30 ■ Proteus 84/1 • September 2021 31Imaš dolg jezik? • MedicinaFizika • V iskanju severnega sija Čeprav nima več dejavnega magnetnega polja, je raziskovalna odprava Mars Express leta 2004 prvič zaznala avroro na njem. V petnajstih letih raziskav je odprava zbrala podatke, ki pričajo o tem, da za pojavljanje avrore magnentno polje ni vedno nujno po- trebno. Za natančnejše razumevanje nastan- ka avrore v tem primeru so potrebne nadalj- nje raziskave. Severni sij je izjemno zanimiv, saj še danes pritegne pozornost številnih raziskovalcev. O tem pričajo številni novi izsledki, ki ve- dno znova nadgrajujejo razumevanje tega pojava. Kljub temu pa ostajajo neznanke, ki jih želimo pojasniti v prihodnosti. Morda bodo nova odkritja nekoč imela celo širšo uporabno vrednost. Literatura: Atanackov, J., Kac, J., 2004: Polarni sij nad Slovenijo: 20. novembra 2003. Spika, 12 (1): 34–36. Jeremiah, J., 1870: Early Mention of the Aurora Borealis. Nature, 3: 174–175. Herman, M., 1981: Polarni sij nad Slovenijo. Proteus, 43 (9/10): 364–365. Kambič, B., 2000: Polarni sij, viden iz Slovenije! Gea, 10 (8): 52. Laine, U. K., 2019: Auroral crackling sounds and Schumann resonances: Proceedings of the 26th International Congress on Sound and Vibration, ICSV 2019. Canadian Acoustical Association. Lovell, A., Clegg, J., Ellyett, C., 1947: Radio Echoes from the Aurora Borealis. Nature, 160: 372. Mende, S. B., Harding, B. J., Turner, C., 2019: Subauroral Green STEVE Arcs: Evidence for Low‐ Energy Excitation. Geophysical Research Letters, 46 (24): 14256–14262. Miller, S., 2021: Planetary Aurorae. Oxford Research Encyclopedias of Planetary Science. Mohorič, A., 2018: Polarni sij in Zemljino magnetno polje. Obzornik za matematiko in fiziko, 65 (1): 12–25. Schröder, W., 2011: The first accurate description of an aurora. Eos, Transactions American Geophysical Union, 87 (51): 584. Smrekar, M., 2012: Severni sij. Presek, 39 (5): 21–24. Strnad, J., 1993: Polarni sij. Proteus, 56 (2): 51–57. Zaplotnik, J., 2019: Polarni sij. Matrika, 6 (2): 1–17. Zupan, J., 2000: Aurora borealis – severni sij. Kvarkadabra: časopis za tolmačenje znanosti, 6. Lovrenc Fortuna je študent programa razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Zanima ga področje poučevanja naravoslovnih vsebin najmlajših osnovnošolcev. Prosti čas najraje preživlja v naravi na kolesu. V šesti številki osemdesetega letnika Prote- usa (2018) je bilo predstavljeno oko - čutilo za vid, tokrat obravnavamo jezik - čutilo za okus, v sledečih številkah pa se bomo po- svetili še sluhu in vohu. Že Hipokrat, Galen in ostali so menili, da je jezik »barometer« človekovega zdravja. Zdravljenje težav v ustni votlini obravnava več znanstvenih vej: stomatologija (grško stoma – odprtina, logos – véda) z dental- no medicino in otorinolaringologija. Okus je eden izmed petih tradicionalnih čutov. Zaznavanje okusa nam omogočajo okušal- ne brbončice, ki zaznajo kemične dražljaje. Osnovne okuse delimo na sladko, kislo, sla- no, grenko in okus umami. Ob tem se ome- nja še šesti okus za maščobo. V nasprotju z nekdaj znano teorijo »regij okušanja na jeziku« se danes ve, da so celice za okuša- nje prisotne po vsem jeziku in ni posebnih regij, ki so odgovorne za zaznavanje točno določenega okusa. Da lahko jezik oziroma celice prepoznajo okus določene hrane, mo- ra biti hrana v prvi vrsti topna, saj se s slino hrana kemično obdela in topi že na konici jezika. Če je snov netopna, je jezik ne mo- re prepoznati na podlagi kemičnih dražlja- jev in bi to hrano tudi težje prebavili. Za popolno dojemanje okusa sta potrebni tudi zaznava vonja in teksture z mehanskimi re- ceptorji v ustih ter temperatura zaužite hra- ne. Ena izmed funkcij vseh čutov je tudi va- rovanje pred škodljivimi snovmi. Odvraten ali grenek okus nas opozori na morebitno pokvarjeno/zastrupljeno hrano, pri čemer nam sladek okus sporoča, da gre za hrano z visoko energijsko vrednostjo. Z evolucijske- ga vidika je razumljivo, da je energijsko bo- gata hrana (živalska maščoba, sladkor) zelo okusna, kajti v preteklosti je bila redka. Da- nes je takšna hrana v razvitem svetu široko dostopna in je tudi del razloga za epidemijo debelosti. Jezik ima poleg zaznave okusa še dve pomembni vlogi: prva je mehanska pre- delava hrane, druga pa je govor. Imaš dolg jezik? Lidija Kocbek Šaherl, Kristijan Skok Parsonov kameleon (Chamaeleo madecasseus). Foto: Steve Wilson, https:// upload.wikimedia.org/ wikipedia/commons/8/83/ Parson%27s_Chameleon. jpg. Sliki 7 in 8: Avrora na Jupitru na levi in Saturnu na desni. Povzeto po: ameriški vesoljski agenciji NASA 7. julija leta 2021 (https://www. nasa.gov/sites/default/ files/thumbnails/ image/hs-2016-24- a-print-new.jpg in https://www.nasa. gov/sites/default/files/ images/227191main_ slide22high_full.jpg). 