Our Write Us Today Advertising RATES are REASONABLE____ ODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 CtM« Mailer tieytrmkrr Zlat. IMS at Um Part Office M New lwi N. Act cf Sri. 187». No. 14. — Stev. 14. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 17, 1940—SREDA, 17. JANUARJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. KONGRES PROTI POSOJILU FINCEM Nekateri kongresniki so proti priporočilu predsedL Roosevelta WASHINGTON, D. C., 17. jan. — Vsied priporočila predsednika Roosevelta, da bi kongres skušal iznajti, na kak način bi bilo mogoče pomagati Finski v njeni vojni proti Rusiji, je v senatni zbornici nastala ostra debata. Predsednik Roosevelt je v '/svojem pismu na kongres predlagal, da bi Export-Import banka posodila Finski denar za nakup odvisnih poljskih pridelkov in industrijskega nevojaškega blaga. RAYBURN ZAGOVARJA POSOJILO Voditelj večine v poslanski zbornici Sam Ray-burn, je rekel, da se po njegovem mnenju Združene države zaradi posojila ne bi zapletle v vojno ter rekel, da bi Finska s posojilom kupila poljske pridelke, četudi jih ne potrebuje, pač pa bi jih mogla zamenjati za druge potrebščine. S tem je hotel reči, da bi mogla Finska poljske pridelke prepustiti Franciji, ki bi jo v zameno zato zalagala z municijo. DANAHER PROTI POSOJILU V Senatni zbornici pa je takoj nastalo veliko nasprotje proti posojilu z vtemeljevanjem, da bi se mogle Združene države zaplesti v evropsko vojno. Senator Danahen-je vložil resolucijo, ki zahteva, da se vposteva v rusko-finski vojni nevtralnostna postava, po kateri bi bila pomoč Finski izključena. Njegova resolucija je bila izročena odboru za vnanje zadeve. Poglavitna debata je nastala glede vprašanja, ali naj predsednikovo priporočilo sprejme v svoje področje odbor za vnanje zadeve, ali pa odbor za banke in finance. Slednjič je senat sklenil, da naj predsednikov predlog razsojata oba odbora. PRESENETLJIV USPEH KANADSKEGA VOJNEGA POSOJILA Koj prvi dan je bilo podpisanega 57 odstotkov vojnega posojija. — Petorcke so kupile za $20,000 bondov. OTTAWA, Kanada, 16. jan. - V ponedeljek so začeli po vsej Kanadi prodafati obveznice kanadskega vojnega posojila, ki znaša $200,000,000. 2e prvi dan so Kanadčani kupili za $114,&50,G00 bondov, kar predstavlja 57 odstotkov vsega poiaojila. To je vsekakor presenetljiv uspeh. Knjige'bodo odprte dva tedna, toda po mnenju izvedencev ne ,000 vojnega posojila. Pra-lniki pokojninskeora #kl*da kanadskih narodnih železne so pori pisal i za $300,000 ovojnega ^posojila. RAZGLEDNIH NEMŠKI VOJNI CILJI Ligi narodov se je posrečilo dobiti dokument o vojnih ciljih Nemčije. Po tem dokumentu bi nemški voditelji po zmagi u-stvarili Veliko Nemčijo, ki bi bila ogromna državna tvorba, v kateri bi bili naseljeni vsi ljudje germanskega plemena v Evropi. V okivir tega germanskega bloka azloge,lemu naj bi ne bili k tukajšnjega premogarja. nef ^ iz stranke in okrajnega včeraj rodila cetvoroke: tri de- ^^ora klice in enega fantka. Pri po ter skušali Delavsko stranko podrediti komunistični isitran- . . ,.„ . .. , ki. Obtoženci naj navedejo ltaT komun,at.cnega kandiUa- ta Israela Ameterja v mestni 6vet. vodu je bil navzoč zdravnik dr. Sankey. Deklice je mati ime novala Faith, Horpe in Charity, za dečka pa še ni izbrala imena. Vsak otrok tehta neka i rad tri funte ter so vsi štirje čvrsti in zdravi. . Rudniška nesreča tPAOIilTCA. Mehika, 16. jan. V 'bližnjem Don CSharlos sre-brnemi rudniku se je posul strop, pri čemer je našlo smrt 13 rudarjev. Reševalci so noč in dan na delu, ter skušajo dobiti štirinajstega Se živega izpod razvalin. Tozadevne oc1redbe je izvo-sloval Harrv Greenberg, new- Newyorski komuni s t i č ni dnevnik The Daily Worker je pisal dne 6. okt.: — Komuni- NEMŠKI VRHOVNI POVELJNIK NA FRONTI »s- General Walter Brauchitsch, vrliovni -poveljnik nemških armad, nadzira u-trdbe na zapadni fronti. vorški okrajni načelnik ALP, &ti