	 pr eds t a vlja	 v elik	
izziv , 	 k ak o	 naj	 jo	 Cerk e v 	 primerno	 in	 učink o vit o	 podpr e,	 v endar 	 je	 mor da	 njen	 služ-
beni	 znač aj	 pr e v eč	 v siljen,	 saj	 je	 družina	 najpr ej	 in	 pr edv sem	 t emeljna	 nar a vna 	
sk upnos t	–	ne	pa	služba.
P olo ž aja	 laik o v	 v	 Cerkvi	 ne	 ‚izboljšujejo‘	 no v e	 službe,	 ampak	 zlas ti	 spoš t o v anje	
in	 po z itiv na 	 oc e na 	 njiho v e g a 	 ž iv lje nja 	 in	 de la , 	 k i, 	 č e t udi	 posr e dno , 	 pr ispe v a 	 k 	 r a s ti	
K ris tuso v eg a	 t e le sa, 	 k i	 je	 Ce rk e v .	 Če	 se 	 poja vljajo	 no v e 	 službe, 	 naj	 bi	 se 	 z a t o ,	 k er 	
t o	 z ah t e v a	 pris tna	 podoba	 Cerk v e	 –	 ne	 pa	 z a t o ,	 k er	 so	 ‚izpr aznjena ‘	 nek a t er a	 me-
s t a,	 ki	 so	 jih	 v	 pr e t eklos ti	 z asedali	 duho vniki	 in	 r edo vniki	 in	 jih 	 je	 lažje	 k ot	 s	 poslu -
šanjem	S v e t eg a	Duha	t er	odprt os tjo	z anj	‚ z apolniti‘	z	laiki.
Vit ali	 (2022,	 612 –613)	 v	 s v oji	 pr odorni	 analizi	 situacije	 opo z arja,	 da	 je	 t emeljni	
pr oble m 	 služb	 v 	 Ce r k v i	 de js tv o , 	 da	 nik oli	 ni	 bilo	 pos t a v lje no	 pod	 v pr ašaj	 izhodišč e	
z a	 opr edelje v anje	 služb 	 –	 službeno 	 duho vniš tv o ,	 ki	 je	 v	 klerik alnem	 modelu 	 z apol -
nje v alo	 v sa	 ‚službena ‘ 	 podr očja	 in	 laik e 	 sililo	 v 	 pasiv en, 	 podr ejen	 polo ž aj.	 Če	 da-
neg a	 izhodišč a	 ne	 bomo	 zmogli	 pr eseči,	 pot em	 bo	 v sak 	 posk us	 r az širjanja	 služb 	
na	 laično 	 s f er o 	 priv edel 	 do 	 eneg a	 od 	 dv eh 	 r e z ult a t o v ,	 ki	 bos t a	 neizbe žno 	 oba	 ena-
k o	 neposr ečena:	 ali	 se	 bodo	 laiki	 mor ali	 z ado v oljiti	 z	 dr ob tinic ami,	 ki	 padajo	 z	 miz e 	
pos v ečenih	 služ abnik o v ,	 in	 sami	 v s t opiti	 v	 z ač ar an	 kr og	 klerik alizma	 –	 ali	 pa	 se	 bo	
drž a	 hier arhije,	 ki	 bo	 s v oje	 po zicije	 ž elela	 obdrž a ti	 z a	 v sak o	 ce no	 (saj	 bo	 čutila,	 da	
jo	laiki	ogr o ž ajo),	še	okr epila.
5. Teologija karizem
V	 okviru	 r az v oja	 no vih	 služb,	 ki	 niso	 po v e z ane	 z	 z akr amen t om	 s v e t eg a	 r eda,	 se	 je	
iz oblik o v ala	 tudi	 t eologija	 k ariz em.	 T o	 je	 do	 nek e	 mer e	 logično , 	 saj	 us tr e z a	 situaciji 	
17 
A v t or ,	 ki	 se	 je	 s	 t em 	 vpr ašanjem	 mor da	 ukv arjal	 še	 najv eč,	 je	 H.	 Légr and	 (1982,	 99–134;	 1984,	 90–106).	