32 ■ Proteus 84/1 • September 2021 33Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik? Simbolni pomeni Simbolni pomen jezika je pogost in primerov je veliko. Z jezikom lahko uničujemo in ustvarjamo. Ni čudno, da obstaja v zvezi z njim veliko pregovorov in rekov. Nekateri iz- med pogostejših so: jezik mu gladko teče (izraža se spretno); jezik se mu zapleta, (ne govori gladko); ljudje si že brusijo jezike (opravljajo); lomi si jezik (s težavo govori); pokazati komu jezik (v znamenje omalovaževanja in nasprotovanja); pristriči komu jezik (zmanjšati njegovo odrezavost); nima dlake na jeziku (v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli); ima že dušo na jeziku (je tako slab, da bo kmalu umrl); ima srce na jeziku (hitro zaupa svoja čustva); ima dolg jezik (je opravljiv, veliko govori); ima jezik kot kača, kot krava rep (je zelo odrezav, piker) in podobno. Jezik se pojavlja kot simbol tudi v sanjskih knjigah. Pojmovanja te simbolike so najrazličnej- ša. Nekateri primeri iz teh knjig so: če vidimo jezik, pomeni, da se moramo bati hudobije in obrekovanja; imeti otekel jezik pomeni, da je v družini bolezen; imeti dolg jezik napoveduje nesrečo in revščino; odgrizniti si jezik napoveduje bolnim smrt in zdravim nesrečo; jesti jezik pa, da si trdnega zdravja. Motiv jezika je izrazit pri hindujski boginji Kali, boginji časa, stvarjenja, uničenja, moči in še česa. Kali je pogosto prikazana kot stoječa ali plešoča na svojem možu, ki mirno leži pod njo. Ob tem ima iztegnjen značilno rdeči jezik in/ali izrazite, zverinske podočnike. Razlag za njen rdeči jezik je več. Kali je iztegnila svoj jezik ob reševanju nadčloveških in katastro- falnih položajev. S svojim jezikom naj bi uničila demona in izsesala njegovo kri. Popita kri jo je spravila ob pamet in edini, ki jo je lahko umiril, je bil njen mož. V svojem stanju ga Kali ni prepoznala in je po pomoti stopila nanj. Iz sramu je iztegnila jezik. Motiv krvavega jezika bi naj opominjal na naravo, ki daje in jemlje življenje. V grški mitologiji je znana zgodba Filomene, ki jo na potovanju k sestri Prokni posili njen mož Terej. Da ga ne izda, ji Terej odreže jezik. Ker Filomena ne more več govoriti, stke tapiserijo, ki prikazuje dogodek. Izdelek pokaže sestri, ta iz jeze ubije svojega sina Itisa, ga skuha in postreže možu kot jed. Terej, nevede, poje jed, nakar mu pokažejo sinovo gla- Različni pomeni jezika. a) Boginja Kali. Avtor: Richard B. Godfrey. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Kali#/media/File:Kali_Devi.jpg. b) Tereju prinesejo glavo njegovega sina Itisa. Avtor: Peter Paul Rubens. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Philomela#/media/File:Tereo.jpg. c) Prikaz glosolalije. Avtor: neznan. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Glossolalia#/media/File:Pentecost_icon.jpg. vo. Ob spoznanju njunega dejanja Terej pobesni in sestri poskuša pokončati s sekiro. Tik preden Terej sestri ujame, za pomoč prosita bogove. Spremenijo ju v ptice. Prokna postane lastovka, Filomena slavček. Zaradi nasilja in krute narave mita so petje slavčka pogosto razlagali kot žalostno. V Svetem pismu Nove zaveze je v Apostolskih delih (2,1-13) opisan prihod Svetega Duha: »Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal iz- govarjati.« Sveti Duh je zbranim apostolom dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij. V Svetem pismu so za ta pojav uporabljali grško besedo glosolalija. Osnovne lastnosti in zgradba jezika Jezik je mišičnat organ, ki se nahaja v ustni votlini (cavitas oris propria). Gradita ga dva dela: večji, sprednji ali telo (corpus linguae), in manjši, zadnji koren jezika (radix lingu- ae). V notranjosti jezika je fibrozni skelet, ki daje jeziku čvrstost in služi za pripenjanje mišic. Jezik gradita dve skupini prečnopro- gastih mišic. Notranje mišice so jeziku la- stne in spreminjajo obliko, zunanje pa spre- minjajo položaj jezika. Telo jezika je gibljivo, postavljeno vodorav- no in predstavlja dve tretjini celotnega jezi- ka. Na njem ločimo vrh (apex linguae), hrb- tišče (dorsum linguae), spodnjo stran (facies inferior linguae) in rob (margo linguae). Mejo med telesom in korenom jezika predstavlja v obliki črke V naprej odprta brazda (sulcus terminalis). Zadaj v sredini brazde se nahaja ostanek embrionalnega izvodila ščitnice (fo- ramen caecum linguae), spredaj pa sredinska brazda (sulcus medianus linguae), ki poteka vzdolž telesa. Koren jezika je f iksirani in navpični del