ne bodo prej mirovali, doki skuša med drugim tudi do- kler ne rešijo Delavske stranke seči: Da bi bili vsi ti člani iz- ter jo napravijo za orodje de-ključeni iz stranke; da (bi bila lavstva. Člani ALP morajo so-njihova imena črtana iz vo- delovati z delavstvom, z jni-lilnih seznamov ter da bi se ne rovnimi silami rn s sijajno si-smeli udeležiti primarnih voli- lo, ki se imenuje Sovjetska u-te>v Ameriške delavske stran-' nija. ke dne 2. aprila. | Newyorski okrajni odbor De- — To je samo začetek teme- lavske stranke ima 1694 čla-Ijitega čiščenja naše stranke, nov. ■sjigm J| Ji Jk Onstran morja... BRAT VSTRELIL BRATA — SOVRAŽNIKA Na (ronti pri SALLI, Finska, 17. jan. — Neki finski poveljnik pripoveduje, kako je nek finski vojak vstrelil svojega brata, ker je že pred leti pobegnil v Rusijo in se je sedaj vrnil z rdečo armado v finsko Laponsko. Poveljnik pravi, da je nek njegov vojak med ruskimi ujetniki spoznal svojega brata. "Brat, poglej, kaj si storil!" je zaklical brat. Nato pa je potegnil revolver in vstrelil brata. 3 ANGLEŠKE PODMORNICE POTOPLJENE LONDON, Angija, 1 7. januarja. — Admirali-teta je naznanila, da se tri podmornice — Seahorse, Starfish in Undine — niso vrnile v svoje pristanišče, vsled česar jih admiraliteta smatra za izgubljene, ker že en teden ni bilo slišati o njih. ^BLXI iXBODP- Ymt Wednesday, January 17, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GLAS • b zapadni obali. Dolge tedne so se vršila zaslišanja. Bridgesovi prijatelji in njegovi nasprotniki so izpovedali vse, kar so vedeli o njem. Nasprotniki so zatrjevali, da je komunist ter da je bil oziroma je še vedno član komunistične istranke, dočim so njegovi pristaši trdili nasprotno. Ves doka žilni materijal, ki sta ga predložili obramba in v vezna oblast, je temeljito proučil James M. Landis, dekan pravne fakultete Harvard univerzo, ter razsodil, da vladnim oblastim ni uspelo nepobitno dokazati, da bil Bridges član komunistične stranke. Na podlagi te razsodbe je delavska tajnica ustavila proti njemu deportacijski postopek. Težko je reči, če so bile izjave prič povsem resnične in če je bila razsodba izrečena na podlagi ugotovljenih dejstev. Amerika je zopet pokazala svojo velikodušnost in res-rično razumevanje demokratičnih načel. Oe naprimer pade v Rusiji na koga le senca protidržaime delavnosti, napravijo ž njim sovjetske obla-ti kaj kratek proces. V zadevi Bridgesa je pokazala precej nestrpnosti Ameriška legija, in razne kalifornijske nazadnjaške oblasti mu niso šle ničkaj na roko, navzlic temu je bil pa proces proti njemu skozinskoz pravilen in pravičen. Poleg tega je treba še nekaj v pošte v at i. C V << če, da se bomo poboljšali in za- u veri 1, da si zopet v -starem ko-čeli povsem drugo življenje, i lovozu. No, pa kaj.' Svet je spet v j Pravijo, da je dvajseto >io-stareni tiru. Bije ga kot je bil letje doba napredka. Oe je od pravdavnine in ga bo bil do treba smatrati presenečenja konca in n »vekomaj. j za napredek, je preeej resnice Ne rečem, so častne izjeme! n- tej trditvi. ! Ako l>o šlo tako naprej kot je začelo, se nam ni bati, da Iz Slovenije Štiri konje mu je odpeljal turjaška palača kulturni odbor mesta Ljnblja ne sklenil, da se to poslopje odslej imenuje samo Še Turjaška palača. gradnja novega Turjaško palačo v Gosposki ulici, kjer je mestni muzej in več drugih mestnih uradov, so doslej navadno imenovali Auerspergovo palačo. Do ime na Auerspergov dvore to nekdanjo domovanje gr. Auers- pergov sploh ni imelo pravice, j na"BIed." Ko'sem se sprehajal ker imai i dvorec se e k~ezi ter so zato v Ljubljani zadnje ča INedavno je kupil posestnik | iz Ov-is pri 1^x1 na rtu deset j konj v Zagrebu in jih je gnal čez Novo mesto proti Ljnblja ni. Od Novega mesta navzgor j se mu je pridružil nek imiski. ' ki je dejal, da je iz Primorskega. Zmenila sta se, da mu bo pomagal gnati konje in je po- grada na bledu sestnik dovolil, da mu je