30 ■ Proteus 84/1 • September 2021 31Imaš dolg jezik? • MedicinaFizika • V iskanju severnega sija
Čeprav nima več dejavnega magnetnega 
polja, je raziskovalna odprava Mars Express 
leta 2004 prvič zaznala avroro na njem. V 
petnajstih letih raziskav je odprava zbrala 
podatke, ki pričajo o tem, da za pojavljanje 
avrore magnentno polje ni vedno nujno po-
trebno. Za natančnejše razumevanje nastan-
ka avrore v tem primeru so potrebne nadalj-
nje raziskave.
Severni sij je izjemno zanimiv, saj še danes 
pritegne pozornost številnih raziskovalcev. 
O tem pričajo številni novi izsledki, ki ve-
dno znova nadgrajujejo razumevanje  tega 
pojava. Kljub temu pa ostajajo neznanke, ki 
jih želimo pojasniti v prihodnosti. Morda 
bodo nova odkritja nekoč imela celo širšo 
uporabno vrednost.
Literatura:
Atanackov, J., Kac, J., 2004: Polarni sij nad Slovenijo: 
20. novembra 2003. Spika, 12 (1): 34–36.
Jeremiah, J., 1870: Early Mention of the Aurora Borealis. 
Nature, 3: 174–175.
Herman, M., 1981: Polarni sij nad Slovenijo. Proteus, 
43 (9/10): 364–365.
Kambič, B., 2000: Polarni sij, viden iz Slovenije! Gea, 
10 (8): 52.
Laine, U. K., 2019: Auroral crackling sounds and 
Schumann resonances: Proceedings of the 26th 
International Congress on Sound and Vibration, ICSV 
2019. Canadian Acoustical Association.
Lovell, A., Clegg, J., Ellyett, C., 1947: Radio Echoes 
from the Aurora Borealis. Nature, 160: 372.
Mende, S. B., Harding, B. J., Turner, C., 2019: 
Subauroral Green STEVE Arcs: Evidence for Low‐
Energy Excitation. Geophysical Research Letters, 46 
(24): 14256–14262. 
Miller, S., 2021: Planetary Aurorae. Oxford Research 
Encyclopedias of Planetary Science.
Mohorič, A., 2018: Polarni sij in Zemljino magnetno 
polje. Obzornik za matematiko in fiziko, 65 (1): 12–25.
Schröder, W., 2011: The first accurate description of an 
aurora. Eos, Transactions American Geophysical Union, 
87 (51): 584.
Smrekar, M., 2012: Severni sij. Presek, 39 (5): 21–24.
Strnad, J., 1993: Polarni sij. Proteus, 56 (2): 51–57.
Zaplotnik, J., 2019: Polarni sij. Matrika, 6 (2): 1–17.
Zupan, J., 2000: Aurora borealis – severni sij. 
Kvarkadabra: časopis za tolmačenje znanosti, 6.
Lovrenc Fortuna je študent programa razredni 
pouk na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Zanima ga 
področje poučevanja naravoslovnih vsebin najmlajših 
osnovnošolcev. Prosti čas najraje preživlja v naravi na 
kolesu.
V šesti številki osemdesetega letnika Prote-
usa (2018) je bilo predstavljeno oko - čutilo 
za vid, tokrat obravnavamo jezik - čutilo za 
okus, v sledečih številkah pa se bomo po-
svetili še sluhu in vohu.
Že Hipokrat, Galen in ostali so menili, da 
je jezik »barometer« človekovega zdravja. 
Zdravljenje težav v ustni votlini obravnava 
več znanstvenih vej: stomatologija (grško 
stoma – odprtina, logos – véda) z dental-
no medicino in otorinolaringologija. Okus 
je eden izmed petih tradicionalnih čutov. 
Zaznavanje okusa nam omogočajo okušal-
ne brbončice, ki zaznajo kemične dražljaje. 
Osnovne okuse delimo na sladko, kislo, sla-
no, grenko in okus umami. Ob tem se ome-
nja še šesti okus za maščobo. V nasprotju 
z nekdaj znano teorijo »regij okušanja na 
jeziku« se danes ve, da so celice za okuša-
nje prisotne po vsem jeziku in ni posebnih 
regij, ki so odgovorne za zaznavanje točno 
določenega okusa. Da lahko jezik oziroma 
celice prepoznajo okus določene hrane, mo-
ra biti hrana v prvi vrsti topna, saj se s slino 
hrana kemično obdela in topi že na konici 
jezika. Če je snov netopna, je jezik ne mo-
re prepoznati na podlagi kemičnih dražlja-
jev in bi to hrano tudi težje prebavili. Za 
popolno dojemanje okusa sta potrebni tudi 
zaznava vonja in teksture z mehanskimi re-
ceptorji v ustih ter temperatura zaužite hra-
ne. Ena izmed funkcij vseh čutov je tudi va-
rovanje pred škodljivimi snovmi. Odvraten 
ali grenek okus nas opozori na morebitno 
pokvarjeno/zastrupljeno hrano, pri čemer 
nam sladek okus sporoča, da gre za hrano z 
visoko energijsko vrednostjo. Z evolucijske-
ga vidika je razumljivo, da je energijsko bo-
gata hrana (živalska maščoba, sladkor) zelo 
okusna, kajti v preteklosti je bila redka. Da-
nes je takšna hrana v razvitem svetu široko 
dostopna in je tudi del razloga za epidemijo 
debelosti. Jezik ima poleg zaznave okusa še 
dve pomembni vlogi: prva je mehanska pre-
delava hrane, druga pa je govor. 
Imaš dolg jezik?
Lidija Kocbek Šaherl, Kristijan Skok
Parsonov kameleon 
(Chamaeleo 
madecasseus). Foto: 
Steve Wilson, https://
upload.wikimedia.org/
wikipedia/commons/8/83/
Parson%27s_Chameleon.
jpg.