V	 Cerkvi	 vidi	 tri	 r a vni	 služb: 	 ak tivna	 udele žba	 pri	 poslans tvu	 Cerkv e, 	 ki	 je	 ut emeljena 	 na	 z akr amen tih 	
uv ajanja 	 v 	 kr šč ans tv o	 in	 na	 daru	 S v e t eg a 	 Duha; 	 laišk e 	 službe, 	 ki	 so	 cerkv eno	 priznane	 in	 vključujejo 	
določene	odg o v ornos ti;	službe	v odenja,	ki	so	ut emeljene	na	z akr amen tu	s v e t eg a	r eda.

660 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
v 	 pr vi	 Cerkvi, 	 kjer	 so	 se	 službe 	 r az vile 	 pr a v 	 iz	 duhovnih	 dar ov 	 in	 k ariz em.	 Ohr anjanje 	
triden tinsk e	 klerik alne	 sheme	 in	 disk usija	 o	 odnosu	 med	 ins titucijo	 in	 k arizmami	
v	Cerkvi	pa	je	bila	ž al	z a	t ak šen	r az v oj	po	k oncilu	pr epr ek a.
S	 t eologijo	 k ariz em	 so	 bila	 in	 so	 pov e z ana	 pr edv sem	 nov a	 cerkv ena	 gibanja, 	
z druž enja,	 sk upine,	 v	 k a t erih	 imajo	 poleg	 duhovnik ov	 in	 pos v ečenih 	 oseb	 pomemb-
no	 vlog o	 laiki. 	 T o	 samo	 po	 sebi	 v	 z g odo vini 	 Cerkv e	 ni	 nič	 no v eg a. 	 Ž e	 pr ed	 k oncilom 	
in	 med	 njim	 je	 pr a v	 posebno	 mes t o	 imela	 npr .	 K a t olišk a	 ak cij a.	 P o	 k oncilu	 pa	 g o-
t o v o	 pr eseneč a	 š t e vilčnos t	 t eh	 oblik	 z druž e v anja	 laik o v .	 T o vr s tna	 gibanja	 in	 z dru-
ž e nja	 se 	 m e d	 se boj	 r azlik uje jo	 po	 s v oji	 usm e r je nos ti: 	 e na	 se 	 ne posr e dno	 odziv ajo	
na	 družbeno	 sit uacijo	 in	 si	 ž elij o	 priz ade v a ti	 z a	 boljši	 s v e t	 na	 socialnem	 podr očju,	
spe t	 drug a	 pos t a vljajo	 na	 pr v o	 mes t o	 duho vno	 r as t	 in	 f ormacijo	 laik o v .	 V	 nek a t e-
rih	 primerih	 so	 bile	 no v e	 oblik e 	 z druž e v anja	 laik o v	 po	 k oncilu 	 do	 Cerkv e	 tudi	 z elo	
kritične,	 in	 sicer	 pr edv sem	 glede	 a v t orit arnos ti	 hier arhije	 t er	 naspr otja	 med	 k ariz-
mo	in	ins titucijo	(P anizz olo	1989,	31–33).
T a	 vpr ašanja	 so	 prišla	 na	 dan	 tudi	 v	 č asu	 šk of o v sk e	 sinode	 o	 laikih,	 ki	 je	 pouda-
r ila, 	 da	 imajo	 gibanja	 in	 z dr už e nja	 z ar adi	 vk ljuče v anja	 in	 f ormacije 	 laik o v 	 sice r	 po-
zitivno	 vr ednos t, 	 da	 pa	 je	 tr eba	 tr adicionalnim	 or g aniz acijam	 znotr aj	 župnij	 in 	
šk ofij	 v endarle 	 daja ti	 pr ednos t.	 V	 t ak šnem	 pogledu	 je	 mog oče	 vide ti	 pr edv sem 	
s tr ah	 pr ed	 očitn im	 dejs tv om,	 da	 sr edišč a	 v er sk eg a	 življenja	 laik o v	 niso	 v eč	 ž upni-
je,	 saj	 jim	 nov e	 oblik e	 nudijo 	 bolj 	 s timula tivne	 in	 njihovi 	 občutljiv os ti 	 us tr e zne 	
načine	 življenja, 	 r as ti	 in	 izr až anja	 v er e, 	 pr edv sem	 pa	 občes tv a.	 V	 pr e t eklos ti	 so 	
pr a v 	 iz	 t eh	 ok olij	 pog os t o	 prihajali	 bog oslo v ci, 	 r edo vniki, 	 ak tivni	 laiki.	 T emeljni	 po-
mislek	 glede	 gib anj	 je	 bil	 v edno	 njiho v a	 »cerkv enos t«	 (Br ambilla	 1988,	 461–511;	
Ra tzing er	1999,	23–51).
