Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 V središču Ptuj z MARK Metal iskreno o nesmiselnosti nekaterih ukrepov NIKA ROZMAN: Všeč so ji filmi, ki ne podcenjujejo gledalca 20. JANUAR 2022 št. 3 Od 21. 1. stran 1 Gospodarstvo Slovenija z V Hoferju 30-urnik za polni delovni čas  Stran 7 Ptuj, petek, k 21 21. januarja j j 2022 COLOR CMYK  Stran 5 LLetnik ik LXXV z ššt. 6 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,50 EUR Podravje, Ptuj z Dokončno odločeno, kakšno bo 62. Kurentovanje Kurentovanje drugič zapovrstjo le na spletu SPORED OREEED D d TV-spore do 27. 1. 2022 KARIN SABADIN IN ERTER PUST Dobro jutro: Ko ob petkih že navsezgodaj zadiši po morju Drugo leto zapored bo Kurentovanje izpeljano v okrnjeni obliki. Zaradi naraščajočega števila okužb in veljavnih odlokov izvedba največjega ptujskega festivala na način, kot bi si vsi skupaj želeli, ni možna. V živo ne bo ne povork, ne prikazov etnografskih likov in žal tudi ne glasbenega dogajanja v karnevalski dvorani. Več na strani 3. Özcan Deniz Mati ga je zapustila in še blokirala Aktualno Podravje z Kaj se v Gajkah plačuje in kaj ne  Stran 2 Podravje Sv. Tomaž z Odprli najnižje ležeče smučišče, obisk odličen  Stran 4 V središču Lenart z Število okuženih visoko nad slovenskim povprečjem  Stran 6 Družba Ptuj z Najprej plačilo položnic, nato po prehranski paket na RK petkova izdaja  Stran 10 Foto: ČG Zavod za šport Ptuj z Nova pravila o karantenah z Mesečna najemnina s stroški: 13 evrov Tudi v podjetjih brez večjih izpadov  Stran 2  Strani 6 in 7 Perutnina Ptuj prodala Ptujsko klet z Trije vodilni postali še lastniki  Stran 3 Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 21. januarja 2022 Ptuj z Kaj se v Gajkah plačuje in kaj ne Ptuj z Zavod za šport pod drobnogledom Nadzornega odbora MO Ptuj Po toni azbesta 300 evrov Mesečna najemnina vključno s stroški: 13 evrov Javne službe (JS) Ptuj v zbirnem centru Gajke brezplačno sprejemajo samo odpadke iz območja, kjer so koncesionar, to sta občini Ptuj in Dornava. V podjetju so pojasnili, da pri prevzemu odpadkov dosledno preverjajo dokazila o vključenosti v sistem ravnanja z odpadki, kjer so izvajalec JS Ptuj. Foto: ČG Občani Ptuja in Dornave lahko v zbirnem centru Gajke brez dodatnega plačila oddajo za eno avtoprikolico mešanih odpadkov. V določenih mesecih imajo možnost naročiti brezplačni odvoz kosovnih odpadkov od doma. Za občane Ptuja in Dornave torej velja, da lahko v Gajke letno brez dodatnega plačila pripeljejo do 0,5 m³ odpadkov, kar je recimo ena avto prikolica. To so lahko ločeno zbrane frakcije (plastika, tekstil, les …), gradbeni, biološki in nevarni odpadki. Brezplačno sprejemajo tudi velike gospodinjske aparate, kovine in do osem avtomobilskih gum. „Če količine presegajo prej navedene, se poravnajo v skladu s cenikom,“ so povedali v JS Ptuj. V količino 0,5 m³ se prav tako ne štejejo papir in karton, mešana embalaža, steklenice, nevarni odpadki, odpadna elektronska oprema, pesticidi in azbest. Slednjega mora uporabnik pripeljati na paleti, zavitega v folijo, prevzem je plačljiv, v skladu s cenikom. Za prevzem gradbenega materiala, ki vsebuje azbest, je cena 30 centov za kilogram oziroma 300 evrov za tono. Za oddajo litra nevarnih odpadkov, kot so barve, laki, motorna olja, škropiva …, je treba plačati 99 centov, za prevzem kilograma mešanih komunalnih odpadkov je cena 38 centov, kosovnih in plastike pa 31 centov. Če pripeljete čiste gradbene odpadke (opeka, beton, keramika), boste