Sliki 7 in 8: Avrora 
na Jupitru na levi 
in Saturnu na desni. 
Povzeto po: ameriški 
vesoljski agenciji 
NASA 7. julija leta 
2021 (https://www.
nasa.gov/sites/default/
files/thumbnails/
image/hs-2016-24-
a-print-new.jpg in 
https://www.nasa.
gov/sites/default/files/
images/227191main_
slide22high_full.jpg). 
32 ■ Proteus 84/1 • September 2021 33Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik?
Simbolni pomeni
Simbolni pomen jezika je pogost in primerov je veliko. Z jezikom lahko uničujemo in 
ustvarjamo. Ni čudno, da obstaja v zvezi z njim veliko pregovorov in rekov.  Nekateri iz-
med pogostejših so: jezik mu gladko teče (izraža se spretno); jezik se mu zapleta, (ne govori 
gladko); ljudje si že brusijo jezike (opravljajo); lomi si jezik (s težavo govori); pokazati komu 
jezik (v znamenje omalovaževanja in nasprotovanja); pristriči komu jezik (zmanjšati njegovo 
odrezavost); nima dlake na jeziku (v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli); 
ima že dušo na jeziku (je tako slab, da bo kmalu umrl); ima srce na jeziku (hitro zaupa 
svoja čustva); ima dolg jezik (je opravljiv, veliko govori); ima jezik kot kača, kot krava rep 
(je zelo odrezav, piker) in podobno.
Jezik se pojavlja kot simbol tudi v sanjskih knjigah. Pojmovanja te simbolike so najrazličnej-
ša. Nekateri primeri iz teh knjig so: če vidimo jezik, pomeni, da se moramo bati hudobije in 
obrekovanja; imeti otekel jezik pomeni, da je v družini bolezen; imeti dolg jezik napoveduje 
nesrečo in revščino; odgrizniti si jezik napoveduje bolnim smrt in zdravim nesrečo; jesti 
jezik pa, da si trdnega zdravja.
Motiv jezika je izrazit pri hindujski boginji Kali, boginji časa, stvarjenja, uničenja, moči in 
še česa. Kali je pogosto prikazana kot stoječa ali plešoča na svojem možu, ki mirno leži pod 
njo. Ob tem ima iztegnjen značilno rdeči jezik in/ali izrazite, zverinske podočnike. Razlag 
za njen rdeči jezik je več. Kali je iztegnila svoj jezik ob reševanju nadčloveških in katastro-
falnih položajev. S svojim jezikom naj bi uničila demona in izsesala njegovo kri. Popita kri 
jo je spravila ob pamet in edini, ki jo je lahko umiril, je bil njen mož. V svojem stanju ga 
Kali ni prepoznala in je po pomoti stopila nanj. Iz sramu je iztegnila jezik. Motiv krvavega 
jezika bi naj opominjal na naravo, ki daje in jemlje življenje. 
V grški mitologiji je znana zgodba Filomene, ki jo na potovanju k sestri Prokni posili njen 
mož Terej. Da ga ne izda, ji Terej odreže jezik. Ker Filomena ne more več govoriti, stke 
tapiserijo, ki prikazuje dogodek. Izdelek pokaže sestri, ta iz jeze ubije svojega sina Itisa, 
ga skuha in postreže možu kot jed. Terej, nevede, poje jed, nakar mu pokažejo sinovo gla-
Različni pomeni jezika. 
a) Boginja Kali. Avtor: Richard B. Godfrey.  
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Kali#/media/File:Kali_Devi.jpg.
b) Tereju prinesejo glavo njegovega sina Itisa. Avtor: Peter Paul Rubens.  
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Philomela#/media/File:Tereo.jpg.
c) Prikaz glosolalije. Avtor: neznan.  
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Glossolalia#/media/File:Pentecost_icon.jpg.
vo. Ob spoznanju njunega dejanja Terej pobesni in sestri poskuša pokončati s sekiro. Tik 
preden Terej sestri ujame, za pomoč prosita bogove. Spremenijo ju v ptice. Prokna postane 
lastovka, Filomena slavček. Zaradi nasilja in krute narave mita so petje slavčka pogosto 
razlagali kot žalostno. 
V Svetem pismu Nove zaveze je v Apostolskih delih (2,1-13) opisan prihod Svetega Duha: »Ko 
je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, 
kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim 
jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili 
napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal iz-
govarjati.« Sveti Duh je zbranim apostolom dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so 
govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij. V Svetem 
pismu so za ta pojav uporabljali grško besedo glosolalija.
Osnovne lastnosti in zgradba jezika
Jezik je mišičnat organ, ki se nahaja v ustni 
votlini (cavitas oris propria). Gradita ga dva 
dela: večji, sprednji ali telo (corpus linguae), 
in manjši, zadnji koren jezika (radix lingu-
ae). V notranjosti jezika je fibrozni skelet, 
ki daje jeziku čvrstost in služi za pripenjanje 
mišic. Jezik gradita dve skupini prečnopro-
gastih mišic. Notranje mišice so jeziku la-
stne in spreminjajo obliko, zunanje pa spre-
minjajo položaj jezika.  
Telo jezika je gibljivo, postavljeno vodorav-
no in predstavlja dve tretjini celotnega jezi-
ka. Na njem ločimo vrh (apex linguae), hrb-
tišče (dorsum linguae), spodnjo stran (facies 
inferior linguae) in rob (margo linguae). Mejo 
med telesom in korenom jezika predstavlja 
v obliki črke V naprej odprta brazda (sulcus 
terminalis). Zadaj v sredini brazde se nahaja 
ostanek embrionalnega izvodila ščitnice (fo-
ramen caecum linguae), spredaj pa sredinska 
brazda (sulcus medianus linguae), ki poteka 
vzdolž telesa. Koren jezika je f iksirani in 
navpični del jezika ter predstavlja zadnjo 
tretjino jezika. V sluznici korena jezika se 
nahajajo limfni vozli – folliculi linguales, ki 
predstavljajo tonsillo lingualis in dajejo jezi-
ku valoviti videz. Spodnja stran jezika se s 
sluznično gubo (frenulum linguae) veže na 
dlesen spodnje čeljusti. Na straneh frenulu-
ma skozi sluznico presevajo veje ven jezika. 
