&t. 144 V Gorici, v torek dne 20. decembra 1910. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek. Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ¦% » •¦ •¦ io» "•^ • ¦¦]****-n, -v»-v'n.-? ®-*v- -^..^, ¦Ppsanrfani ?tevttfe^*taaejoilliyinr V Gorici se jvodaja »Soča" v vseh tobakarnah. „S0ČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem Jn.Jradiščanskenr m dvakrat v letu gVbnTHd že* leznic, parnikoT in poštnin zrezu. Sa naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Ta&aj KL. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C. Lavni. Uredništvo ' .» nahaja V Oosposkl iilici št. 7 Oorici v I. nadsir. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin,, 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin.'vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«fon it. 83. akademična zveza. Dne 15. t. n. se je na javnem zborovanju v Gradcu (v čitaluiških prostorih) ustanovila Starcjšinska zveza bivših rednih članov akad. tehn. društva Triglava«. Razmotrivan&e o ustanovitvi takšne zveze je bilo pri današ. razmerah aktualno in ustanovitev sama povsem potrebna, Nikakor ni to samo posnemanje enakih nemških društev (Alt-Herren-Ver-bande); brez dvoma je v veliko korist i slovenski napredni stvari in društvu Triglavu ter zvezinim članom samim, da ostanejo redni in odišli člani vedno v ožjem stiku. Kler. stranka je uvidela, da more računati na bodočnost le tedaj, če si pridobi kolikor mogoče privržencev med akade-mičnim naraščajem: In tako je začela strasten lov, da si ujame s to ali ono • -vsekakor vedno mastno vado kar največ nerazsodnih kalinov v svojo obsežno mrežo. No. na čast slovenski mladini bodi rečeno, da je še vedno pretežna večina slovenski!) akademikov takšna, da rajši tipi tudi pomanjkanje, kakor da bi se izneverila prirojenemu zdravemu narodnemu čutu in hotela pomnožiti redke vrste breznarodnili uitramontancev, ki .streme le po tem, da si polnijo svojo nenasitljivo bisago. ne oziraje se na dobrobit žalibog slepe mase. ki jim slepo sledi, varana in omamljena po lažnjivib besedah, prihajajočih iz ust božjih namestnikov*. Večina slovenskih akademikov je ostala svojemu narodu zvesta in hoče zanj tudi resno delati. Za vsako resno delo pa je potreba prepričanja, treba je zanj prave navdušenosti. In li more oko pravega narodnjaka in moža poštenjaka kaj bolj navdušiti in veseliti. k;>kor Če vidi dozorelega moža ali sivolasega starčka v objemu čilega in ognjevitega mladeniča, oba okrašena z istim naprednim društvenim trakom, v dokaz, da se mož, da se starček v dolgi dobi svojega življenja ni Jesenska noč. Ruski spisal MAKSIH O O K K 1. Preložil Fedor Gradišnik. (Konec.) To ostro sklepanje je name mogočno učinkovalo; če nisem hotel jokati, sem moral govoriti, jok pa bi bil sramota, ko se vendar deklica sama ni jokala. Pričel sem torej govoriti. »Kdo te je udaril?« sem jo vprašal, kajti spomnil se nisem ničesar pametnejšega in primernejšega. »Paska!« je dejala popolnoma mimo in razločno. Kdo je Paska ?» > Moj ljubi — pek je« »Ali stori to večkrat?« »Tepe me vedno, kadar je pijan — jakočesto.« Naenkrat je prišla bliže k meni in pripovedovala je o sebi, o Paski in o njunem razmerju. Bila je prostitutka, njen ljubi pa pek, ki je imel rdečo brado in je zna! dobro igrati na harmoniko. Obiskoval jo je mnogokrat v tolerančni hiši, in imela ga je rada, ker je bil vedno vesel »Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. izneveril naprednim načelom naprednega materiiega uruštva, ki ga je vodilo v prvi tiooi njegovega prostejšega življenju in mu dalo ciiieKtive, kako naj deluje v naprednem dulitt v korist in blagor dragega mu slovenskega naroda. S kakšnimi občutki pač mora gledati tak prizor človek slabič, ki sta ga osebno koristolovstvo in politični ambicijomzem pognala v ¦•- slovenskemu narodu enako škodljiv - - tabor nemški ali klerikalni, r/ej takim nezua-cajnežem! Društvo »Triglav« ima sedaj okoli Sin.) članov, ki že delujejo v javnem življenju in ki simpatizujejo še vedno ne-spiemenjeno z naprednimi društvenimi tendencami. Naravno je, da jih je usoda lazkropila po vseh mogočih krajih: Delujejo v domovini po Štajerskem in Kranjskem, po Korotauu in Primorskem; pozabili niso materiiega društva delujoči med Nemci in Slovani. Spominjajo se ga živeči v mrzli Rusiji in daljni Ameriki. In da se strnejo vsi ti bivši Triglavani v veliko družino, ki naj na eni strani moralno in gmotno podpira društvo Triglav, da vzgoji kar največ naprednih slovenskih mož, na drugi strani pa v javnosti deluje po vcepljenih jim društvenih naprednih načelih za slovensko napredno stvar, to j je bil namen, ki je napotil ustanovnike starejšinske zveze, da U> lepo idejo realizuje-jo kar najpreje. Zveza je sedaj ustanovljena; pravila so se že izročila politični oblasti v potrdilo; pivi redili občni zbor bo o priliki Tri-glavove 35-letniee dne 19. svečana 1911. v beli Ljubljani. Vse napredne p. t. gg. starejšine pa prosimo sedaj, da vstopijo polnoštevilno v ustanovljeno zvezo. Radi informacije podajamo nekatere točke iz pravil: § 2. Namen »Starejšinske zveze« je a) združevati bivše redne člane društva Triglava, ki so končali svoje študije (starejšine) in gojiti v zvezi družabno življenje b) pospeševati zanimanje za društvo Triglav in podpirati moralno in gmotno njegov razvoj. S 4. Člani zveze so redni in Častni a) redni član zveze je lahko vsak bivši redni član društva Triglava v Gradcu, ki je končal svoje študije na kaki visoki šoli, J in ki ga društvo Triglav ni črtalo iz ime-^ nika. svojih starejšim b) častni član zveze ^ more postati vsak Slovan ne glede na ( stan, pridobivši si zaslug za stare-, šiusko zvezo ali za Slovaustvo. j § 5. Člani se sprejemajo pred konsti-I tuiraujem »Starejšinske zveze« na podlagi pismene ali ustne prijave pri pripravljalnem odboru. Po konstituiranju pa pri • predsedniku zveze oziroma njegovem na-| mestniku. J § 7. Vsak rev i> član »Starejšinske zveze« mora a) poleg podpore, ki jo na- " kloni prostovoljno vsako leto društvu j ( Triglavu plačevati zvezini blagajni letni • prispevek, ki ga določuje zvezin občni J zbor. b) delovati v dosego zvezinega namena, c) varovati čast »Starejšinske zveze« in društva Triglava. S iO. Zveza mora dve tretjini vsakoletnega čistega prebitka H Unij po letnem občnem zboru izročiti društvu Triglavu, preostanek pa v slovenskem naprednem denarnem zavodu za fond naložiti; o njegovi porabi sklepa občni zbor, na katerem mora biti navzočih '/B vseh rednih članov; sklepa se z dvetretjinsko večino. § .i2. Ce se razdruži društvo »Triglav«, preneha samoobsebi tudi »Starej-šinska zveza« in njena imovina pripade »PnUpirulni zalogi slovenskih vseuče-liščnikov v Gradcu«; če ta tedaj ne obstaja več, dobi imovino JuŽnoštajerska hranilnica v Celju, ki naj ž njo podpira napredne slovenske graške akademike. Da se olahkoči sprejemanje članov, je volil ustanovni zbor poleg osrednjega