za oddani kilogram plačali 4 cente, za odpadke gips plošč 6 centov, za gradbene odpadke rušenja objektov pa 18 centov. Vse navedeno, razen azbesta, je plačljivo samo v primeru, če uporabnik na letni ravni pripelje več kot eno avto prikolico odpada, kot rečeno, je do količine 0,5 m³ oddaja odpadkov v zbirnem centru brezplačna. Pregled poslovanja Zavoda za šport Ptuj je pokazal, da bo na nekaterih področjih dela zadeve treba bolje urediti. Problematično naj bi bilo predvsem izplačevanje nadur in povečanega obsega dela v letu 2020, pa tudi zaračunavanje izjemno nizkih najemnin za poslovne prostore, ki jih upravljajo. Najemnine, na primer v Dravski ulici 18, so smešno nizke: od 1,3 evra na kvadratni meter, v kar so zaračunani tudi obratovalni stroški. Nov cenik – stari velja že 13 let – bosta občina in zavod pripravila v kratkem. Nadzorni odbor Mestne občine Ptuj se je konec lanskega lotil pregleda poslovanja Zavoda za šport Ptuj. Zavod je bil ustanovljen leta 2006, vse od leta 2016 naprej pa ga vodi direktor Sandi Mertelj. Planiran nadzor sta izvedli Sonja Žibrat in Anica Stopinšek. Preverili sta finančno poslovanje tega javnega zavoda, in sicer letno poročilo in bilanco za leto 2020 ter zaključne račune še za dve leti pred tem. Kot je razvidno iz podatkov, znašajo letni prihodki zavoda okrog 370.000 evrov. Vsako leto so sklenili s presežkom prihodkov nad odhodki. V treh analiziranih letih (2018 do 2020) so ustvarili nekaj več kot 26.000 evrov presežka, kumulativni presežek pa je še večji. »Zavod je imel 31. 12. 2020 skupaj 45.000 evrov kumulativnega presežka prihodkov nad odhodki, kar pomeni, da se lahko ta denar v soglasju z ustanoviteljem prerazporedi za poslovno dejavnost oziroma investicije,« je navedeno v končnem poročilu o opravljenem nadzoru. Višine najemnine niso spreminjali od leta 2009 Kljub temu da je samo poslovanje zadovoljivo, je imel nadzorni odbor kar nekaj pripomb. Veliko se jih je nanašalo na sistem in način zaračunavanja najemnine, ki jo Zavod za šport pobira kot upravitelj stadiona, športne dvorane Mladika, pa tudi poslovnih prostorov na Dravski 18. Ugotovili so, da se višina najemnine zadnja leta ni spreminjala, čeprav naj bi se redno usklajevala z analizo stroškov vzdrževanja. Ker ta ni bila izdelana, so tudi cene najema ostale nespremenjene. Za poslovne prostore veljajo od leta 2007 naprej, za uporabo športnih površin in Foto: ČG Najemnine, ki jih za najem prostorov na Dravski zaračunava Zavod za šport Ptuj, so zelo nizke. objektov pa je bil v uporabi cenik iz leta 2009. Višina najemnine bi se morala usklajevati tudi z vrednostjo točke, ki jo določi mestni svet in narašča v soodvisnosti od rasti cen življenjskih potrebščin. Tudi teh sprememb že leta ni bilo potrjenih. Posledično je bil najem tako zunanjih kot notranjih površin obračunan po zelo nizkih cenah. Za najem poslovnih prostorov (Športna dvorana Mladika, Mestni stadion in Dravska 18) so zaračunavali od 1,3 do 3 evre na kvadratni meter. Za 13 evrov mesečno najemnina in obratovalni stroški Nadzorniki so se osredotočili na oddajanje prostorov na Dravski ulici. Najemnina tam ni pokrila niti stroškov, v letu 2020 je tako Zavod iz tega naslova ustvaril 2.100 evrov izgube. Zgovoren primer je najemnina, ki so jo zaračunavali Etnografske- Foto: Sta/M24 Odpadki, ki jih je možno oddati brezplačno • • • • • • • • • • letno do 0,5 m³ mešanih odpadkov osem avtomobilskih gum kovine papir in karton steklenice leseno embalažo elektronsko