18
 
Naposled	 naj	 bi	 r a vno v esje 	 in	 pr emirje	 prinesel	 dok umen t	 K ongr eg acije	 z a	 nauk 	
v er e 	 „Iuv enescit	 E cclesia “	 (2016).	 T a	 v 	 č asu, 	 k o	 je	 v 	 sr edišču	 r e flek sije 	 Cerkv e 	 si-
nodalnos t,	 v abi	 t ak o	 hier arhijo 	 k ot	 tudi	 cerkv ena	 gibanja	 in	 sk upnos ti	 k	 no v emu,	
p o gl o b l j en emu 	 p o gl ed u 	 n a	 Cerk e v	 i n	 n a	 mes t o	 v	 n j ej 	 v	 l u či 	 l as tn e	 k ari zme. 	 Ne	 gr e	
t or ej	 z a	 vpr ašanje	 ‚pr ekriv anja ‘ ,	 s truk tur ,	 t em v eč	 z a	 nujnos t	 odprt os ti	 in	 spr eobr-
njenja	 na	 obeh	 s tr aneh.	 Ne	 gr e	 z a	 no v o	 ‚r azmejit e v ‘ 	 k ompe t enc	 in	 polja	 delo v anja, 	
amp ak	 z a	 p o sl u šn o s t	 Du h u ,	 ki 	 ed i n i	 o ži vl ja	 Cerk e v ,	 v se	 n jen e	 u d e	 –	 i n	 ž el i ,	 d a	 n e 	
bi	 bila 	 k amen	 spotik e 	 (z ar adi	 člo v eških	 slabos ti), 	 ampak	 misijonsk a	 r esničnos t	 v 	
s v e tu, 	 ki	 je	 ž ejen	 K ris tusa.	 Pr a v	 ti	 dv e 	 t emeljni	 r az se žnos ti	 gibanj	 in	 z druž enj	 je	 po-
udarjal	 ž e	 J .	 Ra tzing er 	 (2006,	 16):	 z a v es t, 	 da	 kris tjana	 najbolj	 opr edeljuje t a	 v eselje 	
nad	kr s tnim	dos t ojans tv om	in	ž elja,	da	bi	g a	posr edo v al	tudi	drugim.	
6. Kaj se lahko naučimo iz preteklosti in kaj ostane?
Iz	 ob se žne	 lit er a tur e	 o	 laikih,	 ki	 je	 nas t ajala	 nek ak o	 v	 tr eh	 v alo vih 	 –	 po	 drug em 	
v a tik ansk em	 k oncilu,	 pr ed	 šk of o v sk o 	 sinodo	 o	 laikih 	 1987	 in	 po	 njej	 t er	 v	 č asu 	 pon-
18 
Prim.	 tudi	 Jane z	 P a v el	 II,	 „Disc or so	 alla	 plenaria	 della	 Congr eg azione	 per	 il	 Cler o“ ,	 20.	 ok t ober	 1984,	 v:	
Insegnamenti di Giovani Paolo II ,	z v .	7,	del	2	(V a tic ano:	Libr eria	E ditir ce	V a tic ana,	1984).	

661 Alenka Arko - Teologija o laikih
tifik a t a 	 pape ž a	 Fr ančišk a	 –,	 lahk o	 po v z amemo , 	 da	 so	 pr ed	 t eologijo	 in	 cerkv eno 	
pr ak so	trije	izzivi.