jezika ter predstavlja zadnjo tretjino jezika. V sluznici korena jezika se nahajajo limfni vozli – folliculi linguales, ki predstavljajo tonsillo lingualis in dajejo jezi- ku valoviti videz. Spodnja stran jezika se s sluznično gubo (frenulum linguae) veže na dlesen spodnje čeljusti. Na straneh frenulu- ma skozi sluznico presevajo veje ven jezika. Pod sluznico jezika se nahajajo glandulae linguales, ki pripadajo skupini majhnih žlez slinavk. Zmotna predstava o okušalnih regijah oziroma območjih: 1 - grenko, 2 - kislo, 3 - slano, 4 - grenko. Avtor: MesserWoland. https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e7/ Taste_buds.svg. 32 ■ Proteus 84/1 • September 2021 33Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik? Simbolni pomeni Simbolni pomen jezika je pogost in primerov je veliko. Z jezikom lahko uničujemo in ustvarjamo. Ni čudno, da obstaja v zvezi z njim veliko pregovorov in rekov. Nekateri iz- med pogostejših so: jezik mu gladko teče (izraža se spretno); jezik se mu zapleta, (ne govori gladko); ljudje si že brusijo jezike (opravljajo); lomi si jezik (s težavo govori); pokazati komu jezik (v znamenje omalovaževanja in nasprotovanja); pristriči komu jezik (zmanjšati njegovo odrezavost); nima dlake na jeziku (v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli); ima že dušo na jeziku (je tako slab, da bo kmalu umrl); ima srce na jeziku (hitro zaupa svoja čustva); ima dolg jezik (je opravljiv, veliko govori); ima jezik kot kača, kot krava rep (je zelo odrezav, piker) in podobno. Jezik se pojavlja kot simbol tudi v sanjskih knjigah. Pojmovanja te simbolike so najrazličnej- ša. Nekateri primeri iz teh knjig so: če vidimo jezik, pomeni, da se moramo bati hudobije in obrekovanja; imeti otekel jezik pomeni, da je v družini bolezen; imeti dolg jezik napoveduje nesrečo in revščino; odgrizniti si jezik napoveduje bolnim smrt in zdravim nesrečo; jesti jezik pa, da si trdnega zdravja. Motiv jezika je izrazit pri hindujski boginji Kali, boginji časa, stvarjenja, uničenja, moči in še česa. Kali je pogosto prikazana kot stoječa ali plešoča na svojem možu, ki mirno leži pod njo. Ob tem ima iztegnjen značilno rdeči jezik in/ali izrazite, zverinske podočnike. Razlag za njen rdeči jezik je več. Kali je iztegnila svoj jezik ob reševanju nadčloveških in katastro- falnih položajev. S svojim jezikom naj bi uničila demona in izsesala njegovo kri. Popita kri jo je spravila ob pamet in edini, ki jo je lahko umiril, je bil njen mož. V svojem stanju ga Kali ni prepoznala in je po pomoti stopila nanj. Iz sramu je iztegnila jezik. Motiv krvavega jezika bi naj opominjal na naravo, ki daje in jemlje življenje. V grški mitologiji je znana zgodba Filomene, ki jo na potovanju k sestri Prokni posili njen mož Terej. Da ga ne izda, ji Terej odreže jezik. Ker Filomena ne more več govoriti, stke tapiserijo, ki prikazuje dogodek. Izdelek pokaže sestri, ta iz jeze ubije svojega sina Itisa, ga skuha in postreže možu kot jed. Terej, nevede, poje jed, nakar mu pokažejo sinovo gla- Različni pomeni jezika. a) Boginja Kali. Avtor: Richard B. Godfrey. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Kali#/media/File:Kali_Devi.jpg. b) Tereju prinesejo glavo njegovega sina Itisa. Avtor: Peter Paul Rubens. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Philomela#/media/File:Tereo.jpg. c) Prikaz glosolalije. Avtor: neznan. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Glossolalia#/media/File:Pentecost_icon.jpg. vo. Ob spoznanju njunega dejanja Terej pobesni in sestri poskuša pokončati s sekiro. Tik preden Terej sestri ujame, za pomoč prosita bogove. Spremenijo ju v ptice. Prokna postane lastovka, Filomena slavček. Zaradi nasilja in krute narave mita so petje slavčka pogosto razlagali kot žalostno. V Svetem pismu Nove zaveze je v Apostolskih delih (2,1-13) opisan prihod Svetega Duha: »Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.  Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal iz- govarjati.