opremo in naprave gospodinjske aparate baterije in akumulatorje zdravila s pretečenim rokom Javne službe smo zaprosili za informativni izračun, koliko okvirno stane prevzem odpadkov z ene avtoprikolice v primeru, če bi uporabnik brezplačno količino že pokoristil in bi moral prevzem plačati. Šlo bi za znesek okoli 150 evrov, so povedali v podjetju. Odvoz kosovnih odpadkov brezplačen Vsak uporabnik ima možnost brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov od doma. „Akcija zbiranja kosovnih odpadkov se izvede enkrat letno in je za naročnike brezplačna. Letos jo bomo izvedli predvidoma od maja do avgusta po predhodnem naročilu uporabnikov. Naročila začnemo zbirati v februarju, občane bomo o tem obvestili,“ so povedali v JS Ptuj. Dodali so, da si lahko občani odvoz smeti od doma naročijo tudi v obdobju izven organizirane akcije odvoza, vendar se v tem primeru storitev obračuna v skladu s cenikom. Mojca Zemljarič Foto: ČG Sergeja Puppis Freebairn: »Takšnih zgodb je morda še več.« Mestna svetnica Sergeja Puppis Freebairn je na zadnji seji mestnega sveta vztrajala, da morajo vsi javni zavodi prikazati podatke o izplačilu nadurnega dela v zadnjih 'korona' letih. Nesprejemljivo se ji zdi, da je Zavod za šport Ptuj na eni strani zaposlenim izplačeval nadure in povečan obseg dela, na drugi pa čakanje na delo zaradi koronavirusa. Kot je dejala svetnica, pričakuje poročilo o številu upravičencev ter opravljenih in izplačanih nadurah tudi od občinskega podjetja Javne službe Ptuj in drugih občinskih zavodov: »Pri več zavodih se je pojavilo izplačevanje nadur. Pri Zavodu za šport se je izkazalo, da je to neupravičeno, zato me zanima, ali je to praksa tudi drugje.« Foto: ČG Sandi Mertelj: »To so majhne vsote« Direktor Zavoda za šport Sandi Mertelj pojasnjuje, da čakanje na delo časovno ni sovpadalo z nadurnim delom: »Pri nadurnem delu smo dodatke izplačevali čistilkam in vzdrževalcem, ki delajo ob koncu tedna, odpirajo prostore za razne dogodke, jih čistijo. Pri povečanem obsegu dela pa je šlo za nadomeščanja zaradi odsotnosti (bolniški dopusti). Pri nas na zavodu delata dve čistilki in dva vzdrževalca, po normativih bi potrebovali še enega dodatnega zaposlenega. Res so na robu zmogljivosti. Vsote, ki so jih za nadurno delo ali povečan obseg dobivali, pa so po mojem mnenju zelo nizke.« mu društvu Kurent. Za 10 kvadratnih metrov velik poslovni prostor mesečni račun najemnine znaša 13 evrov, skupaj s stroški ogrevanja, odvoza smeti ... Posebej naj bi plačali le stroške elektrike in ostale telekomunikacijske stroške. Zelo podoben račun Zavod izstavlja tudi Footgolf klubu Ptuj in Medobčinski nogometni zvezi Ptuj. Vsi imajo sedež na naslovu Dravska 18. Nadzornici menita, da je neobičajno, da so v tako nizko najemnino všteti celo obratovalni stroški. V odgovoru na očitek, da cen najema niso uskladili od leta 2009, je vodstvo Zavoda odgovorilo, da za to ni bilo osnove, saj da občina ni spreminjala vrednosti točke, po kateri se obračunava najemnina. Julija 2020 je sicer v veljavo stopil nov cenik, a le za uporabo športnih objektov v občinski lasti. »Kmalu bomo skupaj z občino pripravili nov cenik še za poslovne prostore. Sicer ga mora sprejeti mestni svet, res pa je, da bi morda tudi mi morali pripraviti in z njimi uskladiti nov predlog že prej,« priznava Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj. Na eni strani povečan obseg dela, na drugi čakanje na delo Na Zavodu za šport je zaposlenih sedem javnih