Pod sluznico jezika se nahajajo glandulae 
linguales, ki pripadajo skupini majhnih žlez 
slinavk.
Zmotna predstava o okušalnih regijah oziroma območjih: 
1 - grenko, 2 - kislo, 3 - slano, 4 - grenko. 
Avtor: MesserWoland.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e7/
Taste_buds.svg.
32 ■ Proteus 84/1 • September 2021 33Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik?
Simbolni pomeni
Simbolni pomen jezika je pogost in primerov je veliko. Z jezikom lahko uničujemo in 
ustvarjamo. Ni čudno, da obstaja v zvezi z njim veliko pregovorov in rekov.  Nekateri iz-
med pogostejših so: jezik mu gladko teče (izraža se spretno); jezik se mu zapleta, (ne govori 
gladko); ljudje si že brusijo jezike (opravljajo); lomi si jezik (s težavo govori); pokazati komu 
jezik (v znamenje omalovaževanja in nasprotovanja); pristriči komu jezik (zmanjšati njegovo 
odrezavost); nima dlake na jeziku (v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli); 
ima že dušo na jeziku (je tako slab, da bo kmalu umrl); ima srce na jeziku (hitro zaupa 
svoja čustva); ima dolg jezik (je opravljiv, veliko govori); ima jezik kot kača, kot krava rep 
(je zelo odrezav, piker) in podobno.
Jezik se pojavlja kot simbol tudi v sanjskih knjigah. Pojmovanja te simbolike so najrazličnej-
ša. Nekateri primeri iz teh knjig so: če vidimo jezik, pomeni, da se moramo bati hudobije in 
obrekovanja; imeti otekel jezik pomeni, da je v družini bolezen; imeti dolg jezik napoveduje 
nesrečo in revščino; odgrizniti si jezik napoveduje bolnim smrt in zdravim nesrečo; jesti 
jezik pa, da si trdnega zdravja.
Motiv jezika je izrazit pri hindujski boginji Kali, boginji časa, stvarjenja, uničenja, moči in 
še česa. Kali je pogosto prikazana kot stoječa ali plešoča na svojem možu, ki mirno leži pod 
njo. Ob tem ima iztegnjen značilno rdeči jezik in/ali izrazite, zverinske podočnike. Razlag 
za njen rdeči jezik je več. Kali je iztegnila svoj jezik ob reševanju nadčloveških in katastro-
falnih položajev. S svojim jezikom naj bi uničila demona in izsesala njegovo kri. Popita kri 
jo je spravila ob pamet in edini, ki jo je lahko umiril, je bil njen mož. V svojem stanju ga 
Kali ni prepoznala in je po pomoti stopila nanj. Iz sramu je iztegnila jezik. Motiv krvavega 
jezika bi naj opominjal na naravo, ki daje in jemlje življenje. 
V grški mitologiji je znana zgodba Filomene, ki jo na potovanju k sestri Prokni posili njen 
mož Terej. Da ga ne izda, ji Terej odreže jezik. Ker Filomena ne more več govoriti, stke 
tapiserijo, ki prikazuje dogodek. Izdelek pokaže sestri, ta iz jeze ubije svojega sina Itisa, 
ga skuha in postreže možu kot jed. Terej, nevede, poje jed, nakar mu pokažejo sinovo gla-
Različni pomeni jezika. 
a) Boginja Kali. Avtor: Richard B. Godfrey.  
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Kali#/media/File:Kali_Devi.jpg.
b) Tereju prinesejo glavo njegovega sina Itisa. Avtor: Peter Paul Rubens.  
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Philomela#/media/File:Tereo.jpg.
c) Prikaz glosolalije. Avtor: neznan.  
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Glossolalia#/media/File:Pentecost_icon.jpg.
vo. Ob spoznanju njunega dejanja Terej pobesni in sestri poskuša pokončati s sekiro. Tik 
preden Terej sestri ujame, za pomoč prosita bogove. Spremenijo ju v ptice. Prokna postane 
lastovka, Filomena slavček. Zaradi nasilja in krute narave mita so petje slavčka pogosto 
razlagali kot žalostno. 
V Svetem pismu Nove zaveze je v Apostolskih delih (2,1-13) opisan prihod Svetega Duha: »Ko 
je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, 
kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim 
jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.  Vsi so bili 
napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal iz-
govarjati.« Sveti Duh je zbranim apostolom dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so 
govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij. V Svetem 
pismu so za ta pojav uporabljali grško besedo glosolalija.
Osnovne lastnosti in zgradba jezika
Jezik je mišičnat organ, ki se nahaja v ustni 
votlini (cavitas oris propria). Gradita ga dva 
dela: večji, sprednji ali telo (corpus linguae), 
in manjši, zadnji koren jezika (radix lingu-
ae). V notranjosti jezika je fibrozni skelet, 
ki daje jeziku čvrstost in služi za pripenjanje 
mišic. Jezik gradita dve skupini prečnopro-
gastih mišic. Notranje mišice so jeziku la-
stne in spreminjajo obliko, zunanje pa spre-
minjajo položaj jezika.  