tujec _____»bi vsled dolgočasja pomrli. j Le vojna, posebno ns« zapfi-ga potoka pri Prankolovem, f™»ti, je tako dolgočasna, ker je vinjen v prepiru zabo- so človeku /lelia ob čila-del svojega 18-letnega brata! "J" pariških in herlin-kih po-Alojza naravnost v srce in ga ročil. usmrtik Ivan Kresnik je bil j S tem pa seveda ni reČei.o, olusojen na dve leti in |w>l ječe, da je treba obupati. Vzemi v na izgubo ča-tnjh pravic za roko velik ameriški dnevnik, dobo 2 let in na plačilo po- prijatelj. Prva in druga >tran vpreenine v »znesku 500 din.!prepričata, da se llitler se ni :— Tričlanski senat je obso-! oženil; da romunski kralj Kadil 29 letno šiviljo Marijo lint-j rol ni vprašaj svoje ljubice kovičevo iz Zagreba na osem I Magde, kako nai od\rne bo mesecev strogega zapora in i/ Nedavno me je pot zanesla ^ se poznali parno dvorec kneza in škofa ljubljanskega ter dvorec knezov Aue'ffpergov, voj_ vod kočevskih. Na prostoru po potresu podrtega dvorca po južni jezerski obali, sem presenečen opazil, da je kraje w-k i grad "Suvobor" porušen do tal. Tam, kjer je pred meseci še stala velika stavba, leže veliki kupi kamenja, opeke, peska in di-utrega knezov Auerapergov, ki so ga stavbenega gradiva. Velika, na kratko imenovali Knežji dvorec, ^stoji sedaj vseučiliška knjižnica. Za priimek Auers-T>erg imlaio pa lepo slovensko , ime Turjak in pretehtati bo treba, če grofje niso dobili imena po hribu, ki se je po turih ^Aueroclis) i m en ova' Turjak. Gotovo je slovensko prebivalstvo dežele ',no novalo hrib že tedaj. ko so tain živeli Še turi, zato je pa verjet-j tto, da so grofje, ko so se nase-llili na Turjaku in zgradili svoj ' irrml, imenovali ta grad po hribu in vzeli voj grb ter si privzeli tudi priimek **s Turjaka*' ali Turjaški. Plemiči so sploli navadno jeimali in za oči prijetna stavba jo bila zgrajena 1. 18S2. Zgradil jo je knez Ernest Windischgaetz. Kmalu po svetovni vojni je prišlo v |>osest kraljevskega doma, ki nrti je služila kot poletna rezidenca. Ve ika in lepa stavba pa v tehničnem pogledu ni več ustrezala kraljevski reziilenci, zato jo je u prava kraljevskega doma dala porušiti. Na tem mestu bodo takoj pomladi začeli graditi impozantno stavbo v plani n-r-kem slogu, ki bo Še bolj |>o-udarjala planinski značaj te divne gorenjske pokrajine. 'Prostor za kraljevsko pla .Tnal 'štiri konje naprej.« Do Skofjice je tšel kmet še za sledjo tujca, ki je gnal konje. Po-teiii odiŠča v Celju se je zagovarjal 27-letni po>estni kov sin Ivan Kresnik iz Bele- gubo častnih pravic za dobo 2 leti, ker je z izsiljevanjem izvabila dvema duhovnikoma v slovenjegraškem s rezu 21 .-"»oO din.. Pri aretaciji so našli pri lmro,|ov /of>H n. niej se 1/.000 din, o>tanek pa mora v smi-lu sodbe vrniti. imena po liribih in krajih, kjer! nlnsko rezidenco je zelo sree- no izbran. Ta planinski svet j«' skoraj raven in obra-el z ČE JE ŽENSK PREVEČ. Ljuvlje gotovo povsod vedo. da je na svetu veliko pomanjkanje moških. To je tudi vzrok, da «e t o* i ko deklet ne more množiti. V me-tu Memphis, Tenu., je trgovska zl»or ntca celo izračunala, da je tam 5972 belokožk več nego belo-kožcev, -zamork pa9610 več ne-go zamorcev. Posledica tega je. da javna morala v mestu zelo peša. Ženske se nam rečne »boje nobenega sredstva, samo da ujamejo v svoje mreže moškega. . so imeli svoje gradove, ne pa narobe, trani smrekovi gozdovi in po -tedanji splošni navadi po-J planinski pašniki, ki segajo na Knuge Družbe sv. Mohorja P.ET KNJIG 1. Koledar za leto 1940 2. Slovenske večernice 3. Zgodovina slovenskega naroda 4. Življenje svetnikov 5. Jezus, dobri pastir (Baragove molitve) VSEH PET KNJIG ZA $1.36 Naročite pri: *«JKIA*NA "GLAS NARODA'9 216 WEST 18th STBEKT NEW YORK, N. Y. TC neniUKMBMHi (MIHI Al.I IM tU M'J.N.% .