Pr vi	 izziv: 	 pr a vilno	 r az ume ti	 in	 še	 bolj	 živ e ti	duplex ordo v 	 Cerkvi, t or ej	 r azlik o 	
med	 kleriki	 in	 laiki, 	 ki	 je	 po	 eni	 s tr ani	 ne	 mor emo	 in	 ne	 smemo	 izničiti, 	 po	 drugi 	
pa	 ne	 mor e	 biti 	 t emelj	 ali	 opr a vičilo	 z a	 privilegir an	 polo ž aj	 pr vih	 –	 hier arhije	 –	 in	
podr ejen	 drugih	 –	 laik o v .	 P o v edano	 drug ače: 	 čepr a v 	 se	 je	 Cerk e v 	 odr ekla 	 ekle zi-
ologiji	 k ot	 hier arhiologiji,	 t o	 samo	 po	 sebi	 še	 ni	 r ešit e v	 –	 še	 v eč,	 lahk o	 v odi	 celo	 v	
zmedo ,	 ne	 le	 na	 pr ak tični	 r a vni ,	 ampak	 pr edv sem	 na	 r a vni	 is t o v e tnos ti:	 k do	 je	 t o-
r ej	 d u h o vn i k	 i n	 k d o	 l ai k? 	 Ob a	 s t a	 p o	 kr s tu 	 vkl ju čen a	 v	 K ri s tu sa,	 p a	 v en d ar	 z akr a-
men t	s v e t eg a	r eda	ene	od	drugih	ločuje	»po	bis tvu	in	ne	le	po	s t opnji«	(L G	10).	
Drugi	 izziv: 	 k o	 gr e 	 z a	 iden tit e t o	 laik a, 	 smo	 pr e d	 vpr ašanjem, 	 k ak o	 pr e seči	 hot e-
no	 ali 	 nehot eno	 opr edelje v anje	 laik a	 izhajajoč	 iz	 lik a	 klerik a	 –	 v	 smislu 	 ocenje v anja 	
dos t ojans tv a	 laik o v	 in	 njiho v e 	 pripadnos ti	 Cerkvi	 po	 njiho vi	 neposr edni	 vključe -
nos ti	 v	 pas t or alno	 delo.	 T o	 lahk o	 v odi	 v	 klerik aliz acijo	 laik o v	 in	 v	 dog ajanja, 	 ki	 smo 	
jim	v	Cerkvi	prič a	danes.
T r e tji	 izziv:	 pr eseči	 je	 tr eba	 tudi	 v č asih	 k ar	 ‚shiz ofr enično‘	 loče v anje	 poslans tv a	
l ai k o v	 z u n aj 	 i n	 zn o tr aj 	 Cerkv e	 i n	 p r a vi l n o 	 r az u me ti	 n e	 l e	 n j i h o v	 s v e tn i 	 zn ač aj,	 t em-
v e č	 s v e tni	 znač aj	 ce lotne 	 Ce rk v e 	 –	 k e r 	 v 	 s v e tu	 živi	 ce lotna	 Ce rk e v , 	 če pr a v 	 naj	 ne	 bi 	
b i l a	 od 	 s v e t a	 (Jn 	 15,18-21). 	 Cerk e v ,	 ki	 se	 z ap i r a	 p r ed	 s v e t om,	 n amr eč	 n i	 v eč	 z v es t a 	
logiki	učlo v ečenja	in	s v oji	poklic anos ti	o znanje v a ti	in	posr edo v a ti	odr ešenje.
Pionirji	 t eologije	 laik o v	 dok az ujejo ,	 da	 je	 lahk o	 t eologija,	 ki	 nag o v arja,	 tis t a,	 ki	
je	 po z orna	 na	 k on t ek s t,	 v	 k a t er em	 nas t aja,	 na	 živ o	 izr očilo	 –	 in	 je	 z aznamo v ana	 s	
skrbjo ,	 k ak o	 odg o v oriti	 na	 načrt	 Bog a,	 po	 k a t er em	 Cerk e v	 ni	 cilj,	 t em v eč	 sr eds tv o	
z v e lič anja 	 z a	 v se 	 ljudi	 (1 	 T e s	 2 , 4 ).	 Z v e lič anje 	 pa 	 je 	 m og oč e 	 le 	 po	 K r is t usu	 in	 v 	 K r i-
s tusu. 	 Mor da	 v	 naši 	 ‚skrbi	 z a	 Cerk e v ‘ ,	 z a	 prihodnos t	 pr e v eč	 po z abljamo ,	 da	 je	 z a 	
kris tjana	 »najmanj,	 k ar	 je	 absolutno 	 potr ebno	 –	 pov e z a ti	 vse	 življenje,	 misli 	 in 	
dejanja	s	K ris tusom«	(V er g ottini	2017,	265):	v se	drug o	je	drug otneg a	pomena.	