pripravljalnega odbora v Gradcu za vsak večji kraj odbornike, pri katerih se lahko prijavljajo vstopajoči člani. Ti gg. odborniki so: Za Spodnje Štajersko: Dr. Janko Sernec in dr. Šandor Hrašovee v- Celju, dr. Vladimir Sernec v Mariboru, dr. Jur-teia in dr. Stuhec v Ptuju, dr. Stiker v Brežicah, dr. Maver v Šoštanju, dr. Pregl v Vuzeniei. dr. Rakež v Šmarju pri Jelšah in dr. Strelec v Gornji Radgoni. Za Kranjsko: profesor Perušek, dr. Praunseis, dr. Šabec in profesor Škerlj v Ljubljani, dr. Herle v Kranju, dr. Karba in ker se je dobro oblači'. Njegova obleka je veljala pet rubljev in on nosi lepe čevlje. Zato ji je ugajal in dala mu je svoj denar. Od takrat mu je morala dati vsak groš, ki so ji ga darovali drugi obiskovalci, da bi si kupila sladkarij; on pa je ta denar zapil in jo potem tepel. A to bi bilo še vse šlo, ko bi ji ne bilo trsba gledati, kako lepo je delal z drugimi deklicami »in to naj bi me ne bolelo? Saj sem lavnotako dobra kot druge. A ta nepridiprav me zaničuje. Ko mi je predvčerajšnjim »gospa« dovolila iti na iziprehod, sem našla Dunko pijano v njegovi sobi. Tudi on je bil pijan. Tedaj sem dejala: »ti grdoba, ti nepridiprav!« 'Tedaj me je udaril. Suval me je z nogami in vlačil za lase ter me mučil na vse mogoče načine. To bi bilo že še šlo. A raztrgal mi je obleko. Kaj bo sedaj? Taksna se ne smem prikazati »gospej«. Vse razcapano, krilo in jopič,— bilo je še skoraj novo in gotovo je mnogo veljalo! Tudi ruto mi je raztrgal. Moj Bog! Kaj mi je početi?« je vskli-knila naenkrat glasno in boječe. Veter je razsajal vedno silneje. Zobje so mi šklepetali. Tudi ona se je od mraza stisnila in prihajala je vecfno bližje k meni, da sem v temi zazrl njene bliščeče oči. »Vi možki ste vsi skupaj podle duše! Da bi vas mogla vse pomandrati, krvavo biti! In če je eden blizu smrti, naj pogine; pljunila bi mu celo v obraz in ne bi se mi smilil! Vi nizka druhal! Mučite nas, in če se vam kaka slabotna uda, ima potem nesrečo! Poteptate jo z nogami! Ostud* neži!« Tako je zmerjala še.dolgo. Toda njeno zmerjanje je bilo brez povdarka; v njem ni bilo nič jeze in nič zaničevanja zoper »ostudneže«. Izraz in beseda sta si stala sploh v nasprotju, kajti govorila je vse popolnoma mirno, brez vsake strasti. Name pa je maipravilo to silen utis, ganilo me je bolj kot najbolj prepričujoče, svetožalne besede in knjige, ki sem jih doslej in ki jih še bom slišal ali. čital. 'To pride- odtod, ker so-smrtne muke umirajočega mnogo resničnejše in zato mnogo verjetnejše kot najskrbnejša in naj-' odličnejša popisovanja smrti < • Bilo mi'je težko pri srcu,/gotovo bolj radi mraza kot pa radi besed* moje tovari-šice. Tiho sem zavzdihnil in stisnil zobe. Naenkrat sem začutil, kako se rtie oklepa (dvoje malih, mrzlih rdk; eno sem začutil na vratu, druga mi je božala moj Obraz, m-.tihj- sfkYben, nežen glas je vprašal: »Kajti je?« . ' . v Kamniku in sodnik Z\viitter v Novem mestu. Za P r i m o r s k o: dr. Pertot v Trstu, svetnik Kovač in dr. lrgolič v Gorici. Za K o r. o Š k o: dr. Sket in dr. Miiller v Celovcu. Komur ni mogoče, prijaviti svoiega vstopa pri teh gospodih, naj se direictno obrne do osrednjega odbora v Gradcu (Akad. tehn.'društva »Triglav« Schonau-gassc 17/1.) Če pokažejo gg, starejšine, di> jim srce še vedno bije za napredno .ven-stvo, kakor jim je bilo za časa, ko so se sami navduševali v Triglavu in navduševali druge za sveto napredno slovensko stvar, tedaj bo »Starešinska zveza« sijajna manifestacija nevpogljive -iti nepremagljive napredne slovenske iriisli ter s ponosom in samozavestjo bode lahko stopila v svet in zaklicala v svesti si svoje moralne 'premoči zatiralcem slovenskega naroda: »M i vstajamo i it vas je strah«. Par besed v (Iz učiteljskih krogov.) Predzadnja številka novostrujarskega glasila razlaga klerikalnim backorn šolske postave, kar se tiče versko-nravtfe vzgoje. ¦ - ¦ •- ¦¦ Mi bi niti ne odgovarjali na neumna izvajanja in hudobna šuntanja, ali ker se razvidi iz omenjenega Članka, da bi lepi novostrujarji radi videli persekucijo naprednega učiteljstva, bodi mi dovoljen kratek odgovor. V uvodnem članku razlaga šol. postavo na ta način, da bi moral biti vsak učitelj pravzaprav ministrant, mežnar in ne vem še kaj, potem še le učitelj, ki naj bi učil v šoli in zunaj nje našo mladino samo to, da je klerikalec najboljši človek. Glasilee- pravi, da se naprednega učitelja ne vidi pri cerkvenih opravilih. To je laž, ki je je zmožen le kak novostrujar •pri »Novem času«. Ali se ne vdeležuje učiteljstvo vseh cerskvenih slavnostij, kadar je treba? Ali Zdelo se mi je, da prihajajo te besede od nekoga drugega in ne od male Nataše; saj je ravnokar proklelavše možke in si želela, da bi mogla vse uničiti. Ponovila je sVoje vprašanje v živahnem tonu: »Kaj ti je? Ali te zebe? Ne, tak Človek! Čepi tukaj im ne izpregovori besede, — prava sova! Čemu mi ne rečeš, da te zebe? Pridi, vlezi se na tla, jaz se tu'di vležem — tako! In sedaj se me okleni s svojimi rokami — še trdneje! Settaj se kmalu se-greješ. Pozneje tpa se nasloniva s-hrbti drug na drugega. Tako že "preide noč. — Kaj si pa storil? Ali si pil? Ali so te napadli? Nič!«. Pričela me *je tolažiti,- dajati -mi pogum. : ¦ ' ¦• .._'-, ,,"._¦: .. Pro^etstvb *had ijienel •'¦'.,T^iJkrfttno profcletstfco! A'Ka%šha/sramota-.jedila ta situacijama mensl Le poslušajte H§?a\rno tisti častni je bil napreŠek^člbveštva posebno prf' srcu: socijalne in politične reforme so bile moje geslo; pridno sem čital mnogo talko učenih knjig, katerih modrost je bila gotovo tudi za njih pisatelje pre-'visoka.'; vMoja najgOTtkejša^žetja^je^bila, izobraziti se v močnega, socijalno vprašanje odločno goječega moža. Da, mislil sem celo, da sem svoj cilj deloma že dosegel, kajti v svoji sodbi nad seboj mi je 85 18 83 52 4216 "uatel|s^o zanemarja dolžnps^kadar^a, : kliče tako njegova služba in opravilo? Več se pa tud^ne. more in n^ sme zahte-; vati. -Naši .denuncijantje pa včasih še svojih dolžnosti ne vršijo. In brez plačila za vsako reč, ne storijo niti koraka! Tudi koraki v cerkev so drago plačani. , Da bi človek kazal svojo versko-nravno vzgojo s tem, da pridno pohaja cerkve, tega menda še zelenci okoli »Novega časa« ne verjamejo. Štajerski Som je hodil v cerkev, mašo je bral potem je šel pa v šolo vzgajati! Pa kako? Ali mar versko-n ravno?.! Napredno učiteljstvo stoji daleč proč od klerikalcev vseh vrst, zato lop po njem. Air prav k temu učiteljstvu bi se laho prišli učit versko-nravnega vzgoje-vanja ra^ni možje okoli »Novega časa«, glasila nadŠkofovega. Napredno učiteftstvo pozna dobro versko in nravno vzgojo in prav nič ga ne miče vzgoja, ki je doma pri klerikalcih, posebno pri »Novem času«!!! Slučaji govore jasno! . Kar se tiče pijančevanja, je pa najbolje, da lepo molčijo, ker je obče znano, kje se največ žre in pijančuje. Napredno učiteljstvo se pač zaveda, kaj je njegova dolžnost in kaj je prav in ne bo nikoli posnemalo kakega klerikalca, ker noče škodovati ljudstvu s kaznivo vzgojo! Končno še nasvet: naj bolje čitajo paragrafe, da, se ne bodo zopet blamirali kakor so se zadnjič sili! Ispidsko štetje. Pravila. Pri ljudskem štetju naj se vsak drži sledečih pravil: 1. Vsak Slovenec naj se v vseh okol-ščinah priglasi k slovenskemu občeval-nemu jeziku, '. 