\%K%ZilJ% iivrmT njkwi iti i abijt ijrrrRi* ZA PKIMT4MHINO ti— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVRL BUBKAD) 21« W. lltfe ST., NI« r' vrli gore Mežiiklje. S i v planinske *terase je krasen razgled navzdol na smaragdno zeleno reko Radovno, v romantično dolino Krmo. navzgor pa na prostrane Pokljuške goz««lo-v" »n na velieastno Trig'nvsko velegorovje. huda nesreča V tovarni "Kaolin" pri Kamniku se je zgodila huda nesreea. Tovarniški miner Pu--toslemšek i-ii njegov tovariš Spruk sta dobila naročilo, ri dohrl, pošteni In solveutnl podporni orsjiuizaeiji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenskl Katoliki Jednotl, kjer se lahko ta varuješ za smrtnine. razne po5k«lbe, of>era«lje, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Člane in članice od 10. do 60. leta: otroke i*a takoj po rojstvu in do 1«. leta. Zavaruje3 se lahko od $250 do $TiOOO posmrtnlne. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko aararujejo t razredu "A** ail "B." Mesečni prisi«evek v mladinski oddelek je »elo nizek, samo I5o za razred **A" in 30c za razed ~B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim deem narašča. V shtCaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se phiCa do $450.00 ln zavarovanega r razredu **B" se plafti do $1000.00 poumrtnine. BOLNIŠKA POI»l*ORA: Zavaruje« se lahko za $2-00; $1.00 ln SOc na dan ali $5.00 na letlen. Asesmen* primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi Članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in Članice nad 00 let Man lahko urejmejo priuadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini Nad TO let atari dani in Članice ao prosti vseh narfaMnlh aa«sv mewtov. Jednota Una svoj lasten Ust "lil a sil o K. S. K. Je^ote", ki izaa-Ja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega iinj ou\rn«' »"-ij-Šcvisko novnrnost, p;ir p;i v j»«»-štov:| v tem |n nasvete ovojih generalov; da se Mn>-.-olini š«» ni uitrilnu o•• bi izdal Hitlerja, ali ne; «la Li- Klo- |K)t«-ih, iu da Ikj najkciaiicje tja do -v. .1 u rji* junaški finski narod mogoče Kupijo premagal. Vse to ji* (vsakdanje. Zar.it.ii-va pororila liajdoš šele na notranjih straneli. Naprimer: Ob novem letu je bilo .* argentinski prestolnici iiiienos Aires tako vroee, d=» so po re-Ktavnwijaili eksplodirale steklenice selce rja. Več osel) je bilo vsledtega ranjenili. . . V O-kJJahoma Oitv, Okla., jo bil hujši mraz kot .pa v Nome, A-la«k». V Mountain Lake, 'Minn., je postal neki 79 letni možak sre-eni oče krepkih ilvojekov . . . Neka žen>ka v Rii|inn>mlu, Va^ je našla ;v inportiraiiem franku rt ar ju zlat ]>o ročni ]>r-st»n. Athens, Ohio, se je poročilo desetletno dekle.. V Maple-woihI, X. J., je bil aretiran triletni otrok. Sodnik ga je v procesu za ločitev zakonit prisodil materi, otrok je pa hotel k oeet u. V Monmouth, III., jt> dobil nekdo račun za $286.72. Poravnal ga je z '2 k vod roma, o 12 dajmi, 25(H) niklji in 1:5,002 pe-nijama. Uslužbenke nekega restav-ranta v Si>okane, AVash., so zastavk:,h' ter v hudem dežju piketirale i>odjetje. (»ospodar je najel več mladih moških, ki so z dežniki spremljali stav-kariee . . . (iaverner ilržave O-klahome je odredil, da warden državne kaznilnice ne sme dovoliti kaznewem nošuje orožja. Policijskemu načelniku v Pasadena, (.'al., je telefonirali neka ženska iz 7.*> milj oddaljenega mest«: — Ko »sem se odpeljala sinoči zdoma, sem pustila na mizi vroč likaluik. Prosim, odklopite ga, da ne bo šlo preveč elektrike. — Mi je prav žal, — ji j a odgovoril policijski načelnik. Vaša hiš« je ponoči do tal pogorela. V Bridgeport, Conn., so trije vlomilci vso noč poskušali z acitlensko bakljo odpreti jekleno blagajno v nekem skladišču. Proti jutru so opustili brezn-pešno delo. Pozneje se je i-zkazalo, da blagajn« spioh ni bila z&klenjena in da sta bila ** au. A am m. . * - - ___ _- [Wednesday, January 17, I 940 SLOVENE (YCGOHLXVJ TJULt OGROMNA VOJNA NAROČILA KANADE Vsak teden bo oddanih za štiri milijone dolarjev naročil. Za izvedenje zrakoplovnega programa bo potrebnih nad štiri tisoč letal. OTTAWA, Kanada. — Iz raiiio-govara, ki ga je imel minister za transport, Charles 1). Howe, j<» raavidno, da bo porabil kamniški vojni doba v it veni ura«I vsak teden nad štiri milijone dolarjev. — Xakupujemo s polno paro, — je rekel, — in nakupi se bodo še povečali. Dosedaj smo ItfaUi za (m, <100,000 dolarjev Ti;i n k" i I. K temu je treba prišteli Š«. 