AKADEMIK ALOJZIJ FINŽGAR — PETINOSEMDESETLETNIK Ob koncu leta 1987 je praznoval petin- osemdesetletnico rojstva akademik in zaslužni profesor pravne fakultete v Ljubljani dr. Alojzij Finžgar. Številne generacije študentov prava in njegovi sodelavci ga cenimo in spoštujemo kot dobrega učitelja in znanstvenika ter vi talnega in duhovitega človeka. Jubilant je bil rojen 30. decembra 1902 v Skofji Loki na Spodnjem trgu v dru žini kamnoseka. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral pravo in leta 1928 doktoriral na ljubljanski pravni fakul teti. V predvojni Jugoslaviji je deloval kot sodnik v Celju, po vojni je bil naj prej na ministrstvu za pravosodje pri slovenski vladi, nato pa od leta 1948 do upokojitve profesor za civilno in rodbin sko pravo na pravni fakulteti v Ljublja ni. Po upokojitvi mu je ljubljanska uni verza podelila naslov zaslužni profesor. Slovenska akademija znanosti in umet nosti ga je leta 1972 izvolila za dopisne ga, leta 1978 pa za svojega rednega čla na. Za svoje življenjsko delo na znanst venem področju je prejel leta 1972 Kid ričevo nagrado. Vsa ta priznanja, ki jih je deležen redkokateri slovenski intelektualec, je prejel dr. Finžgar za uspešno delo pri proučevanju ključnih problemov civilne ga prava in pravnega sistema. Pri tem je svoja raziskovanja vedno povezoval s pedagoškim delom na ljubljanski prav ni fakulteti. Za ta namen je napisal tudi vrsto učbenikov. Tako je že leta 1952 pripravil knjigo Stvarno pravo, katere druga izdaja je bila leta 1972 izdana v obliki skript. Leta 1967 je izdelal zelo odmevno knjigo z naslovom Osebe ci vilnega prava. Tako študentje kot prak tiki so bili zelo veseli tudi njegove knji ge Lastninska razmerja v Jugoslaviji (1968) ter jasnega komentarja Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (1980). Veliko generacij pravnikov se je nadalje oblikovalo po njegovih predava njih in učbenikih dednega (1953, 1962) in rodbinskega prava (1957, 1963, 1965, 1970) S teh področij je napisal tudi ogromno člankov in razprav, objavljenih v stro kovnih revijah in zbornikih. Posebej izpostavljeno področje jubi lantovega delovanja predstavlja razisko vanje in opredeljevanje družbene lastni ne. Ta družbeni pojav in pravni institut je akademik dr. Finžgar spremljal vse od njegovega nastanka dalje. Njegova dognanja o družbeni lastnini so vedno naletela na izjemno veliko pozornost tako v krogih teoretikov kot tudi prakti kov. Prodornost njegovih ugotovitev vz buja spoštovanje pri vseh, ki se ukvar jajo s problemi družbene lastnine. Nje gova dela s tega področja so tako rekoč vedno citirana, kadar pregledujemo znanstvene razprave o tej novi lastnin ski obliki. Tako nobeno resno delo o družbeni lastnini ne more mimo jubilan tove knjige Družbena lastnina v jugoslo vanskem pravu, ki jo je izdala Sloven ska akademija znanosti in umetnosti v letu 1977. Svoje poglede na družbeno la stnino je akademik Finžgar razvil še v številnih člankih in razpravah. Iz vseh teh avtorjevih del izhaja raz likovanje med ekonomskim in pravnim vidikom družbene lastnine. Medtem ko je ekonomski lastnik družbenih proizva jalnih sredstev tisti, ki uživa koristi od teh sredstev, je pravni pooblaščenec no silec določenih pravic upravljanja, upo rabe in razpolaganja, ki se izvajajo na teh sredstvih. V tem smislu lahko reče mo, da je družbena lastnina — ekonom sko gledano — v korist vsem pripadni kom