uslužbencev. V letu 2020 jim je bilo izplačanih 439 ur nadurnega dela. Dodatek za nadurno delo je znašal okrog 3.583 evrov. Sodeč po pojasnilih naj bi bila večina tega denarja izplačana čistilkam in vzdrževalcem zaradi specifike dela in dela ob koncu tedna, ko poteka večina športnih dogodkov. A stališče nadzornic je jasno: »Zavod za šport ne sme javnim uslužbencem za iste naloge izplačevati povečanega obsega dela. Za opravljanje nalog, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče nenehno izplačevati povečanega obsega dela.« Za povečan obseg dela so v letu 2020 izplačali okrog 3.400 evrov, na drugi strani pa jih je čakanje na delo zaradi situacije s covidom stalo še dodatnih 4.000 evrov. Lani izplačil iz naslova povečanega obsega niso več imeli. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Aktualno petek z 21. januarja 2022 stran 3 3 Spodnje Podravje z Perutnina Ptuj prodala Ptujsko klet Trije vodilni postali še lastniki Ptujska klet ima od konca lanskega leta nove lastnike. Večinski, 80-odstotni delež v podjetju obvladuje družba Pullus Wines, ki je v lasti treh dosedanjih vodilnih v Ptujski kleti: direktorja Tineta Keka, glavnega enologa Maksimiljana Kadivca in nekdanjega direktorja Vinka Madla. Preostali 20-odstotni delež Ptujske kleti je v rokah podjetja ACH Invest in Metke Kejžar kot fizične osebe. Dosedanja lastnica Ptujske kleti je bila Perutnina Ptuj, leta 2002 si jo je pripojila skupaj s Kmetijskim kombinatom, ki je veljal za največje slovensko kmetijsko podjetje. V 20 letih se je v Perutnini Ptuj marsikaj spremenilo, radikalne spremembe na področju lastništva in upravljanja so se zgodile po dokapitalizaciji, to je po letu 2016. Ko se je v obdobju 2018–2019 lastništvo dokončno konsolidiralo v rokah ukrajinskega živilskega velikana, skupine MHP, so novi lastniki jasno povedali, da jih zanima samo jedrna dejavnost, to je vzreja perutnine, pridelava perutninskega mesa in proizvodnja mesnih izdelkov. Zato so ostale dejavnosti začeli postopoma opuščati (med prvimi je bilo to gostinstvo) in jih skupaj z nepremičninami ter osnovnimi sredstvi ponudili v prodajo. Foto: ČG Foto: ČG Blagovna znamka Pullus je vredna 625.000 evrov, je razvidno iz javno dostopnih dokumentov v bazi Ajpes. Lastniki, ki so v podjetju že utečena ekipa Da bo Perutnina Ptujsko klet prej ali slej prodala, je bilo jasno že nekaj časa, čakalo se je na pravega ponudnika in pravo ponudbo. V Perutnini Ptuj so v enem izmed pogovorov za naš časopis povedali, da je želja ukrajinskih lastnikov, da se Ptujska klet proda kupcu, ki pozna dejavnost in jo bo nadaljeval ter nadgrajeval. Konec leta je prinesel tudi ta korak, kupci Ptu- Foto: ČG Ptujska klet ima 150.335 steklenic arhivskega vina, piše v novo oblikovani družbeni pogodbi podjetja. Najstarejša ohranjena vina so stara čez sto let. Trije vodilni v Ptujski kleti, Tine Kek, Vinko Mandl in Maksimiljan Kadivec, so postali večinski lastniki podjetja. Po družbeni pogodbi je osnovni kapital Ptujske kleti ocenjen na 4,7 milijona evrov; Kek, Kadivec in Mandl (Pullus Wines) imajo v lasti 80 odstotkov v nominalni vrednosti 3,8 milijona evrov, preostala dva lastnika pa vsak po deset odstotkov v nominalni vrednosti 472.000 evrov. jske kleti so trije vodilni v podjetju, to so sedanji in nekdanji direktor ter glavni enolog. „Postopek prodaje 100-odstotnega poslovnega deleža v družbi Ptujska klet je končan. Skupina Perutnina Ptuj sledi svoji usmeritvi na jedrno dejavnost in nadaljuje s prodajo