Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (Mgijene) poučevati in v kterem obsegu ? (Nadaljevanje.) erilni spis 35.: ,,Naj žlahtnej e dišave", str. 30. 1. Vsebina: Od plohe iznenadeni knez beži v borno kmečko kocio vedrit. V tem opazuje cvetoče obraze ot.rok, kterim črni sok prav dobro diši. Knez se čudi priprosti jedi, še bolj pa cvetoriin otrokom. Otroci morajo, tako de mati, kosilo z deloni zaslužiti, jedo le v odlofenili casih in se zadovoljijo z vsako jedjo, kcr liimajo nikoli hobenih sladkarij. 2. 0 b s e g p o u k a : Co sino lačni, diši nam vsaka jed. Ako bi se vselej le z lačnini želodceni vsedli okoli mize, prenehale bi tožbe o tiJčanji v želodci, o slabem spanji in vse bi nam tcknilo, kar pripravi snažna kviha. Priproste jedi stavinui za izbranimi le zato, ker n<> čakamo prave lakote. Delo je zabela jedem in življenju. Delo nas ne vodi sarao do premožnosti, ampak tudi do zmernosti, kajti ono stori, da nam diše tudi slabeje jedi. Sladkarije mehkužijo želodec, razven tega pa vzrokujejo tudi nepotrebno tratenje težko pridobljenega živeža. Sladkarije so podlaga nerednosti, ta pa boleznim. Co hoceš zdrav ostati in potrate se obvarovati, ne jej pred časorn, ki je odločen za obed. Obeduj zjutraj, opoludne in zvečer! Celo ure se drži! Vojak inia manj živeža, kot večina drugih ljudij, a on venderle ostane krepak, čvrst in zdrav, ker se drži reda. Za vsakini obedom se giblji, a no liodi k počitku, dokler nisi prebavil. Cim ložji je žolodec, tem trdneje je spanje. Jej počasi in prežveči jedila do dobrega, kajti s tem poinagaš želodcu, da izdatnej(3 prebavlja. Rdeča lica ohranite si z redom in pripro- stimi, seveda tudi suažnimi in dobro sku-haniini jedili. 41. berilni spis: ,,Skrb za zdravje'' str. 35. 1. Vsebina: Nasveti, kako je treba živeti, da si ohranimo zdravje. 2. 0 b s e g : Nezrnernost je lastnost brezumnih živalij, kaže surovost in neotesanost. Nezmernost naredi, da se nam ne ljubi delo, najmanj pa učenje. Velikanska kača se tako nažre, da se niti ganiti ne more, otrok jo lahko ubije. Nezmerni človek je podoben tej kači, mine mu moč volje in duha. Nezmernost je vzrok marsikaterim prestopkom, da celo ostudnim pregreham, ki oškodujejo zdravje duše in telesa. Posebno pa je nezmernost v pijači grda napaka. Pijanost pahne človeka, ki ima neumrjočo dušo in ki je vstvarjen po božji podobi, ki se po pravici imenuje gospodarja na zemlji, na tla, da se valja po blatu, pred katerim se celo brezumna žival varuje. Varujte se pred nezmernostjo, kakor pred veliko nesrečo! Snažnost je pol zdravja. Snažnemu se vsaj pripetiti ne tnore, da bi ga živali, kakor bučela, golob, konj i. dr. osramotili. Bodi snažen v vseh reeeh: v jedi, pijači in obleki; snažno naj bode tvoje stanovanje, snažen bodi na životu, v postelji in na vsakem kraji! V snažnem telesi biva tudi čista duša in narobe. Kaj je nemarnemu sveto? Neraarne so njegove besede, grda njegova dela. Toda nesnažnost nas ne grdi samo na duši in telesi, ona je tudi zdravju zelo škodljiva. Največkrat se kaže nesnažnost na umazanern telesi. Da se nam gnjusi pred umazanira životom zaradi pogleda in smradii, o tem naj molčim, da pa umazanec zamaši luknjice, skozi katere izgublja kri v podobi manjših ali večjih potnih kapljic ono vodo, ki je odveč in da je to zamašenje zelo nezdravo, to moram posebno poudarjati. Kako olajšani se čutimo po kopanji, kako sladko spimo! Vsi ti dobri počutki prihajajo od tod, kor smo se pri umivanji znebili nesnagu in ker so potne luknjico zdaj odprte, da lahko izhlapuje život svojo preobilno mokroto. Največje važnosti je, da si skrbno umivamo glavo, roke in noge, ker imajo ti deli života najzdatnejše potne luknjice. Ce greš z umazanimi nogami spat, in si navajen snage, ne bodeš lahko zaspal. Se slabše je nase spanje, ako se vležemo s čevlji in nogovicami.k počitku, ker nima koža proste okolice, da bi mogla izgubljati preobilno mokroto krvi. Ce jo voda kot pijača neprecenljiv dar božji, jt* tudi kot pospešiteljica snage. Voda ne stane nič in se povsod nahaja. Zato ne štedite z vodo, rnarveč jo pridno zajemajte iz studenca ter se snažite ž njo ne samo v nedeljo, ampak vsak dan zjutraj in za vsakira opravkom, pri kterem sc je prašilo ali blatilo! 43. berilni spis: ,Strupene gobe" str. 37. 1. Vsebina: Janko, niajhen deček, zoblje volčje črešnje kot prave črešnje, ker se nm tako dopadejo. 