25,0<»0t000 dolarjev, ki j jih Uiiiio izdali za lokomotive in ž«*i<*xniškeivagmie. — Izvajanje zrakoplovnega programa je v polnem zamahni. V>ega sknpaj bomo potre-1 »ovali nad štiri tiso«" letal. — 1 'JH'2 jili Imnto, z izjemo motorjev, zgradili v Kanadi, K70 jih je naročenih v Anglii, 59:5 pa v IZdruženih državah. — V kratkem bodo zgrajene jtovarne, ki ImhIo prndiicirate na leto 4000 acroplanskih mo-Morjev. Za irradnjo novih in h n »pravo starih ladij ho potro-jšeiiih Miloiunajnt milijonov |dola rjev. Važen -problem je tudi voja-Iska oprema. Produkcija roka- vie se je izza izbruha vojne po-desetirala, produkeija odej po-trojila. Vsak teden izdelajo v kanadskih tovarnah 10,000 s vre a te rje v, 20,000 plaht, 13 tisoč parov čevljev, 13,000 parov rokavic, 700 uniform, 12 tisoč parov noga vie, 19,000 ko-*ov spodnje obleke in 3500 vrhnih sirkenj. V kratkem času bo začela Kanada kupovati potrebščina tudi za francosko armado. Ministrski predsednik je pripravljen na dolgo, brutalno vojno TORONTO, Kanada. — Ministrski predsedni k (Ilepb u ni je rekel ob otvoritvi 5. zasedanja 20. ontarijskega parlamenta: — Prebival slivo Ontarija vojne še vedno ne smatra za skrajno resno zadevo. Po mojem mnenju bo sedanja vojna strašno krvava in dolgotrajna. Ko se 'bo sestal parlament k prihodnjemu zasedanju, bo v tej dvorani preeej sedežev praznih. I KANADSKI ALUMINU ZA ANGLIJO Na razpolago je tudi dosti lesa in svinca. Anglija je ponosna na svoje zaloge surovin. LONDON, Anglija. — An- nadski les. Najvažnejše je pa L*leška vlaoa je prevzela vso jprodltlojo aluminija v Kanali I i. Kanada bo olxlrzala le toll i ko, kolikor ga bo zase potre-Ibovala, dočim bo vse druge za-Bage pnuiili na Angleško. Poleg tega si angleška vlada prizadeva čimprej |»«večati pro-liokeijo raznih drugih kovin v I Kanadi. Tozadevno izjavo je podal |}H»lkovnik J. J. Llewellin, par-lamentarni tajnik ministrstva bi o>krho. Poleglega bo prevzela An-flija vso odvisno produkcijo kanadskega svinca in bakra. Vpoštev 1k) tudi prišel ka- vprašanje transporta, ki se ga bo dalo že na kakšen način rešiti. Anglija je naročila v kanadskih tovarnah dva milijona jardov liuoleja. Ž njim bodo pokrili tla iv armadnih skladi ščih in tovarnah za orožje. Polkovnik Levellin je zelo ponosen na angleške zaloge surovin, ki so breaprimemo večje kot so bile leta 1914. Izza leta 1914 je narasla produkeija bakra od 85,000 na CA>0,000 ton; produkcija svinca od 1 .'{0,000 na 630,000 ton, produkcija aluminija pa ororačunu za prvo leto vojne 1*15 milijonov kanadskih, dobi rje v. To je za polovico iveč, jiego izdatki Kanade za vojne »vrhe v letih 1914 do 1916 in1 'iiako vojnim izdatkom v letih i 1917 in 1918. { Nato je govoril po radiu avstralski letalski minister, ki se nudi iv Kanadi na na letalski tonfecrnci vseh delov angleškega imperija. Sporočil je, da pašajo izdatki Avstralije za »rvo lelo vojne za vojne s vrhe !40 milijonov dolarjev ali šti-ikrat *eč nego v prvem letu [vetovne vojne. Avstralija bo prvem letu izvežbala 20,000 ►ilotov, ter ima že organiziranih 6 divizij vvojaštva. M inister je priporočal posvečanje mlečnih izdelkov in govejega mesa, ki ga zahteva Velika Britanija. Eksport aluminija [MONTREAL, Kanada. -Aluminum Company of Canada je sklenila pogodbo z angleško vi a d »i Družba producira vsako leto 100,000 ton aluminija. 