naložb, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo piščančjega mesa in izdelkov, med njimi je tudi dejavnost vinarstva. Večinski delež je odkupilo podjetje Pullus Wines, ki so ga ustanovili vodstveni delavci v Ptujski kleti, ki imajo večletne izkušnje in znanje s področja proizvodnje in prodaje vin in žganih pijač. Ptujska klet je tako dobila lastnike iz vinarske dejavnosti, katerih primarni interes je ohranjanje in razvoj vinarstva na Ptuju ter vinogradništva v Halozah in Srednjih Slovenskih goricah,“ so pojasnili v vodstvu Perutnine. Višine kupnine ne razkrivajo Višine kupnine niso želeli navesti, saj da gre za poslovno skrivnost in je v skladu s pogodbenimi določili ne morejo razkrivati. „S prodajo 100-odstotnega poslovnega deleža je preneseno celotno lastništvo v družbi, ki ohranja vso premoženje in pravice ter obveznosti. Ptujsko klet smo prodajali kot celoto,“ dodajajo v Perutnini. To med drugim pomeni, da se na nove lastnike prenašajo vse nepremičnine in oprema za izvajanje dejavnosti: proizvodni prostori na Vodnikovi ulici, objekti na Vinarskem trgu, tisti del kleti, ki ga je podjetje že doslej koristilo za svoje potrebe, ter vinski arhiv. Tine Kek, direktor Ptujske kleti, ki je po novem v pomembnem deležu tudi solastnik podjetja, je povedal, da je cilj ohranjati, razvijati in nadgrajevati dejavnost na domačem in tujih trgih, krepiti poslovni odnos s kooperanti in ohranjati dober odnos z zaposlenimi. Prihodki Ptujske kleti so v koronskem letu 2020 znašali 2,8 milijona evrov in so v primerjavi z letom prej (2019) padli za 700 tisočakov. Klet je v letu 2020 poslovala z minimalnim dobičkom 6.200 evrov, medtem ko so v 2019 ustvarili 86.000 evrov dobička. V računovodskih izkazih je sicer prikazana tudi akumulirana izguba iz poslovanja minulih let v višini okoli 1,7 milijona evrov. Klet povprečno letno pridela okoli milijon litrov vina, grozdje pa v celoti odkupijo od kooperantov, na letni ravni med 1.400 in 1.500 ton. Glavni blagovni znamki vin iz Ptujske kleti sta Pullus in Haložan ter Petovia za žgane pijače. Mojca Zemljarič Podravje, Ptuj z Dokončno odločeno, kakšno bo 62. Kurentovanje Kurentovanje že drugič zapovrstjo le na spletu Drugo leto zapored bo Kurentovanje izpeljano v okrnjeni obliki. Zaradi naraščajočega števila okužb in veljavnih odlokov izvedba največjega ptujskega festivala na način, kot bi si vsi skupaj želeli, ni možna. V živo ne bo ne povork, ne prikazov etnografskih likov in žal tudi ne glasbenega in spremljajočega dogajanja v karnevalski dvorani. Čeprav smo vsi do zadnjega upali, da bo način izvedbe lanskoletnega Kurentovanja le slab spomin, je zdaj jasno, da bo tudi letos zgodba potekala v podobnih okvirih. Dogajanja, kot smo ga bili vaje- ni do leta 2020, ne bo, tudi tokrat se večina aktivnosti seli na splet. »Zavedamo se, da to ni optimalna varianta, ampak je trenutno edina možna. Glede na sprejete odloke drugače ne gre. Do zadnjega smo »Kurentovanje je prireditev, ki bi morala potekati v živo!« V lanskem letu je bilo slišati nekaj očitkov na način izvedbe Kurentovanja; da je zapravljanje denarja za spletne dogodke nesmiselno. Nanje direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec odgovarja: »Zagotovo je Kurentovanje prireditev, ki bi morala biti izvedena v živo. Splet nikoli ne more nadomestiti tega vzdušja, ki je pravo le, ko so ljudje na ulicah. Vseeno pa smo se želeli pokloniti tradiciji, ljudi spodbuditi, naj negujejo običaje, naj se spomnijo lepih dogodkov in tako skupaj zagotoviti kontinuiteto. Tako tudi zbujamo pozitivna čustva, kar je pomembno v teh časih.