Z a 	 t o	 pa 	 je 	 da ne s	 (k ot 	 ne k oč )	 pot r e bna 	 v z g oja 	 z a 	 živ lje nje 	 v 	 sk ladu	 z	 e v ang e li-
jem,	 tudi 	 t eološk a	 –	 ne	 z a	 nek a t er e,	 z a	 izbr ane,	 ampak	 z a	 vse	 kris tjane.	 Danes 	
s t ojimo	 pr ed	 izziv om	 pr edlo žiti	 v sem	 pr a v	 t o	 –	 nič	 v eč,	 pa	 tudi 	 nič	 manj.	 K onkr e tno 	
t o	 pomeni	 slehernemu	 pomag a ti,	 da	 odkrije	 pr vinski	 in	 najbolj	 t emeljen	 odnos	 s	
K ris tusom, 	 na	 podlagi	 k a t er eg a	 je	 mog oč a	 s v oboda	 in	 v 	 njej	 r azloče v anje, 	 k aj	 z ar es 	
pomeni tukaj in zdaj zame	 hoditi	 z a	 K ris tusom. 	 T ak šno	 r azloče v anje	 omog oč a	 pr e-
seg anje	 individu alizma,	 k er	 nas	 neizbe žno	 po v e z uje	 z	 v semi,	 ki	 so	 njeg o vi	 in	 z a t o	
tudi 	 naši	 br a tje	 in	 ses tr e	 –	 hkr a ti 	 pa	 z	 Oče t om,	 saj	 je	 Je z us	 pot	 k	 njemu. 	 Nalog a 	
Cerkv e 	 je	 pr a v 	 omog oč a ti	 udejanjanje 	 v er e 	 k ot	 s v obodne 	 priv olitv e 	 K ris tusu, 	 ki 	
z aznam uje 	 in	 z a v e z uje 	 ce lotno	 živ lje nje .	 In	 tis t o , 	 k ar 	 je 	 v 	 Ce r k v i	 čudo v it o , 	 je , 	 da	 ne	
na v e z uje	nase,	ampak	v sem	omog oč a,	da	hodijo	z a	Gospodom.
Sev eda	 je	 vir	 in	 moč	 z a	 t o	 pot	 evharis tija,	 ki	 je	 tudi 	 vrhunec	 poti. 	 Mor da	 je	 sr ečna 	
ok oliščina, 	 da	 ima	 obhajanje	 litur gije	 sk or aj	 izključno	 vlog o	 ur esniče v anja	 in	 potrje-
v anja	 njihov e	 cerkv ene	 pripadnos ti	 z a	 v elik o 	 v ečino 	 v ernih 	 laik ov	 –	 in	 še	 t o	 mor da 	
le 	 ob	 v elikih	 cerkv enih	 pr aznikih,	 ali	 pa	 ob	 slov esnos tih, 	 ki	 spr emljajo	 življenjski	 cik el. 	
Za t o	bi	mor ali	 biti	po z orni,	da	obhajanja	s v e t e 	maše	ne	bi	ins trumen t alizir ali	 v	 smi-

662 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3
slu	 prilo žnos ti	 z a	 ob v ešč anje, 	 opominjanje,	 v abilo	 k	 sodelo v anju, 	 ampak	 bi	 g a	 de-
jansk o	 izk oris tili	 z a	 k erigmo	 in	 k a t ehe z o.	 P a	 tudi	 pri	 t em	 ne	 smemo	 po z abiti	 na	 r e-
snic o ,	 da	 ima	 e vharis tija	 s v ojo	 notr anjo	 moč	 prit eg o v anja	 posame znik a	 h	 K ris tusu 	
–	 saj	 ne	 mor e	 pr ed	 br a ti	 in	 ses tr ami	 nik oli	 z apir a ti,	 in	 sicer	 pr ek o	 izpo v edi	 gr eho v , 	
soočenja	 z	 Bo žjo	 besedo ,	 pridruž e v anja	 življenja	 K ris tusovi	 daritvi	 in	 priobče v anja	 k 	
njeg ovi	 Osebi.	Nik oli	 ne	smemo	po z abiti,	da	Cerk e v	 ne	r as t e	iz	našeg a	načrt ov anja, 	
naših	 idej,	 par adig em	 o z.	 našeg a	 priz ade v anja, 	 t em v eč	 iz	 K ris tusov e 	 milos ti, 	 Oče t o-
v e 	 ljube zni	 in	 občes tv a	 S v e t eg a	 Duha	 –	 k ot	 izpov edujemo	 na	 z ače tk u	 s v .	 maše.	 Cer-
k e v	 je	de trinitatae plebs adunata (L G	 2–4).	 Mor da	 nas	 t o	 vse	 –	 duhovnik e	 in	 laik e 	
v abi	 –	 h	 k on t empla tivni	 drži,	 znotr aj	 k a t er e	 bo	 sleherni	 odkril	 s v ojo	 poklic anos t	 in 	
Bo žjo	 v oljo , 	 sk upaj	 pa	 bomo	 pot em	 r az umeli, 	 k ak o	 prič a ti,	 k aj	 k onkr e tno	 s t oriti.	 R es 	
je	namr eč	tudi, 	da	»v er a:	če 	nima	del,	je 	sama	z ase	mrtv a.«	(Jak	2,17)
Kratice 
 AG 	–	 Drugi	v a tik anski	k oncil	1965	[Ad	g en t es].