« Sveti Duh je zbranim apostolom dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij. V Svetem pismu so za ta pojav uporabljali grško besedo glosolalija. Osnovne lastnosti in zgradba jezika Jezik je mišičnat organ, ki se nahaja v ustni votlini (cavitas oris propria). Gradita ga dva dela: večji, sprednji ali telo (corpus linguae), in manjši, zadnji koren jezika (radix lingu- ae). V notranjosti jezika je fibrozni skelet, ki daje jeziku čvrstost in služi za pripenjanje mišic. Jezik gradita dve skupini prečnopro- gastih mišic. Notranje mišice so jeziku la- stne in spreminjajo obliko, zunanje pa spre- minjajo položaj jezika. Telo jezika je gibljivo, postavljeno vodorav- no in predstavlja dve tretjini celotnega jezi- ka. Na njem ločimo vrh (apex linguae), hrb- tišče (dorsum linguae), spodnjo stran (facies inferior linguae) in rob (margo linguae). Mejo med telesom in korenom jezika predstavlja v obliki črke V naprej odprta brazda (sulcus terminalis). Zadaj v sredini brazde se nahaja ostanek embrionalnega izvodila ščitnice (fo- ramen caecum linguae), spredaj pa sredinska brazda (sulcus medianus linguae), ki poteka vzdolž telesa. Koren jezika je f iksirani in navpični del jezika ter predstavlja zadnjo tretjino jezika. V sluznici korena jezika se nahajajo limfni vozli – folliculi linguales, ki predstavljajo tonsillo lingualis in dajejo jezi- ku valoviti videz. Spodnja stran jezika se s sluznično gubo (frenulum linguae) veže na dlesen spodnje čeljusti. Na straneh frenulu- ma skozi sluznico presevajo veje ven jezika. Pod sluznico jezika se nahajajo glandulae linguales, ki pripadajo skupini majhnih žlez slinavk. Zmotna predstava o okušalnih regijah oziroma območjih: 1 - grenko, 2 - kislo, 3 - slano, 4 - grenko. Avtor: MesserWoland. https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e7/ Taste_buds.svg. 34 ■ Proteus 84/1 • September 2021 35Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik? Jezik pokriva sluznica s številnimi bradavi- cami ali papilami. Izbočene nad površino in različnih oblik in velikosti dajejo jeziku značilno teksturo in videz. Poznamo pet vrst papil, poimenovane so glede na obliko: otočkaste (papillae vallate), ki jih je od devet do dvanajst, so največje in se nahajajo pred sredinsko brazdo; gobaste (papillae fungifor- mes) so raztresene po vsej zgornji strani je- zika, večinoma na vrhu in robovih; listaste (papillae foliatae) se nahajajo v zadnjih delih robov jezika; nitaste (papillae filiformes) so najštevilčnejše, najmanjše, na zgornji stra- ni jezika, dajejo jeziku žametasto površino, omogočajo zaznavanje dotika ter povečajo površino jezika; konič- ne (papillae conicae) so podobne nitastim, le da imajo zašiljeni vrh. Otočkaste, gobaste in lista- ste bradavice so okušalne papi- le jezika in vsebujejo v epiteliju (povrhnjici) okušalne brbončice (caliculus gustatorius). Te papile predstavljajo čutilo okusa (orga- num gustus) in čutilni dražljaji se iz brbončic papil prenesejo po Okušalna brbončica. Vir: Arnau, E., 1997: Človeško telo. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije. Jezik. Vir: Arnau, E., 1997: Človeško telo. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije. živcih do okušalnih središč v možganih. Brbončice so ovalne oblike, raztezajo se navpično od bazalne membrane do majhne odprtinice, okušalne jamice, na površju več- skladnega ploščatega epitelija, ki pokriva je- zik. Okušalno brbončico sestavljajo oporne, bazalne in čutne (receptorne) celice. Slednje so povezane z živčnimi končiči. Življenjska doba celic okušalnih brbončic je le nekaj dni, razen bazalnih, ki z mitozo nadome- stijo propadle, degenerirane in odluščene celice. Nekaj posebnosti jezika v živalskem svetu Sesalci, kot so psi in mačke, jezik pogosto uporabljajo za čiščenje kožuha in telesa. Jeziki teh vrst imajo zelo grobo teksturo, ki jim omogoča odstranjevanje olj in zaje- davcev. Pasji jezik deluje tudi kot regulator toplote. Nekatere živali imajo jezike, ki so posebej prilagojeni za lov plena (kameleoni, žabe, mravljinčarji). Nekatere živalske vrste imajo moder jezik. To so žirafa, pes čovčov in modrojezični kuščar. Vijolična, modrikasto ali skoraj čr- na barva jezikov žiraf je posledica gostote temnih melaninskih pigmentov. Za to še vedno ni dokončne razlage, toda vodilna teorija je, da melanin nudi dodatno zaščito pred ultravijoličnimi žarki in preprečuje, da bi se njihovi občutljivi jeziki močno opekli, ko se nahajajo visoko. Modročrna barva je- zika pri psih izvira iz iste vrste pigmenta, zaradi katerega imajo ljudje pege. Modro- jezični kuščar ima jezik modre barve za obrambo pred plenilci. Druge živali imajo lahko organe, ki so ana- logni jezikom, na primer metuljev rilček ali strgača pri mehkužcih, vendar ti niso ho- mologni z jeziki, ki jih najdemo pri vreten- čarjih, in imajo pogosto malo podobnosti v delovanju. Mnoge vrste rib imajo na dnu ust majhne gube, ki bi jih neuradno lahko ime- novali jeziki, vendar nimajo mišične struk- ture kot pravi jeziki, ki jih najdemo pri ve- čini tetrapodov. Živali svet vidijo in vonjajo drugače kot mi. Število okušalnih brbončic se razlikuje glede na vrsto, čeprav imajo vsi vretenčarji jezi- ke. Tako kot je moč našega vonja odvisna od števila vonjalnih receptorjev, je občutlji- vost določene vrste za okus