2. Nihče naj ne zapiše poleg sloven-Ščme tudi laščino ali nemščino kot obče-valni jezik, ker je nevarno, da bi se pozneje iz rubrike »občevalni jezik« slovenščina črtala. 3. Zastopniki družin« pripišite pri vsakem članu svoje družine posebej in z besedami slovenščino kot občevalni jezik, (torej ne le z dvema vejicama ali podobno). Po predpisih imajo zastopniki družin tudi pravico določiti občevalni jezik ot- bilo jasno, da imam najvišje eksistenčno pravo, da sem človeštvu neobhodno potreben in da mi je odločeno, postati sve-tovnOSlavna žgodovinsika osebnost. In sddaj sem ležal tu in pustil se greti od telesa grešnega dekleta, bedne, brezdomo-vinske, mučene ženske, kateri življenje ne pripoznava niti mesta niti eksistence. Niti na um bi mi ne bilo prišlo, pomagati ji, ko bi mi ne bila pomagala najprej ona, in ko bi si bil tudi želel, bi vendar ne vedel, kako naj to storim. Takrat sem skoraj mislil, da ležim v težkem snu in da me obdajajo mučne sanje. Toda dolgo ni trajal ta tolažilni sen, kajti mrzle deževne kaplje so padale name in trdno se me je oklepala deklica, ka^ tere sapa je dišala sicer po Žganju, ki pa je vendar prijetno (božala moj obraz. Sunkoma je rjovel veter krog najinega čobia> . valovje je šumelo; ležala sva tesno drug tik drugega im vendar sva se tresla od mraza. Ne, vse je bila istiha, a mislim, da še ni sanjal nikdo tako hudih, težkih sanj, ki bi bile podobne tem dejstvom. Nataš? me je ves čas tako prijazno in ljubeznivo tolažila, kakor zna tolažiti pač samo ženska. In njene ljubke besede so mi ogrele celo.moje srce, v katerem se rok^ kije ne govore, gluhonemih in slaboumnih. 4. Samostojne osebe, ki žive v tuji družini v skupnem gospodarstvu, torej pomočnikj, vajenci, uslužbenke in druga družina, prenočevalei, osabentki itd. imajo pravico samostojno razsojevati b svojem,- občevalnem jeziku in jim torej zastopnik družine, v kateri prebivajo, ni opravičen določevati občevalni jezik. 5. V s&k S lo v e n e c, kateremu bi se zaradi tega, ker je slovenščino prijavil kot občevalni jezi k, k a k o r k & li ali od k o g a r k oli grozilo, naj takoj to naznani oblasti (okr. glavarstvu oziroma na-mestništvu) s prošnjo za varstvo. In če se njegovi prošnji takoj ne ugodi, naj se obrne na c. kr. ministrstvo za notranje zadeve, obenem pa na slovenje poslance. Isto naj stori vsakdo, ki bi kaj izvede! o grožnjah ali pritisku od nasprotne strani na svoje rojake. 6. Ako bi si komisar uovolil pri< rubriki »občevalni jezik« kake neumestne opombe ali ako bi celo prigovarjal, da zapišite kot občevalni jezik nemščino ali laščino namesto slovenščine in podobno, ga v tem nedostojnem postopanju v dostojni obliki takoj zavrnite ter mu zagrozite, da ga ovadite Oblasti; ako bi pa komisar takoj ne prenehal s takim postopanjem, naznanite to okrajnemu glavarstvu, obenem pa slovenskim poslancem. 7. Vsak naj se trdno prepriča s tem, da si pogleda polo, ali je bila rubrika »občevalni jezik« izpolnjena tako, kakor je sam izjavil, in naj takoj protestira, če se ni tako zgodilo. 8. Vsak zaveden Slovenec naj agitira med svojimi neodločnimi rojaki, da naj ne izdajo svojega naroda pri tem štetju, ki je tako važno za naš nadaljni razvoj in za eksistenco naših narodnih manjšin! Apeliramo še enkrat na vse Slovence in Slovenke, naj se zvesto drže teh načel in naj od njih ne odnehajo niti za las. In če bo vsak Slovenec, vsaka Slovenka izpolnila svojo dolžnost, tedaj bo to ljudsko štetje pokazalo naš narod v pravi luči. DOPISI. i Iz krminskega okraja, i Iz zapadiiih Brd. — (Klerikalno denuncijanstv o.) V zadnjem »Pr i- je pričela vsled njenega vpliva taliti ledena Skorja. Solze so mi silile v oči in udušile so ves srd in gnjev, vso neumnost in blato, ki je ležalo v mojih prsih. Zopet me je tolažila deklica: »Pusti to, ljufoček, in ne jokaj več! Ljubi bog bo pomaga! in vse bo zopet dobro, kmalu dobiš zopet delo!« Nato me je poljubljala, vroče in neprestano. Bili so to moji prvi poljubi od žen^ skih ustnic in bili so objednem najslad-kejši; vsi poznejši so me mnogo stali; in imel nisem nič od njih. »Pridi, bodi miren! Jutri zate kaj po-iščem, če nimaš prenočišča!« Cul. sem kakor v sanjah šepetati poleg sebe. ? Vso noč sva ležala tesno drug poleg drugega. Ko se je pričelo daniti, sva 2a-pustik svoje skrivališče in se povrnila! v mesto. Prijazno sva se poslovila m videla se nisva nikdar več, dasi sem več kot šest mesecev po vsem mestu iskal ljubo de^ klico, s katero sem preživel ravnokar: popisano jesensko noč. ¦. • • Če je umrla — kar ji rz srca želim — potem naj počiva v miru! Če še živi, potem nai najde njena duša tudi mir! Naj se nikdar ne zave svojega 'greha, kajti ta zavest bi ji povzročila samo težko in brezplodno bol! — morskem listu« se nekdo na jako zloben način zaganja v poštnega odpravitelja na Dobrovem. Dopisnik kliče na pomoč c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo. In zakaj vse to? Gospod poštni odpravitelj ni klerikalec in noče služiti klerikalna kliki, torej lop po njem! Vemo, da je klerikalcem hudo, da nimajo oni pošte v pesteh — vajeni so bili pod prejšnim poštarjem marsikaj! Pod bivšim starim poštarjem so se godile nerednosti v taki meri, da je bilo vzroka dQ tisoč pritožb. A v naprednih vrstah se ni našlo človeka,4ki bi bil tako nizkoten, da bi poštarju hotel škodovati. — To hočemo pa le omeniti z ozirom na postopanje od klerikalne strani. Sedanji poštni odpravitelj opravlja svojo službo tako vestno in natančno, da je nemogoče kateremu iztakniti kako ne-rednost v poštnem upravljanj" — najmanj pa dopisnikom »Primorskega lista«! Vemo, da so že g. odpravitelja klerikalci de-nuneirali hoteč mu škodovati — a njih nakana se jim ni posrečila ter jim tudi /,se njih pihanje ne bode pomagalo. Tu vidimo, kakih sredstev se klerikalci poslužujejo v boju proti drugače mislečim. Sramota!' lf biljanske županije. — Pod tem na* Slovan stoji dopis v »Primorskem listu«. Cela klobasa ni drugega kot gola laž, kar dokazuje vže to, da ni pri Sokolu le 13 društvenikov, kakor trdi klerikalno čenče, temveč jih je vže preko 40. Zvedeli smo od nekega »bratca« dotičnega dopisnika, kdo da je in zato se ne čudimo, ker le takšen še brezpameten frkolin je zmožen takšne blodarije. Sicer se povrnemo k stvari sami, ko bode konec onega dopisa. — Nekateri občinarji. Iz Biijane. — (Vojaki.) Začetkom t. m. je bila tukaj pri nas vojaška komisija in je napravila pogodbo za stanovanje z nekaterimi hišnimi posestniki za deset let za eno stotnijp vojakov. Vojaki pridejo v mesecu marcu prihodnjega leta in bodo tukaj stanovali po šest mesecev v letu. Vino so tod po zapadnih Brdih večinoma poprodali. Le malo se ga še dobi. Prodajalo se je prvotno po 46—50 K, pozneje je poskočila cena do 56 K, a sedaj se ga prodaja vže po 60 K hI. Dal Bog, da bi se tudi druga leta. ko bode več pridelka, prodajalo tako drago! Dobrovo, 18. decembra 1910. V »Primorskem Listu« stoji dopis iz biljanske županije, kjer neko nesramno dopisunče zahrbtno in na podel način napada mojo osebo. Vse tisto ni drugega kot laž, namenjena meni oči vidno gmotno škodovati. Sicer se pa ric^m spuščati v pole-? 