 CCSL	–	 Corpus	Chris tianorum:	Series	La tina.
 CD 	–	 Zbirk a	Cerkv eni	dok umen ti.
 LG 	–	 Drugi	v a tik anski	k oncil	1964	[Lumen	g en tium].
 MTK	–	 Mednar odna	t eološk a	k omisija.
 PG	–	 P a tr ologia	gr aec a.
 PL	–	 P a tr ologia	La tina.
 SCh	–	 Sour ces	chr é tiennes.
 ZPC 	–	 Z ak onik	cerkv eneg a	pr a v a	1983.
Reference
Bernardini, Paolo . 	 2 0 0 5 . 	 S i n o d ali t à 	 e 	 c o n c i li 	 a f r i c a-
n i	d e l	t e r zo	s e c o l o : 	v e n t ’ a n n i	d i	s t u d i .	V :	A l b e r -
t o	M e l l o n i, 	S i l v i a	S c a t e n a , 	u r .	Synod and Syno-
dality: Theology, History, Canon Law and Ecu-
menism in New Contact: International Colloqui-
um Bruges	20 0 3, 	11 5 – 1 4 2.	M ü n s t e r :	L i t	V e r l a g . 	
Brambilla, Franco Giuglio .	19 8 8 .	L e	a g gre gazi o ni 	
e c c l esiali	nei	d o cumenti	d el	Ma gis tero	dal	C o n c i -
li o	a	o g gi.	La Scuola Cattolica 	116:4 61 – 5 11.
Boff, Leonardo .	1 9 8 1 .	Igreja: carisma e poder .	
Pe t r o p o l i s: 	Ed i t o r a	V oze s .
Bourgeois, Daniel.	1 9 9 8 .	L a ï c / l a ï c a t .	I n :	J ea n	Y v e s 	
L a c o s t e ,	u r .	Dictionnaire critique de Théologie ,	
6 39 – 6 4 0 .	P a r iz:	PU F .
Castellucci, Erio .	20 0 3 .	I l	p u n t o	s u l l a	t e o l o g i a	d e l 	
l a i c a t o	o g g i :	p r o s p e tti v e.	Orientamenti pasto -
rali 	5 1,	š t .	6/ 7 :4 2– 8 4 .
– – – .		20 0 6.	Il ministero ordinato .	Brescia:	Queriniana.	
Congar, Yves Marie-Joseph .	1 9 53 .	Jalons pour une 
théologie du laïcat. P a r iz:	C e r f .
– – – .		1 9 8 3 .	S u r	l a	t r i l o g i e 	Pr o p h è t e - R o i - Pr ê t r e. 	
Revue des Sciences Philosophique et Théolo-
giques 	6 7 : 97– 11 5. 	
Conobbio, Giacomo .	1 9 92.	Laici o cristiani? Ele-
menti storico-sistematici per una descrizione 
del cristiano laico .	B r e s c i a :	M o r c e l i a n a .
De la Potterie, Ignace .	1 9 5 8 .	L ’ o r i g i n e	e t	l e	s e n s 	
p r i m i ti f	d u	m o t	‘ l a ï c ’ .	Nouvelle Revue Théolo -
gique 	 9 0:8 4 0 – 8 53.