Telo jezika je gibljivo, postavljeno vodorav-
no in predstavlja dve tretjini celotnega jezi-
ka. Na njem ločimo vrh (apex linguae), hrb-
tišče (dorsum linguae), spodnjo stran (facies 
inferior linguae) in rob (margo linguae). Mejo 
med telesom in korenom jezika predstavlja 
v obliki črke V naprej odprta brazda (sulcus 
terminalis). Zadaj v sredini brazde se nahaja 
ostanek embrionalnega izvodila ščitnice (fo-
ramen caecum linguae), spredaj pa sredinska 
brazda (sulcus medianus linguae), ki poteka 
vzdolž telesa. Koren jezika je f iksirani in 
navpični del jezika ter predstavlja zadnjo 
tretjino jezika. V sluznici korena jezika se 
nahajajo limfni vozli – folliculi linguales, ki 
predstavljajo tonsillo lingualis in dajejo jezi-
ku valoviti videz. Spodnja stran jezika se s 
sluznično gubo (frenulum linguae) veže na 
dlesen spodnje čeljusti. Na straneh frenulu-
ma skozi sluznico presevajo veje ven jezika. 
Pod sluznico jezika se nahajajo glandulae 
linguales, ki pripadajo skupini majhnih žlez 
slinavk.
Zmotna predstava o okušalnih regijah oziroma območjih: 
1 - grenko, 2 - kislo, 3 - slano, 4 - grenko. 
Avtor: MesserWoland.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e7/
Taste_buds.svg.
34 ■ Proteus 84/1 • September 2021 35Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik?
Jezik pokriva sluznica s številnimi bradavi-
cami ali papilami. Izbočene nad površino 
in različnih oblik in velikosti dajejo jeziku 
značilno teksturo in videz. Poznamo pet 
vrst papil, poimenovane so glede na obliko: 
otočkaste (papillae vallate), ki jih je od devet 
do dvanajst, so največje in se nahajajo pred 
sredinsko brazdo; gobaste (papillae fungifor-
mes) so raztresene po vsej zgornji strani je-
zika, večinoma na vrhu in robovih; listaste 
(papillae foliatae) se nahajajo v zadnjih delih 
robov jezika; nitaste (papillae filiformes) so 
najštevilčnejše, najmanjše, na zgornji stra-
ni jezika, dajejo jeziku žametasto površino, 
omogočajo zaznavanje dotika ter 
povečajo površino jezika; konič-
ne (papillae conicae) so podobne 
nitastim, le da imajo zašiljeni 
vrh. Otočkaste, gobaste in lista-
ste bradavice so okušalne papi-
le jezika in vsebujejo v epiteliju 
(povrhnjici) okušalne brbončice 
(caliculus gustatorius). Te papile 
predstavljajo čutilo okusa (orga-
num gustus) in čutilni dražljaji 
se iz brbončic papil prenesejo po 
Okušalna brbončica.  
Vir: Arnau, E., 1997: Človeško telo. 
Ljubljana: Tehnična založba Slovenije.
Jezik. 
Vir: Arnau, E., 
1997: Človeško telo. 
Ljubljana: Tehnična 
založba Slovenije.
živcih do okušalnih središč v možganih. 
Brbončice so ovalne oblike, raztezajo se 
navpično od bazalne membrane do majhne 
odprtinice, okušalne jamice, na površju več-
skladnega ploščatega epitelija, ki pokriva je-
zik. Okušalno brbončico sestavljajo oporne, 
bazalne in čutne (receptorne) celice. Slednje 
so povezane z živčnimi končiči. Življenjska 
doba celic okušalnih brbončic je le nekaj 
dni, razen bazalnih, ki z mitozo nadome-
stijo propadle, degenerirane in odluščene 
celice. 
Nekaj posebnosti jezika v živalskem svetu  
Sesalci, kot so psi in mačke, jezik pogosto 
uporabljajo za čiščenje kožuha in telesa. 
Jeziki teh vrst imajo zelo grobo teksturo, 
ki jim omogoča odstranjevanje olj in zaje-
davcev. Pasji jezik deluje tudi kot regulator 
toplote. Nekatere živali imajo jezike, ki so 
posebej prilagojeni za lov plena (kameleoni, 
žabe, mravljinčarji). 
Nekatere živalske vrste imajo moder jezik. 
To so žirafa, pes čovčov in modrojezični 
kuščar. Vijolična, modrikasto ali skoraj čr-
na barva jezikov žiraf je posledica gostote 
temnih melaninskih pigmentov. Za to še 
vedno ni dokončne razlage, toda vodilna 
teorija je, da melanin nudi dodatno zaščito 
pred ultravijoličnimi žarki in preprečuje, da 
bi se njihovi občutljivi jeziki močno opekli, 
ko se nahajajo visoko. Modročrna barva je-
zika pri psih izvira iz iste vrste pigmenta, 
zaradi katerega imajo ljudje pege. Modro-
jezični kuščar ima jezik modre barve za 
obrambo pred plenilci. 
Druge živali imajo lahko organe, ki so ana-
logni jezikom, na primer metuljev rilček ali 
strgača pri mehkužcih, vendar ti niso ho-
mologni z jeziki, ki jih najdemo pri vreten-
čarjih, in imajo pogosto malo podobnosti v 
delovanju. Mnoge vrste rib imajo na dnu ust 
majhne gube, ki bi jih neuradno lahko ime-
novali jeziki, vendar nimajo mišične struk-
ture kot pravi jeziki, ki jih najdemo pri ve-
čini tetrapodov.
Živali svet vidijo in vonjajo drugače kot mi. 