90,000 ton ga bo poslala v Anglijo. Ogromne zaloge živil WINN PEG, Kanada. — ».o je Kmetijski minister Jardincr orisal kmetijsko po-itiko Kanade v vojni je pod-[rtal koliko lahko Kanada kot »ridelovalka živeža na debelo ►maga zaveznikom. Minister rekel, da gromnega pomena za angleški imperij, ki bo na ta način zavarovan pred vsakim presenečenjem. Vsi ti piloti in letalci bodo spomladi že v Angliji, del te zračne armade pa je že v Angliji. V splošnem se opaža veliko navdušenje Kanadčanov za letalstvo, — pravi list. • - : NOVOSTI IZ KIRK-LAND LAKE-A Pripadniki Naprejevih idej, pri rede v jhuiioč istemu v nedeljo -zvečer veselico v projsto-ri'li rojaka Franc Bumika na Taylor Ane. To se bo vršilo 28. januarja. Z tem se bo skušalo finančno pomagati listu, ki je bil že tednik, a je bil iz jasnega vzroka primoran izhajati enkrat na 14 dni. Seveda v Zdiurcnih državah je že nebroj naši* časopisov in pub-likaci, pa ko človek pregleda od prvega do zadnjega, vsi so delavski listi, tvesi se zavzemajo za delavca, in tako novorojeni list ni dobil dovolj tečne hrane, pa je opešal. Obrnil se je za pomoč v Kanado, katere je tudi že precej dobil, a kot vse izgleda so kanadski dolarji manj tečni oziroma imajo manj vitaminov kot ameriški, in ako ga ne bodo Amerikan-ci rešili, ni i ga bomo še manj, Nas je še Jvedno premalo, pri vsem tem pa skoro 90 odstotno političnih brezbrižnih. Tukajšnji rojaki so večina mnenja, da politika ne da kruha, kar je že marsikateri okusil še v stari domomini. Pri tem sem tudi jaz Frank Keržetovih misli, da je treba združitve, in ne cepitve, v vseh oživili, ako hočemo, da se o-Iirani kar je Še našega, ivsaj še za par generacij. Vzroki za to so vsakemu očividni. Druga novost je, da bo tukajšnjo Slov. Kanadska Podamo društvo napravilo večerno za'bavo ososojilo, bi moralo o zadevi odločiti sodišče, in je le malo verjetnosti, da bi bila izrečena oil ločitev Kanadi v prid. Kanadski oddelki n-smučeh WTNIPEG, Kanada. — Vlada je naročila članom kanadske amaterske smučarske družbe, naj bodo kajti dominijska vlada namerava v bodoče osnovati poseben polk smučarjev. Kanadčani so izbomi smučarji ter se zamorejo v tem pogledu meriti s Finci in drugimi škan-dinavskimi narodu čemu 'bo ta polk osnovan, se ne ve, kaj. ti dvomljivo je, da bi bili kanadski smučarji poslani na av-ropsko bojišče. DAVEK NA RADIO KIBKiLAND LAKE, Ont. Kanada. — Več oseb je bilo kaznovanih, ker niso imele pravic za radio za leti 1939-40. Plačale so po $2.00 kazni ter stroške, skupno $5.00. Po celi provinci Ontario obiskujejo oblastni organi hiše, da so prepričani, ako je bil plačan davek na radio. Po kanadski postavi mora biti vsak radio naznanjen pristojni oblasti in je treba zanj vsako leto plačati davek. Kavno tako je treba plačati davek radio na avtomobilu in na pripravljeni, ^motohiik čolnciv. Lovci na bobre prijeli XORANDA, )put., Kanada. — Lovska čuvaja J os. Hedge in Gordon Clark sta obiskala n eko lovsko kočo v Bousquet okraju ter sta,zaplenila GO koi bobra in 15 kož podlasic. Lovci, ki niso imet lovske pravice, .^o žmali lovili na pasti. Podlasice je -sicer z lovsko pravico dovoljeno loviti, ne pa bobrov, ker jih hoče kanadska vlada za rediti, nakar jih bo dovoljeno loviti. Bobrova koža velja do $1500. Nedavno je bil prijet nek trgovec s kožuhovino, ki je imel bobrovih kož v prednosti 10 tisoč dolarjev. Refkel je, da jih je kupil od Inclijancciv. Sodniku mu je dal na izbiro, ako hoče plačati $18,000 globe, Ali pa iti v zapor za dve leti. Izbral si je zapor. (Nadaljevanje na 4. str. ) ADVERTISE IN "GLAS NARODA* *8isxa RIB Wednesday, January T7, 1946 - IH BIH HIMWII j^A^SžIHI HIH111IIUI 11II Hli I i 11 III111III IIHi KSg^SSlillf II li H11 HI I i Vaški Apostol Spisal L. GANGHOFER; za "Glas Naroda" priredil X. X. t-1— 34 4t Saj ne ®nam earati. Da bi se naučila, bi morala k Li-irariei v šolo." (Ko «e je Mihol zasmejal, mu je segla v besedo: "Se ni treba nič smejati," In je odšla v kuhinjo. . Julka je kar vpričo hlapca odpasala predpasnik ter od"-p<'!:i in §ie>kla oprtnik. Mihol jo je s požel jen jem opazoval ter rekel: *40bi>k si zajiKiidila." (*4Tako? Ali je bil tukaj!" se je zahihitala. "Prav, piav. da se je podai na božjo pot." 44Nekaj je naročil zate." "Ti-to že sama vem." 4 * Torej veš. Kje si zvedela f" "Kaj?" ga je z::vudeno pogledala. f'I)a je Liinaričina l*či pri Vakihoferjevih.'1 Julka se je preplašeno ozrla v teman kot, Mihol je pa v tal. i"Je rekel, da je Peter zbolel. In je rekel, da ie oče naje' dekleta. 