'mrko s takim dopismKom, ker si Štejem pod čast, prepirati se po časopisju s kakšnim anonimnim frkofinom. Poživljam pa dopisnika, če hoče, da mu bodem odgovarjal, — da pride z imenom na dan ter se bojuje napram meni z odprtim vezirjem, kar bi bilo edino častno! Viljem Sfiligoj. c. kr. poštni ekspedijent. Iz goriške okolice. Iz Solkana. — Nogo si je zlomila 60 letna kmetica K. Perko. Ko se je vračala iz mlina, je šla na bližnjo pot. Star klanec je vsled deževja ves razrit, slabo je stopita in padla. Klicala je na pomoč ali šele čez dve uri so jo našli. Soča je narasla iti bučala, reva na tleh pa ni mogla preklicati njenega bučanja. Kako trpljenje celi 2 uri. V petek je za nekaj časa nehalo deževati. Zlato solnce je prisijalo kot po-Triladnjičas in na griču nad vasjo je žvrgo tel kos svojo pesem, ko začetkoma marca. Kaj čudnega je, slišati peti kosa v Božiču. Iz Kozane. (Napad »č u k o v« n a Sokole.) —iNaš ljubeznjivi gosp. nune dela lepo na tihem zdražbo pri nas. Pred kratkim mu je padlo v glavo, ustanoviti »čukarsko« društvo. Ta Blažkova »ču-* kulada« pa je prav šibka. Vpregel je v to ., lepo, društvo cerkv., kmete mežnarja, pa ' sinove ključarjev. Revščina! Preljubez-njivi »čuki« so imeli v, nedeljo neke »vaje«. Ta dan se je vršil 'ustanovni občni zbor Sokola, h kateremu so pristopih vsi fantje. Prišli so k zborovanju tudi nekateri iz, Višnjevika in Biijane. Ko so šli ti domov, zvečer, so začeli nekateri loviti Sokole s kamenjem in rakljarni. Nastal je pretep. Z nožem je bil "zaboden v trebuh 36 letni oženjeni Henrik Debe-njak. On je miril, pri tem pa dobil nevarno rano. Poklican je bil iz" Gorice dr. Bader, ki se je pjpeljal takoj ponoči ter dal ranjenemu Debeniaku potrebno zdravniško' pomoč. Takih reči Se-ni bilo v naši vasi; kaj tako divjanje naj se širi med nami mirnimi Kbzanci? To je lepa zasluga krščanskih mož. Kaj tako je krščansko socialno delo? Kaj pravita k temu Blažon iz Kozane in »štokfiš« iz Vrpolž?! Vi pa, Kozanci, skupaj in varujmo se 'kjerikjulCev in njžhoVega divjanja. Mi hočemo živeti v miru in se izobraževati. Družba sv. Cirila in Metoda. L^ izba sv. Cirila in Metoda nastopi v nekoliko dneh novo društveno leto. Mnogo slovenskih src se ji je Odprlo v tej dobi; prinašali so ji svoje darove mladi in stari, veljaki in prostaki. Slovenci in Slovenke. Na tisoče slovenske mladine se potujčuje ob obmejnih pokrajinah. Zato naj nobeden radoljubni Slovenec in rodoljubna Slovenka tudi- nadalje ne žabi nakloniti družbi darov o raznih prilikah, h. pr. o božiču, novem letu itd. Nekoliko več požrtvovalnosti! — Družba sv. Cirila iti Metoda je izdala svoj bogati koledar, ki nam daje jasno sliko o našem obrambnem delu. Dasi se je poslal le priznanim rodoljubom, vendar ga mnogi vračajo.' Menimo pa, da 1 K 30 v pač zmore vsak rodoljub, ako pa koledarja ne rabi, naj ga daruje kakemu bralnemu društvu. Torej nekoliko več požrtvovalnosti. Za družbo sv. Cirila in Metoda. — Povodom sestanka občinskih tajnikov v Gorici, dne 19. t. m. so položili tajniki domu na altar 5 K. (Dalje v prilogi). Proda se mlad konj in koleselj. Naslov pove naše upravtiištvo. Gtida se u najem, ali pa proda na bodo zgrajena nfia o Dol. Uriplbi St. 184 100 metrov oddaljena od glavne ceste. Ista obsega: v pritličju kuhinjo, 1 sobo in shrambo ter dva hleva za prešiče. V prvem nadstropju 2 veliki sobi in podstrešje. — Ziaven hiše je lepo dvorišče z na novo ograjenim vrtom in nasadi. K hiši spada še I njiva zemljišča, ki je oddaljeno lo minut od hiše. t Natanjčneje se izve v našem upravništvu. HALO!- jfer laffenbeck med zverinami, to tvrdka Medved med klobuki, čevlji in oblekami! Cene za mesec december: Ztauka obleka hran 23' - Priloga „Soče" St. 144. z dne 20, decembra 1910. Domače vesti ' ¦** Kot pravni praktikant je vstopil pri tukajšnji okr. sodniji absolvirani jurist g. Fran C i g o j. Umrl je v Trstu gospod Anton T r u-d eri, star 52 let. Pokojnik je bil zaveden, delaven Slovenec. Trudnova trgovina je .. jedna največjih veletrgovin v Trstu. raj za p r t vsied odloka mestnega magi-strata kot obrt n e oblasti. Zapf ta je pa le r e s t av racija, dočim hotel (sobe, prenočišča) deluje naprej, kakor doslej. • ."" -: Kerje ta zadeVa- vzbudila včeraj precej hrupa, moramo povedati, da magistrat ni postopal tu iz kake sovražnosti proti Slovencem, —marveč položaj je tak, da kot obrtna oblast ni mogel drugače postopati; saj bi bil to lahko storil že pred več časom. ¦ Znano je, da je hotel last nekega konsorcija. Gostilniška koncesija je glasila na ime g. Rudolfa Konjedica. — Po odhodi najemnika g. Dekle v a je prevzel hotel v svojo režijo g. A. OabrSček, insiiier edino zato, ker ni bilo najti drugega najemnika. — V tej novi upravi se je hotel postavil ob m a n jš i h d o ho d -kih-ua tak« zdravo podlago, da bi kon-sorcij danes ne imel niti vinarja zgube, iiarobev imel bi dobiček, ako bi biia uprava vedno taka, kakoršna je v Gabršče-. kovih rokah. Toda vsled znanih razmer je g. R. K. odšel preko državne ineje; njegovo bivališče ni znano. — Zato je rinanca začela delati težave in končno izjavila, da ne bo več dacirala vina« ako se do določenega dne sedanji najemnik ne izkaže z obrtnim dovoljenjem na svoje ime. Zato je šel g. A O. meseca oktobra na magistrat, javil tam trajno odsotnost g. R. K. in zaprosil prepis koncesije na svoje ime, toda izrecno vezano na hotel Zlati Jelen in za čas. dokler ga ima v najemu. Vse to bi se bilo tudi zgodilo. Magistrat je izdal g. A. O. potrdilo, ki je začasno financi zadoščalo, — a koncesije ni mogel izdati, ker se je .vtaknil vmes dr. T um a, ki je tudi zaprosil koncesijo na ime g. .1 e r e t i č a; dr. /ruma je kot zastopnik g. R. K. obenem o d I o ž i I koncesijo, češ, da jo dobi g. Jeretič. —- Toda magistrat ni mogel dati koncesije Jeretiču. za kar ima tehtne razloge. — in tako je nakrat ostal hotel brez koncesije. Obrtna oblast ni mogla in smela drugače postopati, nego restavracijo zapreti. Z oziram na tujski promet je pa obrtna oblast dopustila, da sobe "lahko nemoteno dalje delujejo;-;, Poskrbljeno pa je. da bo ta zadeva kar najhitreje urejena, kar so merodajni činiteiji na magistratu obljubili. Morda bo že jutri zopet vse v redu. — To naznanjamo cenjenim gostom, da ne bo morda napačnega tolmačenja, kakor se to prerado dogaja. Muzejsko društvo za Goriško naznanja, da se ustanovni občni zbor v