Število okušalnih brbončic se razlikuje glede 
na vrsto, čeprav imajo vsi vretenčarji jezi-
ke. Tako kot je moč našega vonja odvisna 
od števila vonjalnih receptorjev, je občutlji-
vost določene vrste za okus odvisna tudi od 
tega, koliko okušalnih brbončic ima. Ptice 
imajo na splošno zelo malo okusnih brbon-
čic, piščanec jih ima le okoli trideset. Ljudje 
na drugi strani imajo približno 10.000, psi 
približno 1.700, mačke pa povprečno nekaj 
manj kot 500 okušalnih brbončic. Krave 
Som. Avtor: 
Dieter Florian.  
https://upload.
wikimedia.
org/wikipedia/
commons/d/
d3/Silurus_
glanis_02.jpg.
34 ■ Proteus 84/1 • September 2021 35Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik?
Jezik pokriva sluznica s številnimi bradavi-
cami ali papilami. Izbočene nad površino 
in različnih oblik in velikosti dajejo jeziku 
značilno teksturo in videz. Poznamo pet 
vrst papil, poimenovane so glede na obliko: 
otočkaste (papillae vallate), ki jih je od devet 
do dvanajst, so največje in se nahajajo pred 
sredinsko brazdo; gobaste (papillae fungifor-
mes) so raztresene po vsej zgornji strani je-
zika, večinoma na vrhu in robovih; listaste 
(papillae foliatae) se nahajajo v zadnjih delih 
robov jezika; nitaste (papillae filiformes) so 
najštevilčnejše, najmanjše, na zgornji stra-
ni jezika, dajejo jeziku žametasto površino, 
omogočajo zaznavanje dotika ter 
povečajo površino jezika; konič-
ne (papillae conicae) so podobne 
nitastim, le da imajo zašiljeni 
vrh. Otočkaste, gobaste in lista-
ste bradavice so okušalne papi-
le jezika in vsebujejo v epiteliju 
(povrhnjici) okušalne brbončice 
(caliculus gustatorius). Te papile 
predstavljajo čutilo okusa (orga-
num gustus) in čutilni dražljaji 
se iz brbončic papil prenesejo po 
Okušalna brbončica.  
Vir: Arnau, E., 1997: Človeško telo. 
Ljubljana: Tehnična založba Slovenije.
Jezik. 
Vir: Arnau, E., 
1997: Človeško telo. 
Ljubljana: Tehnična 
založba Slovenije.
živcih do okušalnih središč v možganih. 
Brbončice so ovalne oblike, raztezajo se 
navpično od bazalne membrane do majhne 
odprtinice, okušalne jamice, na površju več-
skladnega ploščatega epitelija, ki pokriva je-
zik. Okušalno brbončico sestavljajo oporne, 
bazalne in čutne (receptorne) celice. Slednje 
so povezane z živčnimi končiči. Življenjska 
doba celic okušalnih brbončic je le nekaj 
dni, razen bazalnih, ki z mitozo nadome-
stijo propadle, degenerirane in odluščene 
celice. 
Nekaj posebnosti jezika v živalskem svetu  
Sesalci, kot so psi in mačke, jezik pogosto 
uporabljajo za čiščenje kožuha in telesa. 
Jeziki teh vrst imajo zelo grobo teksturo, 
ki jim omogoča odstranjevanje olj in zaje-
davcev. Pasji jezik deluje tudi kot regulator 
toplote. Nekatere živali imajo jezike, ki so 
posebej prilagojeni za lov plena (kameleoni, 
žabe, mravljinčarji). 
Nekatere živalske vrste imajo moder jezik. 
To so žirafa, pes čovčov in modrojezični 
kuščar. Vijolična, modrikasto ali skoraj čr-
na barva jezikov žiraf je posledica gostote 
temnih melaninskih pigmentov. Za to še 
vedno ni dokončne razlage, toda vodilna 
teorija je, da melanin nudi dodatno zaščito 
pred ultravijoličnimi žarki in preprečuje, da 
bi se njihovi občutljivi jeziki močno opekli, 
ko se nahajajo visoko. Modročrna barva je-
zika pri psih izvira iz iste vrste pigmenta, 
zaradi katerega imajo ljudje pege. Modro-
jezični kuščar ima jezik modre barve za 
obrambo pred plenilci. 
Druge živali imajo lahko organe, ki so ana-
logni jezikom, na primer metuljev rilček ali 
strgača pri mehkužcih, vendar ti niso ho-
mologni z jeziki, ki jih najdemo pri vreten-
čarjih, in imajo pogosto malo podobnosti v 
delovanju. Mnoge vrste rib imajo na dnu ust 
majhne gube, ki bi jih neuradno lahko ime-
novali jeziki, vendar nimajo mišične struk-
ture kot pravi jeziki, ki jih najdemo pri ve-
čini tetrapodov.
Živali svet vidijo in vonjajo drugače kot mi. 
Število okušalnih brbončic se razlikuje glede 
na vrsto, čeprav imajo vsi vretenčarji jezi-
ke. Tako kot je moč našega vonja odvisna 
od števila vonjalnih receptorjev, je občutlji-
vost določene vrste za okus odvisna tudi od 
tega, koliko okušalnih brbončic ima. Ptice 
imajo na splošno zelo malo okusnih brbon-
čic, piščanec jih ima le okoli trideset. Ljudje 
na drugi strani imajo približno 10.000, psi 
približno 1.700, mačke pa povprečno nekaj 
manj kot 500 okušalnih brbončic. Krave 
Som. Avtor: 
Dieter Florian.  
https://upload.
wikimedia.
org/wikipedia/
commons/d/
d3/Silurus_
glanis_02.jpg.
36 ■ Proteus 84/1 • September 2021 37Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik?
imajo približno 25.000 okušalnih brbon-
čic, prašiči pa 14.000, da lažje prepoznajo 
strupene in nestrupene rastline. Med vsemi 
živalskimi vrstami ima največ okušalnih br-
bončic som. Ima jih več kot 100.000, raz-
porejene so po telesu in skoncentrirane na 
brkih okoli ust.   