« Mesto bo v času pustovanja lepo okrašeno, zato je pričakovati dober obisk. Če ne bo dodatnega zaostrovanja ukrepov, bo obratovalo tudi drsališče. In če že ne bo tradicionalnih povork ter množičnega druženja, bo vsaj drsanje v maskah na prostem gotovo posebna izkušnja. si prizadevali izvesti dogodke v živo, redno smo spremljali epidemiološko situacijo, a glede na trend naraščanja števila okužb je sprejeta odločitev edina sprejemljiva,« pojasnjuje Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Preko različnih spletnih vsebin bodo skušali nagovoriti širšo javnost in vsaj tako obeležiti 62. Kurentovanje. Začelo se bo 2. februarja 2022 s kurentovim skokom. Krofe bo vendarle treba speči V sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj bodo tudi letos izbirali naj pustni krof. Natečaj bo odprt 2. februarja, ocenjevanje in razglasitev pa bo 17. februarja. Dva dni kasneje se začne uradni program letošnjega Kurentovanja s predajo oblasti, ko bo županja Nuška Gajšek na balkonu Mestne hiše ključe simbolično Foto: ČG Letos se bomo več ali manj spominjali nekih lepših časov izpred dveh let. predala princu karnevala Hinku Šoštariču Vitezu Hinku Sodinskemu plemenitemu Gallu. Izbirali bodo najlepšo pustno okrasitev in najaktivnejše v regiji nagradili. Javnost pozivajo, naj na spletu delijo posnetke spominov nekih lepših, bolj normalnih pustnih časov. Karnevalsko obarvane bodo izložbe v mestu, v Mestnem kinu bo predvajan film Čas kurentov, v načrtu pa je še nekaj drugih aktivnosti, ki jih bodo predstavili v prihodnjih tednih. Porabili naj bi okrog 25.000 evrov »Odloki ne dovoljujejo druženj, množičnih zbiranj, zato programa v živo ne more in ne sme biti. Upamo pa, da bomo prihodnje leto lahko ponudili veliko bolj aktiven in razgiban program,« pravi Srečkovič Bolšečeva. Koliko natančno bo stala izvedba letošnjega programa, ni dokončno znano. Organizatorji predvidevajo, da lanskoletne porabe ne bodo presegli in da bo zadostovalo približno 25.000 evrov. »To obdobje virusa nam res ni naklonjeno, in čeprav organiziranih dogodkov ne bo, si želimo, da tudi letošnje Kurentovanje ostane v lepem spominu. Upamo, da bodo kurenti opravili svoje poslanstvo in poleg zime letos dokončno odgnali še viruse, da bomo naslednje leto vsi ponovno rajali na ptujskih ulicah,« še dodaja direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 Lovrenc na Dravskem polju z Krajevno središče stran 4 petek z 21. januarja 2022 Ptuj z ŠD Rogoznica letos obeležuje 60-letnico delovanja Gasilski dom, dvorana in trgovina Občina Kidričevo bo v prihodnjih letih na novo urejala središče Lovrenca na Dravskem polju. Za ta namen so šli v odkup nepremičnin kmetijske zadruge Sloga, gradili pa bodo nov gasilski dom, športno dvorano in trgovino. Foto: MZ Objekte v središču Lovrenca bi po napovedi kidričevskega župana Antona Leskovarja porušili (gasilski dom, dvorano, zadrugo) in na tem mestu zgradili parkirne prostore za kompleks poslovno-športnih objektov, ki jih namrevajo zgraditi bližje šoli. Po besedah kidričevskega župana Antona Leskovarja naj bi središče Lovrenca v naslednjih letih zaživelo v popolnoma spremenjeni podobi. Ob šoli ima občina namen zgraditi vrtec, prav tako bi s šolo povezali nov poslovno-športni objekt. »O urejanju središča Lovrenca in možnosti novogradnje smo se z zadrugo Sloga in trgovskim podjetjem Jager pogovarjali že pred