pon-detjek radi nepričakovanih ovir ni mogel vršiti; zato pa bo v četrtek zvečer ob 8. ¦v hotelu pri »Treh kronali«. Odbor. Za narodni muzej. — Od zadnjega izkaza so darovali razne objekte sledeči gospodje: Velerodfi g. Ivan G y r a, arheolog v Gorici, nani je poslal brezplačno 15 oljnatih slik iz leta 1700, katere je naslikal dosedaj neznan goriški slikar. Gospodu G> '*u je odbor za ta dar zares hvaležen, ker je s tem pokazal, da se zanima ža to novo kulturno podjetje. Odoor upa, da ga g. Gyra tudi v bodoče ne bode po-ždbil in še večkrat pokazal svojo velikodušnost. Go$p. profesor K o š t i a 1 nam je izročil dva stara bankovca iz ieta 1806 (10 i!.) in 1800 (lil.). Izrekamo tem potoni g. prof. svojo zahvalo in ob enem pripomnimo, da se društvo za prvi čas ne more postaviti na stališče, da bi sprejemalo edino le slovenske starine z Goriškega. Sprejeli bomo od slučaja do slučaja tudi druge kulturne predmete, kteri bodo tvorili pozneje svoj oddelek. Dalje srno prejeli od g. Fabč iča. vodje tiskarne v Gorici, japonski bajonet, kterega je prinesel g. Alojzij K r u š i č naravnost iz Port-Arturja. V nadi, da bodemo v kratkem zopet lahko poročali o novih pridobitvah, izrekamo vsem darovalcem še enkrat srčno zahvalo in upamo, da bodo našli obik/posnematcev. Odbor. Za okrajnega glavarja v Tržiču Je Imenovan- namestništveni tajnik g. Jos. Oasser v a^tek Od Štajercev odvisni. ~ V soboto smo povedali, da je bilo določeno za letos za obnovo vinogradov v naši deželi 75.000 K; 10.000 K je nakazala vlada me-1 seča avgusta, 50.000 K sedaj, 15.000 K pa nakaže po novem letu. Da pa je nakazala 50.000 K, je to le slučaj, ker je Štajerska vrnila tako svoto. — V članku »Klerikalni •grehi iz deželnega zbora« v št. 139. smo | povedali, irafctrse je v ^ašem deželnem zboru leta 1907 od strani poslancev Štre-klja in dr. Maranija povdarjalo, kako da skrbi vlada za štajerske vinogradnike. Marani je pravil, da daje vlada. Štajerski velike, "celo izredne podpore. Strekelj pa je omenjal, koliko stori štajerska dežela sama za vinogradništvo in dr. Treo je povdarjal, da če vlada vidi, da da dežela, da tudi ona. Seveda: vladne podpore so odvisne od deželnih. Če vlada vidi brigo za vinogradništvo pri deželnem zboru in odboru, da tudi.ona večje svote; če pa ni take brige že v deželi, potem umevno ne sili podpor. V omenjenem članku smo pokazali, kako malo se brigajo v našem deželnem zboru za vinogradnike, umevno, da se potem tudi vlada ne briga. Zato pa zavlačule in cinca s svojimi podporami. Le ker je Štajerska vrnila 50.000K (torej toliko dobiva, da niti razdeliti ne more podpore!), je nakazana za Goriško ta svota. Če bi bili pa tam razdelili ta denar, potem bi bila skupna svota nakazana še le v prihodnjem letu. Iz povedanega se razvidi, da vlada postopa z našimi vinogradniki drugače kot po drugih deželah. Tega pa so krivi klerikalni grehi iz deželnega zbora. Če bi se deželni zbor drugače brigal za vinogradnike, 'bi se brigala drugače tudi vlada. Za zgled nam služi Štajerska, Da naši vinogradniki toliko trpijo, tega je kriva v glavnem večina našega deželnega zbora, ki bagafclizira vinogradnike. — — Potem, pa prihajajo in se buhajo, da so dosegli nekaj posebnega za vinogradnike! Vlada je nakazala Štajerskih 50.000 za našo deželo; če bi pa ne bilo slučajno tega denarja, bi bHi morali čakati celo prihodnjega leta tfa nakazilo brezobrestnih posojil, pa če bi bil poslanec Fon interpeliral vlado magari petnajstkrat! Ali klerikalci so tiči. Ko so izvohali, da vlada nakaže 50.000 K, pa so si mislili: dajmo kovati politični kapital iz tega. In glejte! Po klerikalnih listih blesti ime poslanca Fona, o katerem pravijo novostrujarji. da je »za nič poslanec«, da je pridobil vinogradnikom 50.000 K! Kdor zna, pa zna -•-¦• samo ljudje »e verjamejo dosti klerikalnim fatbarskim ba-liačem. Kakor rečeno: v4ada je že spomladi določila 75.000 K brezobrestnih posojil; če to izplačuje, stori le svojo dolžnost; štajerskih 50.000 K je nakazala brez ozira na Fonovo interpelacijo, ki je bila stavljena najbrže še le takrat, ko je vlada že določila, da se ima štajerski preostanek porabiti za Goriško! — Klerikalni grehi iz deželnega zbora segajo tako daleč, da dobivnjo naši vinogradniki podporo takorekoč po milosti Štajercev! Slava klerikalnim poslancem in zvezi!* Trte, ki ne bodo rodite .,.. klerikalcem pričakovanega političnega.kapitala! V Trstu se je imela vršiti 16. t. m. pred deželno sodnijo razprava proti 9 obtožencem a Krasa radi ztitnfti trt. Bra-? nitelja sta dr. Rvbar in dr. Šlavik. Razprava pa je bila preložena, ker k razpravi ni brlo vinarskega nadzornika Postla; je ob o i e I. Oba branitelja sta zahtevala, da se zasliši Posti, ker le on more dati resnične podatke; sodni dvdf je bil tudi tega mnenja in razprava je odložena. Kadar se bo vršila, bomo že poročali natančno o njej. Zanimivo je, da obtožnica omenja: da je na Krasu neki navad a, da prosijo za več trt kakor potrebujejo, ker narnest-ništvo skrčuje pri nakazanju število na-; prošenega trtja. Klerikalci so kričali tudi nad raznimi drugimi, kateri pa niso ničesar obtoženi!. Slavnemu učiteflstvu! ^- V «UčiteTj-sko gospodarsko in kreditno zadrugo v Celju, reg. zad. z o. z.« preosnovani »Socialni odsek Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic« je razposlala »Naročil-ni in plačilni list«, katerega se poslužuje učiteljstvo že tretje leto prav pridno, vsemu učiteljstvu na Slovenskem Štajerskem. Tisti izvenštajerski tovariši in lo-varišice, ki se hočejo zopet posluževati skupnega naročevanja knjig, vplačevanja članarini} ra^Jačitfh frutoy^v4rQV^!l%fej itd.^ifd.^ajlse bfagovofto oilasftiprg ittf-" jročilni list:po,dopisnici na naslov:. Fran vogmr,. učitelj v Ulju — Breg, .26. ; ' iv napaau v Kozani. — V dopisu iz Kozane poročamo o nedeljskem napadu, ki se ie izvršil tam.zvečer. Poroča se, nam se;, ua so.boKon jž Biijane in Višnjeyika i Korakali čisto mirno domov.) ah čuki. so prezali na nje. Sokoli so zahtevali, ko^so Jih »čuki« inzultirali, naj Jih i pustijo na miru. Ali jiahujskani čuki jih niso hoteli pustiti na miru, marveč, so jih napadli s kamenjem, nastala je zmešnjava iu Debenjak je bil ranjen. Radi tega so jih nekaj aretirali in pripeljali v goriške zapore. Preiskava že dožene, kaj in kako je bilo, prva poročila ;pa navadno niso čisto točna. .... Izpred sodnije. — Pred sodniki je stal Gustav Straus iz Smaitna na Štajerskem, rojen leta 1885., mesar po poklicu, ki je pa rajše okoli lazil brez dela. Prišel je bil tudi v vilo g. Dekleve za gradom v Gorici ter prosil obleke. Dobil je 10 v. Ko je delavec : pogledal za njim, je videl z balkona, da pelje s seboj dvokolo, last sina g Dekleve. Dvokolo je vzel v pralnici. Zaklical je za njim, naj obstane, pa je bežal in vzel s seboj; sesalko. Prijel ga je poklicani redar. Radi tatvine je bil že dvakrat kaznovan. Sedaj je dobil 6 mesecev strogega zapora s posti in potem