7a\\ o je tudi prišel, je rekel, da bi si kaj ne mislila." *4Tako? Tako?" se je smejala Julka, toda njen smeh je precej leseno zvenel.. Mihol je vzel kiolmk s kljirbc, ga posadil po strani na glavo in se ji pri b H žal. "Julka!" "Kaj?" "Ali si Jjubo.-Tiiittia?" (Postrani ga je » švrknila s pogledom. ^ l"Beži, none! ("V bi .-e tako bala, bi pa res ne vedela, ki liko veljam." Smeje je stopil k nji in jo objel okrog vratu. Hotela se je braniti. *'Pu>ti me! Nehaj! Če ne, bom materi povedala." "Zaradi mene." Zgrabil jo je, jo pri vil k sebi in jo za če poljubovati na usta. ' WtTak daj mi vendar mir," t=e mu je s težavo izvila. "Vsaka stvar ima svoj konec. Tudi ta ga mora imeti." ""Še nekaj ti »bom povedal," se je nasmenil. "1'oberi se!" ga je podila Julka is pridušenim glasom. "'Mati bo nocoj utrujena od naporne hoje. Po dolgem čnsu bo zopet enkrat trdno zaspala." 'Pogledala ga je z žarečim pogledom, ni pa rekla niti ibe-*cdc in odšla v sosednjo sobo. Hlapec je i^topii v vežo in zaklical v kuhinjo: "Vrček piva si bom privoščil, mati!" ''Kar dva izpi na moj račun," je odvrnila Sta vda m erica. "Pa se kmalu vrni." » ' S ceste je opazil daleč pred seboj mladega Valdhoferja, ki je počasi koraka*, proti vasi. v Dospe vsi doniov, je hotel naravnost k Petru, pa se je premisli! in vprašal deklo v kuhinji: ' * * Kako mu je!" "Zdi se mi, da dobro; saj ni sam." M»Da, seveda ..." Pri večerji so govorili samo o tepežu pred cerkvijo, o Li-rrarici in njeni hčeri Roman je postajal čedalje bolj nemiren. Naenkrat je »-ekel: "Oče, dekletu moramo tudi kaj dati." "Seveda, no." IRoman je krožnik zvrhoma naložil, da je pastir kar sline požiral, misleč: "Saj pa meni ne dajo toliko." Toda dekla se je vrnila z nedotaknjeno jedjo. 'Se lepo zalivali. Pravi, da noče ničesar.*' Roman se je pikro zasmejal. "Menila jc od samega usmiljenja sita." "Vse, kar je prav," je zanirmral stari Valdhofer. "Ni treba zabavljati čez dekleta." • Roman je vstal. , ' kam pa, kam?" je viprašal Valdhofer. "Kamor se fan m v nedeljo zvečer spodobi. V gostilno." *".Dc*dej nisi hodil. Ali si se nemara z Jul'ko spri'" "Jaz »pri? Z Juiko?" se je smejal Roman. "Le kaj t: J i misel ne pride ,oče." 'In že je bil zunaj. v 1V'^10,ie stol>51 z veselim vriskom. Ob mizi, kjer je imel Mihol glavno oe^edo, je sedelo kakšnih dvajset fantov ki so ko da bi odrezal, utihnili. ■ Zdelo se mu je, da se mu posmehuje jo. Najraje bi bil takoj odšel, toda že nalašč se J'4 precej dolgo zadržal.. 3"e bi!a v le i*z kuhinje malega oken-t a v bl./mii hleva je prihajala luč. Dekla je pomivala posodo. 1 \vj! I1*.' 10 JO nagovoril Roman. "Ali je ona že gori?" l *Oditi je nisem slišala." "Poglej, kako je Petru.*' Mrmrajoč je vizela dekla svetilko in odšla po stopnicah. J« orna n je eakal v veži njenega povratka i "Kako mu je?" "8e mi zdi, da dobro." ' 44Kaj pa ona?" "'JVi nje m^edi kot grešna duša pred Bo^om. • In oči ji ;:are k, kor sovi. Človeka je skoro strah." ! 'Dekla je izginila v kuhinjo. Roman se je pa odpravil v svojo sobo. Jju<\ ni prižgal. feezul je čevlje, slekel jopič in seo se mu podile po glavi. Slednjič ga ni zdržalo več. Prižgal je svečo in 21' da smo pre.