odvisna tudi od tega, koliko okušalnih brbončic ima. Ptice imajo na splošno zelo malo okusnih brbon- čic, piščanec jih ima le okoli trideset. Ljudje na drugi strani imajo približno 10.000, psi približno 1.700, mačke pa povprečno nekaj manj kot 500 okušalnih brbončic. Krave Som. Avtor: Dieter Florian. https://upload. wikimedia. org/wikipedia/ commons/d/ d3/Silurus_ glanis_02.jpg. 34 ■ Proteus 84/1 • September 2021 35Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik? Jezik pokriva sluznica s številnimi bradavi- cami ali papilami. Izbočene nad površino in različnih oblik in velikosti dajejo jeziku značilno teksturo in videz. Poznamo pet vrst papil, poimenovane so glede na obliko: otočkaste (papillae vallate), ki jih je od devet do dvanajst, so največje in se nahajajo pred sredinsko brazdo; gobaste (papillae fungifor- mes) so raztresene po vsej zgornji strani je- zika, večinoma na vrhu in robovih; listaste (papillae foliatae) se nahajajo v zadnjih delih robov jezika; nitaste (papillae filiformes) so najštevilčnejše, najmanjše, na zgornji stra- ni jezika, dajejo jeziku žametasto površino, omogočajo zaznavanje dotika ter povečajo površino jezika; konič- ne (papillae conicae) so podobne nitastim, le da imajo zašiljeni vrh. Otočkaste, gobaste in lista- ste bradavice so okušalne papi- le jezika in vsebujejo v epiteliju (povrhnjici) okušalne brbončice (caliculus gustatorius). Te papile predstavljajo čutilo okusa (orga- num gustus) in čutilni dražljaji se iz brbončic papil prenesejo po Okušalna brbončica. Vir: Arnau, E., 1997: Človeško telo. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije. Jezik. Vir: Arnau, E., 1997: Človeško telo. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije. živcih do okušalnih središč v možganih. Brbončice so ovalne oblike, raztezajo se navpično od bazalne membrane do majhne odprtinice, okušalne jamice, na površju več- skladnega ploščatega epitelija, ki pokriva je- zik. Okušalno brbončico sestavljajo oporne, bazalne in čutne (receptorne) celice. Slednje so povezane z živčnimi končiči. Življenjska doba celic okušalnih brbončic je le nekaj dni, razen bazalnih, ki z mitozo nadome- stijo propadle, degenerirane in odluščene celice. Nekaj posebnosti jezika v živalskem svetu Sesalci, kot so psi in mačke, jezik pogosto uporabljajo za čiščenje kožuha in telesa. Jeziki teh vrst imajo zelo grobo teksturo, ki jim omogoča odstranjevanje olj in zaje- davcev. Pasji jezik deluje tudi kot regulator toplote. Nekatere živali imajo jezike, ki so posebej prilagojeni za lov plena (kameleoni, žabe, mravljinčarji). Nekatere živalske vrste imajo moder jezik. To so žirafa, pes čovčov in modrojezični kuščar. Vijolična, modrikasto ali skoraj čr- na barva jezikov žiraf je posledica gostote temnih melaninskih pigmentov. Za to še vedno ni dokončne razlage, toda vodilna teorija je, da melanin nudi dodatno zaščito pred ultravijoličnimi žarki in preprečuje, da bi se njihovi občutljivi jeziki močno opekli, ko se nahajajo visoko. Modročrna barva je- zika pri psih izvira iz iste vrste pigmenta, zaradi katerega imajo ljudje pege. Modro- jezični kuščar ima jezik modre barve za obrambo pred plenilci. Druge živali imajo lahko organe, ki so ana- logni jezikom, na primer metuljev rilček ali strgača pri mehkužcih, vendar ti niso ho- mologni z jeziki, ki jih najdemo pri vreten- čarjih, in imajo pogosto malo podobnosti v delovanju. Mnoge vrste rib imajo na dnu ust majhne gube, ki bi jih neuradno lahko ime- novali jeziki, vendar nimajo mišične struk- ture kot pravi jeziki, ki jih najdemo pri ve- čini tetrapodov. Živali svet vidijo in vonjajo drugače kot mi. Število okušalnih brbončic se razlikuje glede na vrsto, čeprav imajo vsi vretenčarji jezi- ke. Tako kot je moč našega vonja odvisna od števila vonjalnih receptorjev, je občutlji- vost določene vrste za okus odvisna tudi od tega, koliko okušalnih brbončic ima. Ptice imajo na splošno zelo malo okusnih brbon- čic, piščanec jih ima le okoli trideset. Ljudje na drugi strani imajo približno 10.000, psi približno 1.700, mačke pa povprečno nekaj manj kot 500 okušalnih brbončic. Krave Som. Avtor: Dieter Florian. https://upload. wikimedia. org/wikipedia/ commons/d/ d3/Silurus_ glanis_02.jpg. 36 ■ Proteus 84/1 • September 2021 37Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik? imajo približno 25.000 okušalnih brbon- čic, prašiči pa 14.000, da lažje prepoznajo strupene in nestrupene rastline. Med vsemi živalskimi vrstami ima največ okušalnih br- bončic som. Ima jih več kot 100.000, raz- porejene so po telesu in skoncentrirane na brkih okoli ust. Mačke in drugi mesojedi imajo genetske mutacije, zaradi