pride pod policijsko nadzorstvo; če zagreši še kaj; pride v prisilno delavnico. Nevaren Človek prijet. — V nedeljo zvečer je prišel neki neznanec v hotel »pri Jelenu« in vprašal sobarico, . ali morda ložira tamkaj neki gospod. Ko mu je odgovorila sobarica, da ga ni, se je neznanec počasi odstranil. — Po preteku kake pol ure se vrne zopet in je šel naravnost po stopnicah v prvo nadstropje. Sobarica ga je zagledala in ker se ji je zdel sumljiv, ga na fcrato zavrne, naj se odstrani. Med tem časom pa je šla na okno, da bi videla, ali se je res odstranil. Ker ni šel ven skozi vrata v veži, je sobarica koj obvestila osobje, da se nahaja v hotelu neki Človek, ki bo najbrže kak tat. Med tem časom so poklicali redarja in mu povedali, da se je potikal ondi neki sumljiv človek. Po dolgem iskanju je našla blagajni-čarka tega človeka v pisarni, kjer se nahaja tudi blagajna. Pri njem so našli dleto in razne ključe ter acetilenko za bicikelj. Acetilenko je ukradel pri-nekem kolesu, ki je bilo v hotelu in dleto tudi. Straža ga je odvedla na policijo. Za »Lego Nazionale« je votiral tržaški mestni svet svoto 150b0jK. Zvišal je tako prispevdk od 5000 na' 15000! N. D. O. v Trstu je imela v nedeljo občni zbor. Za predsednika je izvoljen odvetniški kandidat g. Sosič. Po novem letu bo v Trstu velik manifestacijski shod jugoslovanskega delavstva. Učno potovanje slovenskega učitelj-stva. — V poletnih počitnicah prihodnjega leta se namerjava prirediti učno poto-tanje slovenskega učiteljstva na slovanski jug. Glavni namen tega potovanja jL.spoznavanja Šolskih razmer v stovžoskgjr* de* želan^usfcer v D^njiaeiji, Bosmj$ Ifterce-* govinil na Tir vaškem,-in Srbskem. -* Hotelska delniška družba Grljan-Mi-ramar v Tfstu razpošiljalvabila na sub-skripcijo. C", %. "na^iestailtvo v §rst^ je dovolilo denartint^vodoni: »Tržaški posojilnici in Yramlnici«, Jadranski banki« in »Trgovsko-obrtni zadrugi« v Trstu napraviti pLr* avljalne leorake za ustanovitev *rft)Ul# «§4ce /družbe (irljan^VM-P ramar« S pofiio' vplačano ^lavnjed 1,000.000 K, katera bo razdeljena na 5000 delnic po 200 K nom. Imenovani zavodi so kupili hotel Grljau (Grignano). pri Mira-maru za znesek 500.000 K in odstopijo vse podjetje novi družbi. Za ostalih 500.000 K, t: j. 25Q0;xfeh^cipoi200 K0& vabi nd^sftb-? skrrpfcijb.^ubškrrp^ijskiVdk konča ž dnefrf 15. jan. 1911. Pri subskriipciji je treba vplačati za vsako^delnico lOO.K v gotovini talčoji ostanek po^reparticiji* delnic — najpozneje do 15. febr. 1911. Delnice parti-cipirajo na dobičku družbe od 1. marca 1911. Na slučajna vprašanja odgovarja Jadranska banka v Trstu. . . Hagenbeckova menažerija zopet v Gorici — kje? — Rodoljub z dežele poslal velikanski sod, mislim — vina, nastavilo se ga bode — kje? Staro in mlado bode hitelo — kam? — Glej prih. »Sočo«. Tatovi so skušata' udreti,v noči na ne- ffeffaW *!8ri*ifi ^rnbtM^zbllalf Ua.mv Jugoslovani se Um pa odtujujejo. Tako bo, 28 90 dokle^bouSusM&č ffocjel. m ^ipišealko. Vmmo, da v J^ednem: č}asu zapiha.nov .vštet- p&inašt Lemlji„4a., tfzbt stiio niunovo tofiOŠie^: katere.;ie klejikalizera obglodah a Rusija te Nemčija. — Že dve leti sem se je^opažalo, da seje razmerje med Ru-•sio in\NemLijc precej ohfeftlilo. Mržnjo je povečal odločen nastop Nemčije ob času aneksijske krize. Nemčija je namreč zagrozila, da bo mobilizirala takoj vse svoje kore,»a^|«skp-ruski;ij»ej^ k^kor;bi Rusija poskusila vmešavati se v avstrijsko-srbski! spor; Grožnja je pomagala in Avstrija je vtaknila Bosno mirno v žep. Odtod napetost med njima. Prejšnji mesec je bival car na Nemškem s svojo družino in iprišel .tudi. večkrat v.dotiko z nemškim cesarjem ter imel ž njim važne pogovore, katerih vspeli je sedaj reskript, ki ga je i&dal in v katerem omenja — staro prijateljstvo, obeh držav. Za Avstrijo ostane pa še vedno — stille Veraehtung. — Iz Vatikana, — . Papež je izdal nov motu proprio, v katerem se določuje, da smejo uživati samo oni kanoniki dohodke svoje službe, ki res opravljajo isto. Papež je tudi sporočil vsem nuncijem, naj po-&$n,tjo vlad^raeni, da bo smatral obisk katoliških vladarjev v Kvirinalu tekom jubilejne, slavnostj italijanskega kraljestva za hudo razžaljenje. Papež ni sprejel princa Viktorija Napoleona, in njegove soproge proicesinje Klementine belgijske, ki sta se mu hotela zahvaliti za častitke k svoji poroki. Papež je to storil radi tega, ker sta gosta prej obtskala italijanskega kralja Izprememba v Vatikanu. — Avstrijski poslanik pri Vatikanu, grof Szecsen, pojde v Pariz v isti lastnosti. Pri Vatikanu je bil 9 let. Njegovo osebno razmerje s papeževim tanikom Merry del Val-om ni bilo dobro. Zamerili so rnu pri Vatikanu, da je hodil z italijanskimi poročniki'na lov. Avstrijski poslanik pri Vatikanu je edini diplomatični zastopnik velevlasti katoliške vere. Francoska nima nobenega zastopnika pri Vatikanu, Portugalska ima le brezpomembnega uradnika. Španska pa Še ni uredila svojega spora z Vatikanom. Kot naslednika grofa Szecsena fse imenuje princa Schonburga. Razne vesti. »Velejzdajgfšjki .proces« v Ljubljani. Poročali smo svoj, čas o obtožbi, ki jo je dvignilo ljubljansko državno pravdništvo ¦proti voditeljema ljubljanske-ND& Škerlju in Sirku, ..Jcer-jsta na-nekem zborovanju madeniške organiaoeije^NOO, fcf-^a^nista oblasti naznanila, predlagala in pustila ]a-vko* s katero .obtoiencer ma-obiiavnava;^ Poudokazilne.m. postopanju je.sodišče.oba opmsitilo. l)rž*.Rravdnik pa je priglasil ničpmtno pritožbo. -.Škofi Nafcič v4 Spjiiu ..je .;,nenadoma urnrl. Zadela ga je kap. Xsesioxanfika ipev^ka, »vjeia, -- Odbor sofijskega kongresa jq vsled predloga najuglednejših čianov.4idlQčil, da.se bo. te- » .kom, prihodnjega Ista . vršil, v .Betoulu • veliki .ysesJovanski .koncert z udeležbo f 50-^04000 jčtoov, in .-članic rajnih siovan-j5kib.pevsk.ii}, društev. Ta,koncert bi se naj vršiListi-čas ko w*eslovanski .časnikarski kongres, ki se. bo vršil tudi prihodnjega leta v J^elgradu. Caiiifigie-iev^diar.iSKaiAV^tovni mir. — j Amerikanskj.miUiaidar.AndreNv, ..Carn.egie ' je, daroval nied»ayc Jnemu .odboru .znamenitih oseb,.ki delujejo za svetovni mir, 8U milijonov kron. Poročnik SjtaeJbJetonrin Jasje. —T Raz-iskovalec jnžnpga ;tečaia poročnik Shack-leton je dognal, da ni boljšega sredstva za Jase kakor je mraz. Vsi udeleženci njegovega,potovanja nti južni.tečaj so se vrnili z gostimi grivami. Ljudje so delali cel dan pri temperaturi pod ničlo, kar.ie zelo blagodejno vplivalo na lase, in čim večji inrazje>JJoii«, lvi'ilk», 1806, N» arfil Baitaljt 7, Hujoeieje knp«v*fMa alraherikegt 1» ortbaega blata ter tkaati, ireje (• nlitj. potrebščin b ia .'iftaRtav3Jtfllc& ifo ^ipotefte. Najboljfie šivanke za šivalne stroje. j*9 A*4jai$ in ievljaifa. Svetlujlc«. ~ &o4ni fcpcI. — M«*tte knjižice. |JHb» ftbu?ala n ?se ^na fese. %mnuii\M\vii>\m*\% ietelje. Najbolje OBkrbliena .aalo* a i.ul kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trfr?b