jugoslovanske družbe, pravno opre deljene pravice na posameznih delih teh 215 sredstev pa gredo posameznim subjek tom oziroma družbenim pravnim ose bam. Seveda gre tudi pri družbeni last nini vedno za razmerja med ljudmi gle de na stvari oziroma proizvajalna sred stva. Ta razmerja pa je moč motriti z ekonomskega ali pravnega vidika. Problematika družbene lastnine je po- budila pri prof. Finžgarju tudi aktivno vključitev v diskusijo o sistematiki ju goslovanskega prava. Z izločitvijo druž- benolastninskih razmerij iz klasičnega civilnega prava je postala vprašljiva tradicionalna klasifikacija pravnih pa nog. Zato je dr. Finžgar ponudil teore tični model, po katerem bi jugoslovan ske splošne pravne norme uvrščali v šti ri osnovne skupine. Posebne skupine bi tvorile pravno družbene skupnosti, pravo družbenoekonomskih razmerij, pravne norme, ki zadevajo družbeni standard, in norme, ki zagotavljajo varstvo posamez nika in družbene skupnosti. Ta njegova izvirna skica je postala sestavni del ju goslovanske splošne teorije prava. V pravni teoriji in praksi je znan tu di njegov koncept pravne osebe. Aka demik Finžgar je posebej opozoril na novosti, ki jih je na tem področju uved la jugoslovanska ustava iz leta 1974. Pri tem poudarja zlasti instrumentalno na ravo družbene pravne osebe. Ta ima si cer samostojno pravno obstojnost, ven dar nastopa predvsem kot zunanji izraz delovanja združenih delavcev v posamez ni organizaciji združenega dela. Nove značilnosti družbene pravne osebe se ka žejo v njeni večji odvisnosti od človeš kega substrata, ki ga zajema, in v opre delitvi njene pravne sposobnosti v sa moupravnem splošnem aktu določene sa moupravne organizacije ali skupnosti. Dejavnost prof. Finžgarja je povezana še z razpravljanjem o osebnostnih pra vicah. Zaokroženo delo s tega področja predstavlja njegova knjiga Osebnostne pravice (SAZU, 1985). To je prva po globljena študija o teh pravicah s civil nopravnega vidika v Jugoslaviji. V teh odnosih se uveljavlja poseben način pravnega varstva človekovih osebnih dobrin. Dr. Finžgar objavlja svoje raziskave tudi v tuji strokovni literaturi. Ti pris pevki zadevajo zlasti področja lastninsko pravnih razmerij, družbene lastnine, od škodninskega prava in osebnostnih pra vic. S takšno tematiko se je pojavlial tudi na mednarodnih kongresih in sim pozijih. Z imenom akademika prof. dr. Fin žgarja je nerazdvojno povezan razvoj pravne kulture v Jugoslaviji. Z njego vimi spoznanji in razlagami sta oboga teni pravna teorija in pravna praksa. S svojimi jasnimi predavanji ter pre pričljivimi nastopi na znanstvenih in strokovnih srečanjih si je pridobil ši rok krog učencev in posnemalcev. Vsa ka zasebna ali javna pravna knjižnica bi bila brez njegovih del nepopolna in prikrajšana za pravno literaturo, napi sano v jasnem in klenem jeziku ob ved no pregledni sistematiki. V slovenski in jugoslovanski pravni misli je dr. Finžgar prisoten kot originalen in pronicljiv duh. Zato mu njegovi študenti in sode lavci ob visokem jubileju z iskrenimi čestitkami za opravljeno delo želimo še veliko zdravja, raziskovalnih dosežkov in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje tudi Muzej sko društvo v Skofji Loki, čigar član je jubilant. Finžgarjeva znanstvena pot in ustvarjalnost pa je bila tudi že priobčena v Loških razgledih leta 1962, ob njegovi sedemdesetletnici (s fotografijo). Albin Igličar 216