Dunn, Geoffrey David .	20 02.	T h e	C a r t h a g i n i a n 	
Sy n o d	o f	2 5 1 :	C y p r i a n s	m o d e l	o f	P a s t o r a l 	
M i n i s t e r y .	V :	I concili della cristianità occiden-
tale, secoli III–V ,	2 3 3 – 2 5 8 .	St u d i a	Ep h e m e r i d i s 	
A u g u s ti n ian um 	 7 8 . 	 R i m : 	 I ns ti tu tum 	 P at r i s ti c um 	
A u g u s ti nianu m .
Duvall, Yvette .	20 01 .	L a	Pl e b s	c h r é ti e n n e	a u 	
‘ s i è c l e 	d e	C y p r i e n ’	j u s q u ’ à	l a	p a i x	d e 	l ’E g l i s e. 	
Revue des Études Augustiniennes et Patri-
stiques	4 7 ,	š t .	2 :2 5 1 – 2 8 2.	h tt p s: / / d o i .
o r g /10 .14 8 4 / j . r e a . 5 .10 4 8 37

663 Alenka Arko - Teologija o laikih
Faivre, Alexandre.	1 9 8 4 .	Les laïcs aux origines de 
l'Église .	P a r iz:	C e n t u r i o n .
Femiano, Samuel D.	1 970 .	L’infallibilità dei laici: 
L’eredità di Newman .	M i l a n o :	I s ti t u t o	d i	Pr o p a -
g an d a 	 L i b r ar ia .
Forte, Bruno .	1 9 8 8 .	Laicato e laicità: saggi eccle-
siologici .	C a s a l e	M o n f e r r a t o :	M a r i e tti.
Greichner, Norbert, in Herbert Haag, ur.	 19 8 0 .	
Der Fall Küng .	M ü n c h e n :	Pi p e r .
Guitton, Jean .	1 9 6 3 .	L'Église et les laïcs. P a r iz: 	
D e s c l é e 	d e	B r o u we r .
Hasenhuttl, Gotthold .	1 9 6 9 .	Charisma, Ordnung-
sprinzip der Kirche. Fr e i b u r g	i m	B r . :	H e r d e r .
Ker, Ian.	201 4 .	Newman on Vatican II .	O x f o r d : 	
O x f o r d	U n i v e r s i t y	Pr e s s .
Küng, Hans.	1 9 6 5.	D i e	c h a r i s m a ti s c h e	St r u k t u r	d e r 	
Ki rch e . 	Concilium 1,	š t .	4 :2 8 2– 2 9 0 .
Lécuyer, Jean.	1 9 9 6 .	I l	t r i p l i c e	u ffi c i o	d e l	v e s c o v o. 	
V :	G u i l h e r m e 	B a r a ú n a ,	u r .	La Chiesa del Vatica-
no II. ,	8 5 1 – 87 1 .	F i r e n c e :	V a l l e c c h i .
Legrand, Hervé.	1 9 8 2.	Ré fl e x i o n s	t h é o l o g i q u e s	s u r 	
l a	d i v e r s i t é	d e s	m i n i s t è r e s	d e 	l ’É g l i s e.	V : 	Future 
Prospects and preparation for Ministeries in 
catholic institutions of theology ,	9 9 – 1 3 4 .	B o go-
t a :	Po n ti fi c i a	U n i v e r s i d a d	J av e r i a n a .
– – – .		1 9 8 4 .	C r i s i s	d u	c l e r gé	h i e r	e t	a u j o u r d ’ h u i : 	
E s s a i	d e	l e c t u r e	e c c l é s i o l o g i q u e.	Lumière et Vie 
3 3: 9 0 –1 0 6 . 	
Marrou, Henri Irénée.	1 97 8 .	Crise de notre temps 
et réflexion chrétienne (de 1930 à 1975) .	P a r iz: 	
B e a u c h e s ne .
Malnati, Ettore .	20 0 5.	Teologia del laicato nel 
magistero della Chiesa .	L u g a n o :	E u p r e s s .
Mednarodna teološka komisija .	201 4 .	Sensus fidei 
v življenju Cerkve. C D	1 7 3 .	L j u b l j a n a :	D r u ž i n a .
– – – .	201 8 .	Sinodalnost v življenju in poslanstvu 
Cerkve. C D	1 6 0 .	L j u b l j a n a :	D r u ž i n a .
Mondin, Battista .	1 9 97 .	Storia della teologia .	Z v .	4 . 	
