Prezgodnji predčasni razpok plodovih ovojev : možnosti zmanjšanja njegove incidence v prihodnosti
Preterm premature rupture of membranes : potential ways to reduce the incidence in the future

slovenski

2023

letnik 62, številka 4

biološki označevalci   humana amnijska membrana   plodovi ovoji   preprečevanje prezgodnjega predčasnega razpoka plodovih ovojev   prezgodnji porod   razpok plodovih ovojev

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Plod v maternici obdajajo plodovi ovoji, ki mu nudijo mehansko in imunsko zaščito. V normalnih razmerah ostanejo celotno obdobje nosečnosti, tj. do 42 tednov, intaktni. Razpok plodovih ovojev se lahko zgodi pred začetkom popadkov oz. predčasno (predčasni razpok plodovih ovojev) ali med porodom, ki se je začel s popadki. V Sloveniji se približno 6 % porodov zgodi pred zaključenim 37. tednom nosečnosti in jih zato uvrščamo med prezgodnje porode. Prezgodnji porod je najpogostejši razlog za umrljivost in obolevnost novorojenčkov. Skoraj dve tretjini prezgodnjih porodov se začne spontano, polovica od teh se prične s popadki, polovica pa s spontanim razpokom plodovih ovojev. Prezgodnji predčasni razpok plodovih ovojev vodi v slabši kratkotrajni in dolgotrajni izid za novorojenčka. Poznavanje zgradbe in mehanizma razpoka plodovih ovojev je ključno za zgodnje prepoznavanje in preprečevanje morebitnega prezgodnjega predčasnega razpoka plodovih ovojev. Kljub znanim kliničnim in epidemiološkim dejavnikom tveganja ostajajo številni prezgodnji predčasni razpoki plodovih ovojev nepojasnjeni. Na podlagi podatkov iz literature vemo, da je razpok plodovih ovojev povezan z določenimi celično-biološkimi procesi. Pričujoči prispevek opisuje do sedaj znane mehanizme prezgodnjega predča snega razpoka plodovih ovojev in predstavi nekatera novejša dognanja v povezavi s patofiziologijo in biološkimi označevalci, ki so povezani z njegovim prepoznavanjem.

10.05.2024