t«r n* g^ŽftU. * *~ ° Gosposka ulica 3. ToviirniH^iu. zmIojih usnja ivtr po- trebsčht za čevljarje* — Usnje xn h O (linij o in Isiijijjovciee i. t. d. Odlikovana tovarna nadpla^ov. Velika zaloga dvokoles od K 30 - 300; šivalnUi strojev od K 30 - 250; gramofonov od K 15 -1500; plošče od K 1-4; vsakovrstnih kmetijskih slrojev, orkestrijonov i. t d. — Mehanična delavnica pri Gorica Stolna ulica 34. Prodaja tudi na mesečne ^. obroke. Novi slovenski ' ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej, Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici |J regiBtrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Nnčelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtno ?adrugc v Gorici« j« 7. ozfrom 0& na premenjena in dne.21. decembra 190». v zadružni register vpinana pravila, pri '3J skupni se j 1 dne 30. decembra i905. sklenilo za leto 190«. ta-le način poslovanja: ,W Daje svnjin; članom posojila na odplačevanje v petih tetih, proti odplačilu po ,1* '2 kroni na mesec za vsakih 10O kron; na menice pa proti 6% obreatovanju. .W Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji »posojevalca določi *L tudi na 10 ali več iet. '^ Vsak izposojevalec plača pri zajema posojila enkrat za vselej, mesto umdnine 'TO •/•% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. '2 Sprejema navadne iiraniine vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/*% "Trgovskem domu«. -*» Načelstvo in nadzorstvo. 3* ¦4 3* i Najlepša m največja izber daril 1 m Božič In Novo leto t Ustr razni j. i okraski za božično drevesce ¦=^========= se tjobe =========== W i i A. ©aferš^ek v Trgovskem Domu in v ^Gosposki ulici št. 7. Novodozidana hiša se je podrla v 10. okraju v..Budimpešti. Pet delavcev je ubitih, dva sta pa težko ranjena. Po Lombardij? se puntajo duhovniki. Papež je odredil, da mora priseči vsak duhovnik, da bo veroval v dogme. S teni je hotel zatreti papež modernistično gibanje med duhovščino. Mladi kanonik p. PontajuiJii hQ|Ll'priseči, tud[ ne predkar-'dinalohT naflSlColbfir "tffims3itoat^erf$&?.': Rekel je, da noče delovati proti svoji vesti in da je taka prisega neumnost. , Ta slučaj Fontane je ohrabril tudi drugo,duhovščino po Lombardiji k uporu, proti tej prisegi, zato.je. sistirar&r enkrat kardinal •prisego v. sybjf Ikoiiji. Štiri delavci zgoreli v tekočem jeklu. — V livarni V Bcchumu se je preobrnila ponev, v kateri je bilo 13.000 kg tekočega jekla, ki se je usulo na štiri delavce. Trupla so tako rekoč zgorela* Dob/i razbojnik. — V operi v Ant-\verpnu na Holandskcm so vprizorili Mas-senetovo igro: »Matijo Magdaleno«. V zadnjem prizoru, pri križanju, so gledalci kar naenkrat opazili, da je postal razbojnik ob Kristusu bled, da mu je padla glava. Vse je mislilo, da ga je zadela kap. Režiser je tudi opazil izpreinembo, pustil pasti zaveso, poklical gledališkega zdrav* nika. ki je dognal, da je razbojnik pijan in da ga je najbiže uspavala godba. Čudno pri tem, da je bil pijani razbojnik dober, in da ga je tnalo preje nagovori! Kristus s besedami: Resnično,, resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju!« Leteča pošta čez puščavo. — Stotnik francoske kolonijalne ittfanterije Cortier namerava vpeljati xstalno zvezo čez Saharsko puščavo z letalnimi stroji. Pot iz Algiera v Timbuktu znaša 230(1 km. Francoska vlada je s tem načrtom zadovoljna in bo podpirala te namene. Štrajk slušateliic. — Slušateljice vseučilišča v Moskvi in medicinske in telmo-logične fakultete v Petrogradu so sklenile vprizoriti tridnevni štrajk kot odgovor na pretepavanje političnih kaznjencev po ruskih ječah. Poslanec —• koncertni pevec. Poslanec Justhove -franke je zapel v kulo-itrju državnega zbora v Budimpešti svojim prijateljem pesem, katero je sam ug-lasbii. Prijatelji, njegovi so trdili, da je bila ta pesem mnogo lepša od njegovega govora pri zadnji državnozborski seji. Požar v kinematografi!. - V Nut-jey-u pri New-Yorku je nastal v kinematografu požar. 80 žensk in otrok je bilo pri bredstavi v leseni baraki. Da ni bila koj ha lica mesta p&zmha bramba, bi vse psebe zgorele. Mnogo oseb je dobilo opekline. J Natakar z dežnikom. ~ Starejšemu pnmas-Ui, francoskemu romanopiscu, se Je nekoč prigodila sledeča dogodba. Prišel je nekod v Alpali v neki nemški hotel. Pisatelj pa ni znal besedice nemški. Kar je hotel imeti, je narisal natakarju, ki mu je vse ,tpray prinesel. Slednjič je zaželel Dumaji iestHgb#e, ž^tpr je. narisal natakarju na papir eno gobo. Ali je bila slika slaba, ali kdj, natakar je prinesel priča-kujočemu pisatelju dežnik. > Čudno naključje: — V Berolinu so odkrili • spomenik - dvornemu pridigarju Stockerju., Med, slovesnostjo pa je doma umrla njegova; vdova,' ki se radi bolezni tfiHifogn^lideleŽfft^lavjii. , Gosli za 1^5.000 K. — Češki virtuoz na gosli. Jan Klubelik, je kupil na Angleškem za 145.000 K gosli, znane pod imenom »Emperor«, katere nadkriijujejo glede glasu.celo »Mesšiasa«, ki so veljale do-sedaj kot najboljše Stradivarijeve" gosli. Gosli¦ "»Emperor« so ležale 100 let v neki zbirki nedotaknjene. V začetku se je zahtevalo zanje 240.000. Kotiček za zrakoplovce. — V Johan-iiistaiu na Nemškem je napravil zrakoplo-vec s svojim letalnim strojem premajhen 'ovink, aparat je padel na tla in se razbil, zrakoplovce je pa ostal nepoškodovan. — Zrakoplovec Legagneii.v si je hotel priboriti Michelinov kelih, ki je nagrada za najdaljšo vožnjo. Od 9 ure 5 minut pred-poludne do 1 ure 35 minut popoludne je ostal v zraku. Napravil.je 375 km. Vsled slabega vremena je moral prekiniti svoj vzlet. • Dvoboj v Parizu. — Znani francoski romanopisec Marcel Prevost je imel v Parizu dvoboj na pištole z baronom Cesarc de Roclie, ki je dobil krogljo v levo lice. Baron de Roclie je očital pisatelju javno, da išče razmere z raznimi damami francoske družbe samo zato, da dobi na način novih snovij za svoje romane. Marcel Prevost mu je na to rekel lažnjivec in tako je nastal dvoboj. Višji krogi na Ogerskem. — V stanovanje kraljevskega javnega notarja Char-inanta v Budimpešti je prišel mlad mož krast. Notarka ga je vlovilu iu izkazalo se je. da je 19 letni privatni uradnik Pra-ger. ki je izjavil, da je član večje tatinske družbe, koje člani so vsi iz boljših rodbin trije imajo celo maturo. Vsi so bili uradniki, po noči so pa hodili krast k znanim rodbinam. V kaznilnici v Višuscu v Galiciji so se uprli kaznjenci in ker je bila jetniška straža prešibka, je morala upornike ukrotiti kompaniju vojakov. Palica — Pijanka. ¦- V Parizu je bila izumljena palica, ki je tako sestavljena, da popije 10—12 kozarčkov šnopsa. Več ljudij.mora, v svojem poklicu piti alkoho-lične pijače, tudi če niso zato razpoloženi. Ko ne vidi gostitelj, Vtaknejo držaj palice v kozarec^ in koj Je ta.pražen. Mesti njih je palica izpila tekočino." Tako' si ohranijo'zdravje. Kaj pa,¦ če dobi palica čez čas — vodenico ? Najmlajša hči milijardarja Goulda v Ameriki, Miss Vivian, se je zaročila z angleškim lordom 'Decies. Zopet se- združijo amerikanski dolarji z . evropejskira plemstvom. '.._.; Obsojen minister. — Bivši justični minister na Danskem Alberti, je bil obsojen pred kopenfoaigenško. sodnijo na 8 let ječe in na plačilo vseh narastlih stroškov v znesku 3000 K. V septembru 1908. se je minister sam obdolžil, da je potom poiuv-rejanj in drugih sleparij oškodoval tekom 14 let finančno ministerstvo, nacijonalno ban,ko in druge privatne banke za 15 milijonov kron. Je pa res nekaj nenavad^ nega:, pravosodni minister — slepar. 