štirimi leti, predvsem zato, da krajanom zagotovimo trgovino. Koncept trgovskega centra bi bil enak, kot je v Kidričevem, da ima Jager trgovino z živilskim blagom, Sloga pa zraven zadrugo (v Kidričevem je ob Jagru zadruga Polje dom). Takrat do končnega dogovora nismo prišli. Ves čas je bila naša želja, da bi središče kraja uredili, zato smo vztrajno iskali rešitve. Z zadrugo Sloga smo se sedaj dogovorili za odkup njihovih nepremičnin, kar je potrdil tudi občinski svet. Stroški nakupa so znašali 275.000 evrov,« je povedal župan Leskovar. Začetek 290.000 evrov vredne investicije Temeljni kamen je položen, že naslednji teden bo izbrani gradbinec, podjetje Mogg projekti začelo prenovo obstoječega in gradnjo prizidka objekta Športnega društva (ŠD) Rogoznica. Ker prav ta del mesta postaja izjemno gosto naseljen, bo to zelo dobrodošla investicija, tako za majhne kot velike. Skupaj bodo pridobili okrog 300 kvadratnih metrov obnovljenih in novih površin. S tem ko so Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj, Uroš Černivec, direktor podjetja Mogg projekti, d. o. o., in Peter Polanec, predsednik ŠD Rogoznica, položili temeljni kamen, so napovedali začetek obsežnih del. Gradnjo naj bi izbrano podjetje končalo do septembra letos, skušali pa bodo pohiteti in morda investicijo svojemu namenu predati še kak teden ali mesec pred rokom. »Prizadevali si bomo dela zaključiti čim hitreje in brez zapletov, kljub negotovosti na trgu,« je obljubil direktor izbranega podjetja. Skupna vrednost investicije znaša 290.000 evrov, kar bo financirano iz proračuna mestne občine Ptuj. »V tem mandatu smo veliko vlagali v športno infrastrukturo in še bomo. Za ta objekt smo se odločili, ker je več let obstajala potreba društva in četrtne skupnosti. V kratkem sledi še podobna investicija v stavbo ŠD Podvinci. Ponosni smo tudi, da smo uspešno zamenjali travno rušo na stadionu, obnovili atletski stadion in položili umetno travo. Vse to so velike in pomembne pridobitve. Če bomo Foto: ČG Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj, Uroš Černivec, direktor podjetja MOGG PROJEKTI, d. o. o. (izvajalec del), in Peter Polanec, predsednik ŠD Rogoznica tako nadaljevali, smo lahko zelo zadovoljni,« je prepričana županja, ki tovrstne investicije dojema kot pomemben doprinos k športni dejavnosti, a tudi nasploh k družbenemu življenju v občini. Zatrdila je, da se pri načrtovanju odzivajo na potrebe občanov in da se o seznamu najnujnejših opravil dogovarjajo v sodelovanju s predsedniki četrtnih skupnosti. Predsednik ŠD Rogoznica Peter Polanec je zagotovil, da bo nov Novo telovadnico bi povezali s šolo Ker je zemljišče trikotne oblike, z ene strani ga omejuje lokalna in z druge državna cesta, so se na občini odločili, da bi del prostora, kjer so sedaj objekti (gasilski dom, dvorana, zadruga), v prihodnje namenili za parkirne prostore, nove stavbe pa bi gradili bližje šoli oziroma bi jih s šolo celo povezali. »Novogradnja bi vključevala telovadnico, gasilski dom in trgovino. Telovadnico bi povezali s šolo. Za letos načrtujemo, da izdelamo idejno zasnovo, potekajo pogovori s trgovci, ki bi bili zainteresirani za javno-zasebno partnerstvo. Za gradnjo telovadnice bomo poskusili pridobiti evropska sredstva. Zadali smo si cilj, da bi investicijo končali v naslednjih petih letih. Nove prostore bodo dobili šola, gasilci, trgovci (živilska trgovina in zadruga), društva, pošta … S tem bo tudi kraj dobil popolnoma drugačen videz. Uredili bi parkirne prostore, ki bodo služili kompleksu krajevnega središča in pokopališču.