Združenim bo lažje
Zaposleni v Avtoobnovi in Avtocommercu so se z referendumom
odločili za združitev
Z nOvim letom Se bosta zctružill Se dve ljubljansld delovni organizaolji. Olani de-lovnlh kolektivov Avtoobnove to Autocommorca so se z re-lerendumom odločill, da se 5e tesneje povežejo In s tem nadaljujejo že dolgoletno so-delovanje. ZačeUci sodelova-nja segajo ie v leto 1968, ko je Autoconunerce sklentl, da kapaoitet svojega voznega parka ne bo Sira. Popravila svojih gospodarsltih vozil je prepustil GRAL Avtoobnovl. Delovnl organizaciji sta nato teta 1971 sklenild pogodbo o poslovno tehničnem sodelo-vanju.
Zdnižitev obeh organtzacij Bdruienega dela bo prinesla vrsto prednostd. Avtoobnova je kot servis za gospodarska voaila prerasla okvire te vr-ste dejavnostl. Zato so se za-6©li pojavljati organizacijski probleml, prevefi pa je bllo tudl neproduktivnih delavcev. Z zdrnžitvijo bodo te po-manjkljivosfcl odpravljene. Av-txx>bnova pa tudl ne bo od-visna od stihljskega delova-nja trga. Seveda bo imel vr-sto prednosti v združitvi tudl Autoocxmm«rce. Predvsem gre tu za boljSe servisne usluge ea uvožena in doroača gospo-darska   voEila.   Z  adružitvijo
bo tako sklenjen krog prolz-vajalec, trgovina, servis, ku-pec, tako da bp možno do-hodkovne odnose natančno določitl.
Na podlagi usta-vruh določil ln dolodb zakona o tdruže-nem delu bodo združevall delo ln sredstva ob prevze-manju skupnega rizika in ta-ko dosegli poveCano prodajo, obenem pa dosegli povečano storitveno dejavnost ob upo-rabi najboljših prodajndii me-tod, ob osvajanju poslovanja po načelih marketinga in ob utrjevanju rentabilnih načel gospodarjenja.
Pri združevanju sta delov-ni organizaciji naleteli na podporo na vseh straneh. Ta-ko je združitev podprla tudi skupšfiina obdine Bežlgrad. Njen predsednik Janez Rig-ler je med druglm dejal; »Pri spreminjanju družbeno-ekonomskih odnosov se mo-rajo temeljne organizacije Bdruženega dela povezovati v širšem gospodarskem prosto-ru v združenem delu. Zato se ne smemo zadovoljlU sa-mo g staliSči in razpravami o ustavnih spremembah, tem-več maramo nave odnose uve-Ijavljaiti v konkretnih prime-rih in prafcsl. To seveda po-
meni, da morajo organlzacije združenega dela pripraviti srednjerodne razvojne pro-grame, jih nsklajatd in se po-veaovati v Sršem adruženem delu.
Alojz Hvala, vrSilec dolž-nosti direktorja v Avtoobnovi pa pravi, da zakon o združe-nem delu določa tudd integra-cije, ki jih oni praktično že upoštevajo. Poudaril Je, da se je prav delovna organiza-cija GRAL Avtoobnova vedno prilagajala gospodarskemu razvoju. To potrjuje tudi po-datek, da je GBAL Avtoobno-va trenutno najboljši In naj-večji specializirani servis za vozlla TAM, MB in FFB ter agregate ZP v Jugoslaviji. BazvoJ prcrizvodnje gospodar-skah vozil v Evropt pa nare-kuje, da se delovna organi-zadja Avtoobnova čim uspeš-neje povezuje, tako da bo njen razvoj sledil domače-mu, ki se mora prav tako prilagajati   evropskemu.
Talio se bomo v nasled-njem letu srefievali s širSo organizacijo združenega dela, kl bo poslovala pod firmo: Podjetje za notranjo ln zuna-njo trgovino ter servisno de-javnost Airtocommeroe, eden toadov pa se bo taenoval GRAL AvbCKAmova.           D. B.