šh (lol,no' kier n» bil° tako ob~ ukazu nadjagra Škrla ostal za rasc^no z drevjem. Krog in nami, da potem poišče sovraž- kro~ .so to kotanjo obdajali »lika in ga pripodi naravnost PreceJ vlsokl hri'bi- Pa °Pazi" pred naše puškine cevi. Mi pa mo ™ vsoh 6T-no točko, kamor naj jo smo 5ami Slovenci iz raznih icn, novedal. vCovražn;k pribriše. »kr«^ P.nn^l.o.;^ — Tukaj za to drevo ti, — mi ukaže oberst. Našega ka-prala je postavil na točko nekako sto jardov od mene na desno, in mu je naročil, da naj | krajev Pennsvlvanije in Ohio. Zares čudno svidenje daieč v takozvanih Karpatih. Ker sem '— Tukaj pazi ti, rek rut Bomb a č — mi ukaže oberst Skerl — in pazi, da zopet ne napraviš kake neprevidnosti. Stoj, kot hi bil pribk, niti z o-česom ne treni, kajti drugače te sovražnik opazi, predno ti njega. Naišega kaprala Novaka je postavil zopet n.a desuo od me ne, topot kakih tristo korakov proč, da tako zavzemamo širšo J ego. Sam je bil rpa bolj na visoki točki, tako da je opazoval celo okolico. . !Tako stojimo kako uro. Ce-tovodje Spetiča ni, medtem ko bi moral biti -tukaj v pol uri. Stojimo tako naprej. Naša pozicija je bila zelo na visoki točki pennsvlvanskega gorovja. (Dalje prihodnjič.) fiaiiiiiii^r1iiiii>iiiil|.]fiii!iiiil|!Mi>iniil|lliia iiniimmtim«',l'tn,nnti»,Mi|ailv Mail". Druga je tiskarna bivšega podjetja Ulls-tein v Berlinu, tretja tiskarna francoske i Ilustrirane revije 'L'ilustra-tion" v Parizu, četrta pa je dr žavna tiskarna v Beogradu. Ko pa bodo montirani še novi tiskarniški stroji, bo postala jugoslovanska državna tiskarna največje tiska miško podjetje v Evropi." mislim. Sedaj pa posamezno čez potok, — zopet komandira. f'ez potok je bila položena neka cev orvlotne družbe za pri dobivanje naravnega plina. Nad cevjo je pa bila napeta 1110 nasproti" nam ter «• judno'žiea* ki Je biIa Potrjena na jav; oberstu. da je ta oko.ica že očiščena sovražnika Regiment komsrdant Ske^l da zo:>ct narialjna navodila, kje bomo čakali sov».v",VM i»i kje naj ga zopet četovodja zašle dirje ter v polkrogu prižene nasproti nas. Nato jo mi zopet uberemo kake dve milji naprej, ŠkerI nas zopet postavi na določene postojanke. Meni je odkazal jako mlučno točko. Na eni nogi sem stal, drage koleno se je pa dotikalo moje brade, vsled zelo strmega drevesa ob vsaki strani poto ka. Tako poča-i prelezenio ta potok brez kakih posebnih ne-prilik izvzenuši nekoliko mokrote v čevljih. Poveljnik "von" Škcrl nam pove. da bomo sedaj korakali Me kako dobro uro, predno pridemo na nameravano pozicijo. e je na.ša patrola poti voilstvom četovodje Spetiča izgubila. Ober-t Škerl si-eer mirnega značaja, velik strategist in bojevnik, ni kazal velikega presenečenja, vendar mu pa ni bilo všeč, da bi se kdo izgubil, posebno še četovodja Spetič, pod njegovim poveljstvom, kot namreč jsz v soboto. Povelje se je glasilo, da še nekoliko počakamo, na to pa pričnemo z morebitnim iskanjem našesra četovodje. (Jaz Fem ?e potihoma radoval, čt4š, sedaj nnp ne bodo več imeli za nevednega izgubljenca). — Tamle doli kake dve milji od tod gre neka patrola, — pravi von Skerl. — Toda dvomim. da bi bil to naš cnksfirar Spetič. Tudi jaz stopim na neko višjo točko t 31. Paberki iz Roia (Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele in trtice (MIlan PugelJ) 33. Poiigalec 34. Pravljice (B. Majar) 35. Pravljiee ln pripovedke za ml ar dino (S. Košutnik) j 36. Povesti in Slike (Ksaver Meško) 37. Ptice Selivke (Tagore; 38. Praški Judek (Josip Vole) Ml Prapretanove Zgodbe. Povesti (Anton StraSari R Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Jotef Sitillmau ) 44. Rdeta in bela vrtnica (Anton Bnooder) 45. Eevolnciia na Portugalskem 46. Sisto a Šesto (H. Federer) 48. Spisi Krištofa Šmida 49. Student naj ko (S. FlnSgar) 5v. SuneškI Invalid (S. Koftutnlk) o2. Sveta Notburca 53. Tri Indijanske poveot (Josef Splllmau) 56. Volk Spokornik in druge povesti za mlaotn* (Ksaver Meško) 57. Vojnimir ali Poganstvo in ItrM (Josip Ogrlnec 611 Zbrani spisi za mladino (Kngelbert Gangl) 6L Zbirka narodnih pripovedk za 1 (J. Planinski) 63. Zlafokopi (JoeeC Spillman) (Vezava nekaterih knjig Jo od Ako ima kaka knjiga vtč zvezkov, se šteje vsak zvezek u knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem število, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET HEW YORK