katerih ne morejo okusiti sladkega; genetske mutacije imajo tudi del- f ini in morski levi. Mačke lahko zaznajo grenke okuse, kar jim pomaga, da se izo- gnejo žarkemu mesu. Metulji in muhe imajo receptorje za okus na nogah, čebele pa še na antenah in čeljustih. Podatke o viru hrane prenašajo v svoje možgane, da presodijo, ali je hrana dobra ali slaba. Medonosne čebe- le lahko razlikujejo med sladkim, kislim, grenkim in slanim okusom. Sladki okus je tisto, kar ima večina muh najraje. Nekatere bolezni jezika in nepravilnosti okusa Tako kot je okušanje povezano z drugimi čutili (na primer vohom), so tudi razlogi za motnje v okusu povezani z drugimi čutili. Dober primer je zmanjšano okušanje ob prehladu, ker nosna komponenta okušanja ne deluje primerno. Zmanjšano zaznavanje okusa se imenuje disgeusia, popolna odso- tnost pa ageusia. Prav tako z leti pride do degeneracije in atrofije okušalnih brbončic. S tem se zmanjša njihovo število in proi- zvaja se manj sline. To negativno vpliva na zmožnost ovlažitve in razgradnje hrane ter posledično na zaznavanja okusa. Prav tako s staranjem pride do sprememb voha. To je lahko povezano z bolj suho sluznico in propadom živčnih končičev. Njihov propad pospešijo kajenje, izpostavitev škodljivim plinom in podobno. Lingua villosa nigra je benigno zdravstveno stanje, znano tudi po angleškem imenu black hairy tongue. Kot pove ime, je značilnost stanja obarvanost in kosmatost jezika. Do občutka kosmatosti pride zaradi podaljšanja filiformnih papil in nabiranja keratina. Po- sledično je več bakterij na jeziku in tudi te sprostijo več barvila. Jezik se lahko obarva tudi zaradi hrane. Spremembe se večinoma pojavijo v osrednjem predelu jezika. Neka- teri izmed možnih vzrokov za bolezen so slaba ustna higiena, čezmerno kajenje, osla- belost organizma, glivična okužba, zmanjša- na količina sline, nekatera zdravila in tako dalje. Stanje lahko vodi do halitoze (slabega zadaha), vendar je redko povezano z drugi- mi simptomi. Primarni in najpomembnejši ukrep je dobra ustna higiena. V kolikor se stanje kljub temu ne izboljša, je treba po- misliti na glivično ali bakterijsko okužbo, pomanjkanje vitaminov in podobno. Lingua geographica je benigna vnetna bole- zen sluznice jezike, ki se pojavi pri pribli- žno treh odstotkih prebivalstva. Za bolezen je značilna izguba papil na nekaterih mestih jezika. To ustvari videz številnih gladkih rdečih območij jezika, ki so podobne reliefu pokrajine. Lezije se pogosto zacelijo in seli- jo. Stanje večinoma poteka asimptomatsko, kljub temu se lahko občasno pojavita peko- či občutek in nelagodje v jeziku. Bolezen spontano mine in ni povezana z drugimi bolezenskimi stanji ali rakom. Zaradi svoje pogostosti, možnosti vpliva na pojavnost in razmeroma visoke smrtno- sti predstavlja rak ustne votline velik jav- nozdravstveni problem. Leta 2018 je bilo v slovenskem registru (SLORA) 339 novih primerov raka ust in žrela. Trend se na žalost povečuje. V zahodni kulturni sferi imata pri nastanku karcinoma ustne votli- ne vodilno vlogo kajenje in uživanje žganih pijač. Kot zanimivost navajamo, da prispeva k nastanku raka ustne votline tudi orešček palme areka (Areca catechu) oziroma iz njega izdelano žvečilo, ki lahko vsebuje mešanico listja palme in tobaka. Orešček negativno Prikaz oreščka areka in prebivalca vasi na Tajskem, kjer pogosto žvečijo orešček. a) Areca catechu. Foto: Dick Culbert. Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/93/Areca_catechu%2C_Betel_Nut_%2814436668393%29.jpg. b) Predstavnik plemena Črni zobje. Foto: Steve Evans. Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/51/Thailand_Hill_Tribes_%282401861669%29.jpg. Prikaz patologije jezika. a) Lingua villosa nigra. Avtor: uporabnik Com4. Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/16/Black_tongue.jpg. b) Rak jezika. Avtor: uporabnik Welleschik. Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3c/ZungenCa2a.jpg. c) Lingua geographica. Avtor: uporabnik Jbarta. Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f1/Geographic_tongue_%28cropped%29.jpg. 36 ■ Proteus 84/1 • September 2021 37Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik? imajo približno 25.000 okušalnih brbon- čic, prašiči pa 14.000, da lažje prepoznajo strupene in nestrupene rastline. Med vsemi živalskimi vrstami ima največ okušalnih br- bončic som. Ima jih več kot 100.000, raz- porejene so po telesu in skoncentrirane na brkih okoli ust. Mačke in drugi mesojedi imajo genetske mutacije, zaradi katerih ne morejo okusiti sladkega; genetske mutacije imajo tudi del- f ini in morski levi. Mačke lahko zaznajo grenke okuse, kar jim pomaga, da se izo- gnejo žarkemu mesu. Metulji in muhe imajo receptorje za okus na nogah, čebele pa še na antenah in čeljustih. Podatke o viru hrane prenašajo v svoje možgane, da presodijo, ali je hrana dobra ali slaba. Medonosne čebe- le lahko razlikujejo med sladkim, kislim, grenkim in slanim okusom. Sladki okus je tisto, kar ima večina muh najraje. Nekatere bolezni jezika in nepravilnosti okusa Tako kot je okušanje povezano z drugimi čutili (na primer vohom), so tudi razlogi za motnje v okusu povezani z drugimi čutili. Dober primer je zmanjšano okušanje ob prehladu, ker nosna komponenta okušanja ne deluje primerno. Zmanjšano zaznavanje okusa se imenuje disgeusia, popolna odso- tnost pa ageusia. Prav tako z leti pride do degeneracije in atrofije okušalnih brbončic. S tem se zmanjša njihovo število in proi- zvaja se manj sline. To negativno vpliva na zmožnost ovlažitve in razgradnje hrane ter posledično na zaznavanja okusa. Prav tako s staranjem pride do sprememb voha. To je lahko povezano z bolj suho sluznico in propadom živčnih končičev. Njihov propad pospešijo kajenje, izpostavitev škodljivim plinom in podobno. Lingua villosa nigra je benigno zdravstveno stanje, znano tudi po angleškem imenu black hairy tongue. Kot pove ime, je značilnost stanja obarvanost in kosmatost jezika. Do občutka kosmatosti pride zaradi podaljšanja filiformnih papil in nabiranja keratina. Po- sledično je več bakterij na jeziku in tudi te sprostijo več barvila. Jezik se lahko obarva tudi zaradi hrane. Spremembe se večinoma pojavijo v osrednjem predelu jezika. Neka- teri izmed možnih vzrokov za bolezen so slaba ustna higiena, čezmerno kajenje, osla- belost organizma, glivična okužba, zmanjša- na količina sline, nekatera zdravila in tako dalje. Stanje lahko vodi do halitoze (slabega zadaha), vendar je redko povezano z drugi- mi simptomi. Primarni in najpomembnejši ukrep je dobra ustna higiena. V kolikor se stanje kljub temu ne izboljša, je treba po- misliti na glivično ali bakterijsko okužbo, pomanjkanje vitaminov in podobno. Lingua geographica je benigna vnetna bole- zen sluznice jezike, ki se pojavi pri pribli- žno treh odstotkih prebivalstva. Za bolezen je značilna izguba papil na nekaterih mestih jezika. To ustvari videz številnih gladkih rdečih območij jezika, ki so podobne reliefu pokrajine. Lezije se pogosto zacelijo in seli- jo. Stanje večinoma poteka asimptomatsko, kljub temu se lahko občasno pojavita peko- či občutek in nelagodje v jeziku. Bolezen spontano mine in ni povezana z drugimi bolezenskimi stanji ali rakom. Zaradi svoje pogostosti, možnosti vpliva na pojavnost in razmeroma visoke smrtno- sti predstavlja rak ustne votline velik jav- nozdravstveni problem. Leta 2018 je bilo v slovenskem registru (SLORA) 339 novih primerov raka ust in žrela. Trend se na žalost povečuje. V zahodni kulturni sferi imata pri nastanku karcinoma ustne votli- ne vodilno vlogo kajenje in uživanje žganih pijač. Kot zanimivost navajamo, da prispeva k nastanku raka ustne votline tudi orešček palme areka (Areca catechu) oziroma iz njega izdelano žvečilo, ki lahko vsebuje mešanico listja palme in tobaka. Orešček negativno Prikaz oreščka areka in prebivalca vasi na Tajskem, kjer pogosto žvečijo orešček. a) Areca catechu. Foto: Dick Culbert. Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/93/Areca_catechu%2C_Betel_Nut_%2814436668393%29.jpg. b) Predstavnik plemena Črni zobje. Foto: Steve Evans. Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/51/Thailand_Hill_Tribes_%282401861669%29.jpg. Prikaz patologije jezika. a) Lingua villosa nigra. Avtor: uporabnik Com4. Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/16/Black_tongue.jpg. b) Rak jezika. Avtor: uporabnik Welleschik. Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3c/ZungenCa2a.jpg. c) Lingua geographica. Avtor: uporabnik Jbarta. Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f1/Geographic_tongue_%28cropped%29.jpg. 38 ■ Proteus 84/1 • September 2021 39Medicina • Imaš dolg jezik? vpliva na vse organske sisteme človeškega telesa (možgane, srce, pljuča, prebavni sis- tem, reproduktivne organe in tako dalje). Dodatno lahko poslabša predhodna zdra- vstvena stanja (aritmijo, okvare jeter, diabe- tes …). Vpliva tudi na endokrini sistem in privede do zmanjšanega delovanja ščitnice, neplodnosti in podobno. Škodljive učinke ima tudi na plod v času nosečnosti. Njegov mehanizem delovanja je oviranje delovanja imunskega sistema. Podatek o njegovi rako- tvornosti se ujema z veliko pojavnostjo ra- kov ustne votline v predelih, kjer to vrsto palme pogosto uživajo (Indija, Pakistan). Prav tako sta zelo pomembna