0 strupenosti tega plodu se šele prepriča, ko mu prizadenejo velike slabosti. 2. 0 b s e g p o u k a : Ne jej ničesar, kar ne poznaš. Marsikateri plod je strupen. Ako te je pa premotila lepota plodii in si jedel, ne da bi bil vedel kaj, poišči si pijač, ki te pripravijo k bljevanju, da izraečeš zdravju škodljive reci iz sebe n. pr. mlačno mleko, toplo olje, slano vodo i. dr. Najvažneje pa je, da spoznavaš strupene jagode, katere ti pokažemo v šoli ali ti jih skušeni ljudje kot take zaznanivajo. 53. berilni spis: ,,Prešič" str. 46. 1. Vsebina: Opis prešiča. 2. Obseg pouka: Svinjina je tečna in izdatna jed, vender zamore človeku, ki jo uživa, hudo bolezen nakopati. V prešičjem telesi živajo majhni črvi, ikre imenovani, ki se redijo v mesu. Meso zaklanega prešiča se obesi v dim, okajeno pa se lahko tudi surovo uživa. Ako bi se bilo skuhalo, bi bili črvi poginili, tako pa pridejo živi v človeški želodec ter se tu razvijejo v po vee metrov dolgo trakuljo, katero tu vidite. (Učitelj jo pokaže v natori ali vsaj v dobri sliki.) Da škoduje trakulja človeškemu zdravju, je umevno. Dolgi črv se redi s sokom, ki je krvi namenjon ter vzrokuje silne bolecine, vročino, glavobol in hiranje. Marsikateri takov bolnik se z zdravnikovo pomočjo iznebi trakulje, marsikateri zapade prerani smrti. Ce tudi ni vsako svinjsko meso ikrasto, vender ti svetujem, da ga pred uživanjem skuhaš. 69. berilni spis: ,,Crešnja" str. 59. 1. Vsebina: Opis črešnjevega drevesa in njegovega plodu. 2. Obseg pouka: Crešnje so zdravo in ukusno sadje, če jih ne vživate v preveliki raeri. Peček ne smete požirati, ker vam jih želodec ne more prebaviti in zaradi tega v želodci tišče. Kadar si se nazobal crešenj, ne pij takoj veliko vode! Se bolj škodljivo je, črešenj se nazobati in potem pivo piti. S tem si nakoplješ lahko dolgotrajno nirzlico. Nezrele črešnje so ravno tako škodljive zdravju, kakor drugo nezrelo sadje. Nekateri na grmih rastoči plod je podoben črnim črešnjam. Teh ne smete zobati, ker so večinoma strupene n. pr. volčje črešnje, o katerih ste že brali. 96. berilni spis: ,,Krompir" str. 59. 1. Vsebina: Opis krompirjeve rastline in njene gomolji. 2. Obseg pouka: Postan kroinpir ni zdrav; tudi nezrel krompir škoduje zdravju, ker vzrokuje jednake bolezni, kakor nezrelo ovočje. Sicer je krorapir velik in neprecenljiv dar božji. Predno ga niso prinesli prek morja iz Amerike v naše kraje, se je ninogokrat slišalo o hudi lakoti med ljudmi, s pridelovanjem krompirja pa je Bog odvrnil to hudo šibo. Neka žuželka se prikazuje na nekaterih krajih, katero vidite tu na podobi (učitelj pokaže sliko koloradovega hrošča). Ta se neznansko hitro plodi in je v stanu v kratkem času širna polja krompirjeva uničiti. Opozorujom vas nanj, da ga poznate in pokončujete, kadar bi se tudi pri nas utegnil pokazati. 98. berilni spis: ,,Drobtine" str. 84. 1. Vsebina : Plesen in drevesna goba se na kratko omeni. 2. Obseg pouka: Plesnive jedi so neužitne in škodljive. Krvavečim ranam polagarno drevesno gobo, da neha kri teči, kar je veliko bolje kot pajčevine, ki so strupene, kajti pajki, posebno večji, imajo v svojih čeljustih jednak strup, kakor kače, če tudi ne v toliki raeri. Prigodilo se je že, da je pajek s svojim vgrizora otroka v zibeli smrtno ranil. Seveda morajo biti drevesne gobe v kropu omehčane, predno se rabijo v omenjenem zmislu. 103. berilni spis: ,,Kuhinjska sol" str. 87. 1. Vsebina: Lastnosti in poraba kuhinjske soli. 2. Obseg pouka: Sol pospešuje prebavljanje in redi telo s tem, da pride v kri. Sol je za mal denar dobiti, zato trosite sol tudi na kruh in krompir v oblicah, da varn bolje tekne. Neki nemški pregovor se glasi prosto prestavljen: ,,Kruh in sol rudečita lici". Sicer meri ta prislovioa na zmerno uživanje darov božjih, a lahko jo razumimo tudi v zmislu na zdravje. 105. berilni spis: ,,Petrolej" str. 89. 1. Vsebina: Kratek opis petroleja. 2. 0 b s e g p o u k a : Petrolej je nevaren če se vname. Otroci, ki s svojirni slabimi rokami ne prijemajo tako varno kot odrasli, naj se ne dotikajo prižganih svetilnic, v kterih se žge petrolej, in naj jih ne nosijo okoli, da se jim ne izlije to olje po lasoli ali oblačilih in se ne vname ogenj. Mnogo n^sree se je že prigodilo po petrolejevih svetilnicah. Torej je tr(?ba vanio ravnati ž njim. I. K. — Trb. TD^