B o l o g n a :	St u d i o	D o m e n i c a n o.
Newman, John Henry .	1 8 3 7 .	On the Prophetical 
Office of the Church: Viewed Relatively to 
Romanism and Protestantism .	L o n d o n :	E.	G .	& 	
F .	R i v i n g t o n .
– – – .	1 9 6 1 .	On Consulting the Faithful in Matters 
of Doctrine. Uredil J o h n	H e n r y	C o u l s o n .	N e w 	
Y o r k :	S h e e d	&	W a r d . 	 	
Panizzolo, Sandro .	1 9 8 9 .	Coscienza di Chiesa nella 
teologia e nella prassi .	B o l o g n a :	ED B .
Pellitero, Ramiro .	1 9 9 6 .	La teología del laicado en 
la obra de Yves Congar .	P a m p l o n a :	S e r v i c i o	d e 	
P u b l i c a c i o n e s	d e	l a	U n i v e r s i d a d	d e 	N av a r r a .
– – – .		20 01 .	C o n g a r ’ s	D e v e l o p i n g	U n d e r s t a n d i n g 	
o f	t h e	L a i t y	a n d	T h e i r	M i s s i o n .	The Tomist 
6 5: 327– 3 3 5 .
– – – .	20 0 4 .	L a	c o n t r i b u c í o n	d e	Y v e s	C o n g a r	a	l a 	
r e fl e x i o n	t e o l ó g i c a	s o b r e	e l	l a i c a d o.	Scripta 
Theologica 	3 6 :4 7 1 – 5 07 .	h tt p s: / / d o i .
o r g /10 .1 5 5 81 / 0 0 6 . 3 6 .1 371 3
Pié-Ninot, Salvador .	1 9 92.	L e	s e n s	d e	l a	f o i .	V : 	
Re n é	L a t o u r e l l e	e t	R i n o	F i s i c h e l l a , 	u r .	Diction-
naire de théologie fondamentale, 12 4 8 – 12 5 0 . 	
M o n t r é al : 	 É d . 	 B e ll ar m i n .
Ratzinger, Joseph.	1 9 9 9 .	I	m o v i m e n ti	e c c l e s i a l i	e 	l a 	
l o r o	c o l l o c azi o n e	t e o l o g i c a .	V :	Po n ti fi c i u m 	
C o n s i l i u m	p r o	L a i c i s , 	I movimenti nella Chiesa: 
Atti del Congresso mondiale dei movimenti 
ecclesiali (Roma, 27-29 maggio 1998) ,	2 3 – 5 1 . 	
V a ti k a n :	L E V . 	
– – – .	20 0 6 .	Nuove irruzioni dello Spirito: I movi-
menti nella Chiesa .	C i n i s e l l o	B a l s a m o :	S a n 	
P a o l o. 	
Scannone, Juan Carlos .	201 7 .	La teología del 
pueblo: raíces teológicas del papa Francisco .	
S a n t a n d e r :	S a l	T e r r a e.
Sharkey, Michael.	1 9 87 .	N e w m a n	o n	t h e	L a i t y . 	
Gregorianum 	 68 : 3 3 9 – 346
Vergottini, Marco .	201 7 .	Il cristiano testimone: 
Congedo dalla teologia del laicato .	B o l o g n a : 	
E DB.
Vilanova, Evangelista.	1 9 9 8 .	L a	t e o l o g i a	d e l	l a ï c a t 	
s e go n s	e l	p a r e 	C o n g a r .	Revista Catalana de 
Teología 3 3: 4 4 3 – 4 51 .
Vitali, Dario .	20 0 5.	U n i v e r s i t a s	fi d e l i u m	i n	c r e d e n -
d o	f a l l i	n e q u i t	( LG 1 2 ) : 	I I	s e n s u s	fi d e l i u m	a l 	
c o n c i l i o	V a ti c a n o	I I .	Gregorianum 	8 6 ,	š t .	3 : 6 07 –
62 8 .
– – – .	202 2.	M i n i s t e r o	e	m i n i s t e r i	n e l l a	C h i e s a . 	
Estudios eclesíasticos	 9 7: 5 9 1– 6 2 4 . 	
Zakonik cerkvenega prava.	1 9 8 3 .	L j u b l j a n a :	N a d -
š k o fij sk i 	 o r di n ar iat .