Mačke in drugi mesojedi imajo genetske 
mutacije, zaradi katerih ne morejo okusiti 
sladkega; genetske mutacije imajo tudi del-
f ini in morski levi. Mačke lahko zaznajo 
grenke okuse, kar jim pomaga, da se izo-
gnejo žarkemu mesu. Metulji in muhe imajo 
receptorje za okus na nogah, čebele pa še na 
antenah in čeljustih. Podatke o viru hrane 
prenašajo v svoje možgane, da presodijo, ali 
je hrana dobra ali slaba. Medonosne čebe-
le lahko razlikujejo med sladkim, kislim, 
grenkim in slanim okusom. Sladki okus je 
tisto, kar ima večina muh najraje.
Nekatere bolezni jezika in nepravilnosti 
okusa
Tako kot je okušanje povezano z drugimi 
čutili (na primer vohom), so tudi razlogi za 
motnje v okusu povezani z drugimi čutili. 
Dober primer je zmanjšano okušanje ob 
prehladu, ker nosna komponenta okušanja 
ne deluje primerno. Zmanjšano zaznavanje 
okusa se imenuje disgeusia, popolna odso-
tnost pa ageusia. Prav tako z leti pride do 
degeneracije in atrofije okušalnih brbončic. 
S tem se zmanjša njihovo število in proi-
zvaja se manj sline. To negativno vpliva na 
zmožnost ovlažitve in razgradnje hrane ter 
posledično na zaznavanja okusa. Prav tako 
s staranjem pride do sprememb voha. To 
je lahko povezano z bolj suho sluznico in 
propadom živčnih končičev. Njihov propad 
pospešijo kajenje, izpostavitev škodljivim 
plinom in podobno.
Lingua villosa nigra je benigno zdravstveno 
stanje, znano tudi po angleškem imenu black 
hairy tongue. Kot pove ime, je značilnost 
stanja obarvanost in kosmatost jezika. Do 
občutka kosmatosti pride zaradi podaljšanja 
filiformnih papil in nabiranja keratina. Po-
sledično je več bakterij na jeziku in tudi te 
sprostijo več barvila. Jezik se lahko obarva 
tudi zaradi hrane. Spremembe se večinoma 
pojavijo v osrednjem predelu jezika. Neka-
teri izmed možnih vzrokov za bolezen so 
slaba ustna higiena, čezmerno kajenje, osla-
belost organizma, glivična okužba, zmanjša-
na količina sline, nekatera zdravila in tako 
dalje. Stanje lahko vodi do halitoze (slabega 
zadaha), vendar je redko povezano z drugi-
mi simptomi. Primarni in najpomembnejši 
ukrep je dobra ustna higiena. V kolikor se 
stanje kljub temu ne izboljša, je treba po-
misliti na glivično ali bakterijsko okužbo, 
pomanjkanje vitaminov in podobno. 
Lingua geographica je benigna vnetna bole-
zen sluznice jezike, ki se pojavi pri pribli-
žno treh odstotkih prebivalstva. Za bolezen 
je značilna izguba papil na nekaterih mestih 
jezika. To ustvari videz številnih gladkih 
rdečih območij jezika, ki so podobne reliefu 
pokrajine. Lezije se pogosto zacelijo in seli-
jo. Stanje večinoma poteka asimptomatsko, 
kljub temu se lahko občasno pojavita peko-
či občutek in nelagodje v jeziku. Bolezen 
spontano mine in ni povezana z drugimi 
bolezenskimi stanji ali rakom.  
Zaradi svoje pogostosti, možnosti vpliva 
na pojavnost in razmeroma visoke smrtno-
sti predstavlja rak ustne votline velik jav-
nozdravstveni problem. Leta 2018 je bilo 
v slovenskem registru (SLORA) 339 novih 
primerov raka ust in žrela. Trend se na 
žalost povečuje. V zahodni kulturni sferi 
imata pri nastanku karcinoma ustne votli-
ne vodilno vlogo kajenje in uživanje žganih 
pijač. Kot zanimivost navajamo, da prispeva 
k nastanku raka ustne votline tudi orešček 
palme areka (Areca catechu) oziroma iz njega 
izdelano žvečilo, ki lahko vsebuje mešanico 
listja palme in tobaka. Orešček negativno 
Prikaz oreščka areka in prebivalca vasi na Tajskem, kjer pogosto žvečijo orešček.
a) Areca catechu. Foto: Dick Culbert.
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/93/Areca_catechu%2C_Betel_Nut_%2814436668393%29.jpg.
b) Predstavnik plemena Črni zobje. Foto: Steve Evans.
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/51/Thailand_Hill_Tribes_%282401861669%29.jpg.
Prikaz patologije jezika.
a) Lingua villosa nigra. Avtor: uporabnik Com4.
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/16/Black_tongue.jpg.
b) Rak jezika. Avtor: uporabnik Welleschik.
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3c/ZungenCa2a.jpg.
c) Lingua geographica. Avtor: uporabnik Jbarta.
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f1/Geographic_tongue_%28cropped%29.jpg.
36 ■ Proteus 84/1 • September 2021 37Imaš dolg jezik? • MedicinaMedicina • Imaš dolg jezik?
imajo približno 25.000 okušalnih brbon-
čic, prašiči pa 14.000, da lažje prepoznajo 
strupene in nestrupene rastline. Med vsemi 
živalskimi vrstami ima največ okušalnih br-
bončic som. Ima jih več kot 100.000, raz-
porejene so po telesu in skoncentrirane na 
brkih okoli ust.   