'Astronom Viljem Meyer je umrl v Merami. Znan je bil po svojih poljudnih razpravah o svetovih. Na otoku Capri se je spoznal z ruskim pisateljem Maksim Gorkijem, s katerim sta skupaj spisala eno knjigo. U ?<¦ Zahuala. Mali oglasi. RajmanjSa pristojbina stane 6 0 v 1 n Ako Je oglas obsetnejšl se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce In obrtnike. Koliko Je manjših trgovcev in obrtnikov v Goriol, katerih nn deželi (in celo v mestu) nlbfio ne pozna, ker nikjer no inserlrajo. Skoda ni majhna. Qb .priliki pogreb*tsvdje•', ifubr j Ijene hčerke Rože, se srčno zahvaljujem vsem. sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno udeležbo. SNEŽATNO; 16. decembra 1910. Rodbina Jančič. Ravnokar je izšel velik cenik up, zlatnine in Proda se lepo opravo ^Jr^^,^!; iniroililnji'.), trgovino ¦/. jVstvinnuii itd. - M. Giil, Oh>ilnUSkn ulica »t, 14. «lello vsakomur -brezplačno. Rudolf Rus, urar v Kranju. Ustan. K1885. Tlajuečja trgovina tla Gorenjskem. naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam v zalogi veliko izbšr izgotovljenili čevljev lastnega izdelka za moške in ženske. Peter CotlČ, barska delavnica Gorica, Raštelj 32. Zagrebška tovarna tvfdke Henrik 'Francka sinovi, ;,;' v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu -.Franckovem: kavnem pridatkir2 mlinčkom, • iz zagrebške tovarne. •iMgaV.TlKa,18:9II.V. T&varnia&a. xndmlia ZA BOZICN Trst. je dospelo veliko razttorvrstnega blaga največjih konfekcijskih zavodov na 1 ,ji ...... b^ Primorskem . "' """" IG. STEIHER GORICA. Pola. riajuečja izbžr..,->-, najoečja eleganca. 22 84 9009 Ste>l*e»J Kda ne pozna tvrdke Stojte! 9? nčTJtt nlnem trsu |Flim Dnomol u GORICI Iti* Vsakdo pozna to tvrdko, ker Ima na pro- — -^a»*a*^ * daj Original Victoria šitrataeatroje, ki so 1 Š najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, I: ter delajo še po 10 letni uporabi brezšumno, : hitro in točno. Original Victoria šitatai stroji "Iso se priljubili vsem šiviljam, krojačem in, ; ¦ tirugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku- j š; pom šivalnega stroja — ¦¦¦¦¦¦-—¦ »ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. I Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje ,; brezplačno. Z Original - Victoria šivalnimi g jI Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. ____ Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje :sla«orwiicef stiskalnice, drozgaldce (stroje za mastenje grozdja, plnge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dfOkolesa bela, rdeča itd. z znamko KEKSE VAM & <\l\, ki jih sama izdeluje. PnŠke, sa mokresf, drugo belgijsko orožje, streljho. — Velika izber gramofonov. Dale na obroke. CENIKI = se razpošiljajo zastonj.%-^~^ Kajvcdjo zalogo pohištva na Goriškem s? lastno mizarsko in tapetarsko delavnico ima Anton Breščak v Gorici v Gosposki ulici št. 14 (i lastni hiši). Velika izber žiinnic, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter vse potrebno za bišuo opravo. Gene konkurBiCne, ker prodaja blago lastnega "izdelka. Oglejte si zalogo in prepričajte se! - Aleksander Ambrožič: urar = in trgovec Gorica — Corso Uos. Derdi Z6. •Zanesljiva domača slov. tvrdka. — Priporoča slav. občinstvu svojo moderno urejeno trgovino žepnih, stenskih, budilnih ur, gramofonov, uhanov, verižic itd. samo SOlidllO blago najboljšega izdelka. Vsa popravila te stroke se izvršujejo točno in ceno. *— Za vsako -novo ali po-* pravljeno uro še jamči 1 leto. Sans souci najboljša tuzemska znamka napravljena po francoskem načinu Car te tVOr, Carto blauohe* AstI spuiuniite, Itiikarsku vodiču. Genuaro Ossoinack odlikovana klet šampanjca Gorica, Dia G- Cardiicci št 6. Na zahtevo se pošlje cenike Valerij Si Če prav-'^govornik on itešfc je sloge, polena mu meuejo vedno pod noge. Zakaj se ne zmeni politik zato 'i Uganefc, če misliš, da nosi pekouski mojster j riporoča cenj. gg. obmejnim gostilničarjem svoj izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Gene konkurenčne Izdelek čist in dober Postrežba strogo slovanska. „0H0!" Edina slovenska kisla veda Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana rned najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katarje v grlu, pljučih, želodcu in čreve* ' si h, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravima, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. | Odlikovana je bila na mednarodni razstavi ( v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrhiiištvu Tolstovrška slutim*, pošta (listanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. Boj proti draginji! Bori se že vse zdaj za svoje življenje, ko. huda'draginja nas tlači neznosno, v okolici, v mestu se vidi vrvenje, vse »leda draginji v oko neizprosno. Hud udarec zadel je deželo in mesto zares, to čuti vže kmet in gospod — in revež bo vržen iz hiše na cesto, če kmalu pomoč mu ne pride od kod. Pomoč pa le pride vsakomur tedaj, če hitro draginji naznani bojkot . . . vže zima je tu, prilike sedaj ne sme te zamudit' ne kmet, ne gospod! Boj proti draginji odločno veli, da kupite žensko in moško blago pri tvrdki: .MLlM* KflBfflftfl" pač vsi, zalogo naj tam si ogleda vsakdo! Domača ta tvrdka v Gorici stoji, v Gosposki ulici — tam blizu treh kron, le v to trgovino naj vsakdo hiti, ne bo se kesal . . . postrežen h«) „on"! Po znižanih cenah proda se blago, pa . . pa samo do novega leta, le ugodne prilike zamudi naj nikdo . . . Čujte! le tam se Vam sreča obeta !!' mm) Goriška ljudska posojilnica" u vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni bliE, (tospoaka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafoa at. 78. RaCun poštne hranilnice Štev. 837.315. Nb občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4l/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5 7, %, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni tfaleii se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stanja 81. dee. 1909.: Zadružnikov 18:>1 z deleži v znesku 85.374 kron. ~ Hranilne vloge: l.f54 661 17. Posojila: 1,(J43 63S-—. — Reservri zaklad: 91.740-59. — Vrednost hiš: 354 416 72 I I GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez %e bomo Slovenci za v/selej le hlapčevali tujcem. Slovenste min! PosMajte milo iz te dorte tovarne1 Melet je izvrsten. Cene oiajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solnceiii F^fv^ l^fe' i! m III 73