dejavnika tve- ganja okužba s humanim papiloma virusom (HPV) (ustno-žrelni rak) in/ali Epstein- -Barr virusom (nosno-žrelni rak). Rak ustne votline najpogosteje nastane na ustnem dnu, za kočniki oziroma na stranskih robovih gi- bljivega jezika. Bolniki, pri katerih se razvi- je ta rak, pogosto navajajo slab zadah (foetor ex ore), iztekanje sline, krvavkasti izpljunek, bolečine v področju ustne votline, omejeno gibljivost jezika, spremembo v izgovorjavi, oteženo požiranje ali pa spremembe pri no- šnji proteze. Obravnava bolnika s sumljivo spremembo v ustni votlini se začne z na- tančno anamnezo in kliničnim pregledom. V tem primeru je treba bolnika natanč- no pregledati in pretipati v območju celo- tne glave in vratu. Diagnoza pa se potrdi s patohistološkim pregledom vzorca tkiva. Zdravljenje raka ustne votline pomeni naj- prej popolno odstranitev rakavega tkiva. Po odstranitvi je enako pomembna tudi rekon- strukcija, s tem se obnovita oblika in vloga. Nadaljnje zdravljenje je odvisno od stadija bolezni in splošnega stanja bolnika. Slovarček: Umami. Okus hrane, bogate z beljakovina- mi. Ageusia. Delna ali popolna izguba ali osla- bitev okusa. Halitoza. Slab zadah. Areca catechu. Vrsta palme, ki raste pred- vsem v azijskih krajih. Znana po sadežu orešku areka. SLOR A. Register raka Republike Slovenije, ki deluje že od leta 1950. Melanin. Naravni rjavi pigment, ki je od- govoren za barvo kože, šarenice in las. Viri in literatura: Hutchins, M., Evans, V. A., Garrison, R. W., Schlager, N., uredniki, 2003: Grzimek’s Animal Life Encyclopedia, 2nd edition. Volume 3, Insects. Farmington Hills, Michigan: Gale Group. Kobe, V., Dekleva, A., Lenart, I. F., Širca, A., Velepič, M., 1997: Anatomija: skripta za študente medicine. Del 4, Drobje, koža. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Martinčič, Š. D., 2010: Histologija: Univerzitetni učbenik. Maribor: Medicinska fakulteta. Nogueira, J. F., Hermann, D. R., Américo, R. dos R., Barauna Filho, I. S., Stamm, A. E. C., Pignatari, S. S. N., 2007: A brief history of otorhinolaryngology: otology, laryngology and rhinology. Brazilian Journal of Otorhinolaryngology, 73 (5): 693–703. Dostopno na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18094813. Probst, R., 2005: Basic Otorhinolaryngology. A Step-by- Step Learning Guide. Stuttgart: Thieme. Ronneberg, A., urednica, 2010: The book of symbols: reflection on archetypal images. Köln: TASCHEN GmbH. Lidija Kocbek Šaherl je veterinarka in docentka na Inštitutu za anatomijo, histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Mariboru. Kristijan Skok je doktor medicine in specializant patologije v bolnišnici Landeskrankenhaus Graz II (LKH Graz II) v Gradcu. Sodobni postopki odstranjevanja mikroonesnaževal iz odpadne vode • Kemija Kemikalije in mikroonesnaževala Živimo v svetu, kjer prevladujejo kemikalije. To je posledica intenzivnega tehnološkega razvoja, ki omogoča načrtovanje in proizvo- dnjo velike množine različnih snovi, global- no trgovanje z njimi in njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. V zadnjih petdesetih letih je bilo proizvedenih več kot sto milijo- nov organskih in anorganskih snovi, pri če- mer njihovega vpliva na okolje ne poznamo vedno dobro. Snovi, ki so bile že pred dese- tletji prepovedane, lahko še vedno najdemo v okolju in živih organizmih, saj se nekate- re izmed njih kopičijo, tudi v organizmih, lahko so strupene, mutagene ali pa deluje- jo kot hormonski motilci (Martín-Pozo in sod., 2021). Hkrati lahko snovi, nastale na industrijskih območjih, potujejo v oddalje- ne, sicer neokrnjene dele sveta in vplivajo na tamkajšnje ekosisteme. Zato reševanje teh izzivov že dolgo ni samo naloga posamezne države, ampak se teh problemov lotevamo na globalni ravni (REACH, 2006). V okolju se pojavljajo različna mikroonesna- ževala, kot so na primer rastlinska zaščitna sredstva (pesticidi, herbicidi), snovi iz izdel- kov za osebno nego, farmacevtske učinko- vine ter različne industrijske kemikalije, ki se pojavljajo v tako majhnih koncentracijah, da smo jih zaznali šele v zadnjih letih z ustreznim načinom vzorčevanja ter uporabo modernih analiznih tehnik. Problematični so na primer obstojni antibiotiki, saj že zelo majhne koncentracije spodbujajo razvoj ge- nov odpornosti v okolju (Yu in sod., 2009). Med pomembnejšimi viri teh genov so izto- ki očiščene vode in odpadno blato iz komu- nalnih čistilnih naprav oziroma naprav za čiščenje odpadne vode iz živalskih farm. Ko Sodobni postopki odstranjevanja mikroonesnaževal iz odpadne vode Andreja Žgajnar Gotvajn, Igor Boševski Slika 1: Pot mikroonesnaževal v okolju.