Mačke in drugi mesojedi imajo genetske 
mutacije, zaradi katerih ne morejo okusiti 
sladkega; genetske mutacije imajo tudi del-
f ini in morski levi. Mačke lahko zaznajo 
grenke okuse, kar jim pomaga, da se izo-
gnejo žarkemu mesu. Metulji in muhe imajo 
receptorje za okus na nogah, čebele pa še na 
antenah in čeljustih. Podatke o viru hrane 
prenašajo v svoje možgane, da presodijo, ali 
je hrana dobra ali slaba. Medonosne čebe-
le lahko razlikujejo med sladkim, kislim, 
grenkim in slanim okusom. Sladki okus je 
tisto, kar ima večina muh najraje.
Nekatere bolezni jezika in nepravilnosti 
okusa
Tako kot je okušanje povezano z drugimi 
čutili (na primer vohom), so tudi razlogi za 
motnje v okusu povezani z drugimi čutili. 
Dober primer je zmanjšano okušanje ob 
prehladu, ker nosna komponenta okušanja 
ne deluje primerno. Zmanjšano zaznavanje 
okusa se imenuje disgeusia, popolna odso-
tnost pa ageusia. Prav tako z leti pride do 
degeneracije in atrofije okušalnih brbončic. 
S tem se zmanjša njihovo število in proi-
zvaja se manj sline. To negativno vpliva na 
zmožnost ovlažitve in razgradnje hrane ter 
posledično na zaznavanja okusa. Prav tako 
s staranjem pride do sprememb voha. To 
je lahko povezano z bolj suho sluznico in 
propadom živčnih končičev. Njihov propad 
pospešijo kajenje, izpostavitev škodljivim 
plinom in podobno.
Lingua villosa nigra je benigno zdravstveno 
stanje, znano tudi po angleškem imenu black 
hairy tongue. Kot pove ime, je značilnost 
stanja obarvanost in kosmatost jezika. Do 
občutka kosmatosti pride zaradi podaljšanja 
filiformnih papil in nabiranja keratina. Po-
sledično je več bakterij na jeziku in tudi te 
sprostijo več barvila. Jezik se lahko obarva 
tudi zaradi hrane. Spremembe se večinoma 
pojavijo v osrednjem predelu jezika. Neka-
teri izmed možnih vzrokov za bolezen so 
slaba ustna higiena, čezmerno kajenje, osla-
belost organizma, glivična okužba, zmanjša-
na količina sline, nekatera zdravila in tako 
dalje. Stanje lahko vodi do halitoze (slabega 
zadaha), vendar je redko povezano z drugi-
mi simptomi. Primarni in najpomembnejši 
ukrep je dobra ustna higiena. V kolikor se 
stanje kljub temu ne izboljša, je treba po-
misliti na glivično ali bakterijsko okužbo, 
pomanjkanje vitaminov in podobno. 
Lingua geographica je benigna vnetna bole-
zen sluznice jezike, ki se pojavi pri pribli-
žno treh odstotkih prebivalstva. Za bolezen 
je značilna izguba papil na nekaterih mestih 
jezika. To ustvari videz številnih gladkih 
rdečih območij jezika, ki so podobne reliefu 
pokrajine. Lezije se pogosto zacelijo in seli-
jo. Stanje večinoma poteka asimptomatsko, 
kljub temu se lahko občasno pojavita peko-
či občutek in nelagodje v jeziku. Bolezen 
spontano mine in ni povezana z drugimi 
bolezenskimi stanji ali rakom.  
Zaradi svoje pogostosti, možnosti vpliva 
na pojavnost in razmeroma visoke smrtno-
sti predstavlja rak ustne votline velik jav-
nozdravstveni problem. Leta 2018 je bilo 
v slovenskem registru (SLORA) 339 novih 
primerov raka ust in žrela. Trend se na 
žalost povečuje. V zahodni kulturni sferi 
imata pri nastanku karcinoma ustne votli-
ne vodilno vlogo kajenje in uživanje žganih 
pijač. Kot zanimivost navajamo, da prispeva 
k nastanku raka ustne votline tudi orešček 
palme areka (Areca catechu) oziroma iz njega 
izdelano žvečilo, ki lahko vsebuje mešanico 
listja palme in tobaka. Orešček negativno 
Prikaz oreščka areka in prebivalca vasi na Tajskem, kjer pogosto žvečijo orešček.
a) Areca catechu. Foto: Dick Culbert.
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/93/Areca_catechu%2C_Betel_Nut_%2814436668393%29.jpg.
b) Predstavnik plemena Črni zobje. Foto: Steve Evans.
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/51/Thailand_Hill_Tribes_%282401861669%29.jpg.
Prikaz patologije jezika.
a) Lingua villosa nigra. Avtor: uporabnik Com4.
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/16/Black_tongue.jpg.
b) Rak jezika. Avtor: uporabnik Welleschik.
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3c/ZungenCa2a.jpg.
c) Lingua geographica. Avtor: uporabnik Jbarta.
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f1/Geographic_tongue_%28cropped%29.jpg.
38 ■ Proteus 84/1 • September 2021 39Medicina • Imaš dolg jezik?
vpliva na vse organske sisteme človeškega 
telesa (možgane, srce, pljuča, prebavni sis-
tem, reproduktivne organe in tako dalje). 
Dodatno lahko poslabša predhodna zdra-
vstvena stanja (aritmijo, okvare jeter, diabe-
tes …). Vpliva tudi na endokrini sistem in 
privede do zmanjšanega delovanja ščitnice, 
neplodnosti in podobno. Škodljive učinke 
ima tudi na plod v času nosečnosti. Njegov 
mehanizem delovanja je oviranje delovanja 
imunskega sistema. Podatek o njegovi rako-
tvornosti se ujema z veliko pojavnostjo ra-
kov ustne votline v predelih, kjer to vrsto 
palme pogosto uživajo (Indija, Pakistan). 
Prav tako sta zelo pomembna dejavnika tve-
ganja okužba s humanim papiloma virusom 
(HPV) (ustno-žrelni rak) in/ali Epstein-
-Barr virusom (nosno-žrelni rak). Rak ustne 
votline najpogosteje nastane na ustnem dnu, 
za kočniki oziroma na stranskih robovih gi-
bljivega jezika. Bolniki, pri katerih se razvi-
je ta rak, pogosto navajajo slab zadah (foetor 
ex ore), iztekanje sline, krvavkasti izpljunek, 
bolečine v področju ustne votline, omejeno 
gibljivost jezika, spremembo v izgovorjavi, 
oteženo požiranje ali pa spremembe pri no-
šnji proteze. Obravnava bolnika s sumljivo 
spremembo v ustni votlini se začne z na-
tančno anamnezo in kliničnim pregledom. 
V tem primeru je treba bolnika natanč-
no pregledati in pretipati v območju celo-
tne glave in vratu. Diagnoza pa se potrdi 
s patohistološkim pregledom vzorca tkiva. 
Zdravljenje raka ustne votline pomeni naj-
prej popolno odstranitev rakavega tkiva. Po 
odstranitvi je enako pomembna tudi rekon-
strukcija, s tem se obnovita oblika in vloga. 
Nadaljnje zdravljenje je odvisno od stadija 
bolezni in splošnega stanja bolnika.
Slovarček:
Umami. Okus hrane, bogate z beljakovina-
mi.
Ageusia. Delna ali popolna izguba ali osla-
bitev okusa.
Halitoza. Slab zadah.
Areca catechu. Vrsta palme, ki raste pred-
vsem v azijskih krajih. Znana po sadežu 
orešku areka.
SLOR A. Register raka Republike Slovenije, 
ki deluje že od leta 1950.
Melanin. Naravni rjavi pigment, ki je od-
govoren za barvo kože, šarenice in las. 
Viri in literatura:
Hutchins, M., Evans, V. A., Garrison, R. W., Schlager, 
N., uredniki, 2003: Grzimek’s Animal Life Encyclopedia, 
2nd edition. Volume 3, Insects. Farmington Hills, 
Michigan: Gale Group.
Kobe, V., Dekleva, A., Lenart, I. F., Širca, A., Velepič, 
M., 1997: Anatomija: skripta za študente medicine. 
Del 4, Drobje, koža. Ljubljana: Medicinska fakulteta 
Univerze v Ljubljani.
Martinčič, Š. D., 2010: Histologija: Univerzitetni 
učbenik. Maribor: Medicinska fakulteta. 
Nogueira, J. F., Hermann, D. R., Américo, R. dos R., 
Barauna Filho, I. S., Stamm, A. E. C., Pignatari, S. 
S. N., 2007: A brief history of otorhinolaryngology: 
otology, laryngology and rhinology. Brazilian Journal 
of Otorhinolaryngology, 73 (5): 693–703. Dostopno na: 
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18094813.
Probst, R., 2005: Basic Otorhinolaryngology. A Step-by-
Step Learning Guide. Stuttgart: Thieme.
Ronneberg, A., urednica, 2010: The book of symbols: 
reflection on archetypal images. Köln: TASCHEN 
GmbH. 
Lidija Kocbek Šaherl je veterinarka in docentka na 
Inštitutu za anatomijo, histologijo in embriologijo na 
Medicinski fakulteti v Mariboru.
Kristijan Skok je doktor medicine in specializant 
patologije v bolnišnici Landeskrankenhaus Graz II (LKH 
Graz II) v Gradcu.
Sodobni postopki odstranjevanja mikroonesnaževal iz odpadne vode • Kemija
Kemikalije in mikroonesnaževala
Živimo v svetu, kjer prevladujejo kemikalije. 
To je posledica intenzivnega tehnološkega 
razvoja, ki omogoča načrtovanje in proizvo-
dnjo velike množine različnih snovi, global-
no trgovanje z njimi in njihovo uporabo v 
vsakdanjem življenju. V zadnjih petdesetih 
letih je bilo proizvedenih več kot sto milijo-
nov organskih in anorganskih snovi, pri če-
mer njihovega vpliva na okolje ne poznamo 
vedno dobro. Snovi, ki so bile že pred dese-
tletji prepovedane, lahko še vedno najdemo 
v okolju in živih organizmih, saj se nekate-
re izmed njih kopičijo, tudi v organizmih, 
lahko so strupene, mutagene ali pa deluje-
jo kot hormonski motilci (Martín-Pozo in 
sod., 2021). Hkrati lahko snovi, nastale na 
industrijskih območjih, potujejo v oddalje-
ne, sicer neokrnjene dele sveta in vplivajo na 
tamkajšnje ekosisteme. Zato reševanje teh 
izzivov že dolgo ni samo naloga posamezne 
države, ampak se teh problemov lotevamo 
na globalni ravni (REACH, 2006).
V okolju se pojavljajo različna mikroonesna-
ževala, kot so na primer rastlinska zaščitna 
sredstva (pesticidi, herbicidi), snovi iz izdel-
kov za osebno nego, farmacevtske učinko-
vine ter različne industrijske kemikalije, ki 
se pojavljajo v tako majhnih koncentracijah, 
da smo jih zaznali šele v zadnjih letih z 
ustreznim načinom vzorčevanja ter uporabo 
modernih analiznih tehnik. Problematični 
so na primer obstojni antibiotiki, saj že zelo 
majhne koncentracije spodbujajo razvoj ge-
nov odpornosti v okolju (Yu in sod., 2009). 
Med pomembnejšimi viri teh genov so izto-
ki očiščene vode in odpadno blato iz komu-
nalnih čistilnih naprav oziroma naprav za 
čiščenje odpadne vode iz živalskih farm. Ko 
Sodobni postopki odstranjevanja 
mikroonesnaževal iz odpadne vode
Andreja Žgajnar Gotvajn, Igor Boševski
Slika 1: Pot mikroonesnaževal v okolju.