“ Ob šoli tudi vrtec Občina Kidričevo ima v žepu sklep ministrstva za izobraževanje o sofinanciranju gradnje štirioddelčnega vrtca pri lovrenški podružnični šoli, država je za projekt odobrila pol milijona evrov. Z gradnjo vrtca čakajo, dokler se ne bo začel projekt protipoplavnega urejanja Polskave. Od tega je namreč odvisno gradbeno dovoljenje za vrtec. »Zemljišča okoli šole ležijo na poplavnem območju, zaščita pred visokimi vodami bodo zadrževalniki in drugi ukrepi, ki jih ima na Polskavi namen urediti državna direkcija za vode, izvajalec del za ta projekt pa je tudi že izbran. Sicer pa bomo vrtec gradili na navozu (nasipu), podobno, kot je šola. Ne moremo si privoščiti, da bi objekte izpostavljali potencialni nevarnosti poplav, ker je voda na tem območju že bila,« je razložil župan Leskovar. Glede na vse navedene načrte nas je zanimalo, ali morebiti razmišljajo, da bi bila lovrenška šola v prihodnje devetletka. „Ne, to ni v načrtu. Morda bomo v sklopu novogradnje uredili kakšno dodatno učilnico, če bi bila kdaj zanjo potreba. Je pa naš cilj, da ne bi bilo več pouka v kombiniranih oddelkih. To pa želimo spremeniti. Če bo v Lovrencu vrtec, se bodo morda starši v večji meri odločali za vpis v lovrenško šolo, ki je sedaj podružnica kidričevske, do petega razreda. Želimo, da bi imel vsak razred posebej pouk in da kombiniranega več ne bi prakticirali,« je še dodal prvi mož občine Kidričevo. Mojca Zemljarič Foto: ČG Objekt je potreben sanacije, zraven obnove pa ga bodo s prizidkom še povečali. Kakšen bo novi objekt »Z investicijo želimo zagotoviti kapacitete za potrebe delovanja ŠD Rogoznica in drugih mlajših ekip z območja MO Ptuj, predvsem mladinske in kadetske ekipe Nogometnega kluba Drava, za izvajanje programov športne dejavnosti ter razširitev programa športnih in rekreacijskih dejavnosti. Prizidek bomo zgradili ob starem delu objekta v pritličju. V sklopu investicije bomo uredili tudi stari del objekta. Ta bo skupaj s streho ostal enak kot sedaj, nadstropje bomo pustili neobdelano. Nov objekt bo zajemal garderobo in sanitarije za domače igralce, garderobo in sanitarije za gostujoče igralce, garderobo za sodnike in dve dodatni garderobi, WC za sodnike, prostor in WC za prvo pomoč, klubski prostor, pisarno za delegata, pralnico in prostor za energetiko, WC za ženske in moške, prostor za rekvizite,« pravijo na ptujski občini. objekt služil svojemu namenu. Toliko bolj, ker se članstvo povečuje in pomlajuje. V zadnjem obdobju so se namreč posvetili delu z otroki: »Danes imamo 40 registriranih otrok po selekcijah, s katerimi nastopamo v nogometni ligi. To območje postaja pomembno za mesto, saj je tu velik bazen novih hiš, mladih družin in prav je, da se temu primerno obnašamo ter zagotovimo pogoje za vadbo.« Vsi skupaj upajo, da bo investicija pravočasno končana tudi zato, ker letos ŠD Rogoznica obeležuje 60 let delovanja. Prenova in dozidava objekta je več kot odlična čestitka za aktivno in vztrajno delo vseh članov. Dženana Kmetec Sv. Tomaž z Odprli najnižjeležeče smučišče Prva dva dni že 140 smučarjev »Odzivi so odlični. Zadovoljni so smučarji in sankači, z njimi pa seveda mi. Proga je izredno lepo urejena,« pravijo v Smučarskem klubu Sv. Tomaž, kjer so minuli konec tedna odprli smučišče Globoki klanec. Članom smučarskega kluba so se kljub zeleni zimi uresničile želje o odprtju najnižjeležečega smučišča v državi. Nizke temperature so jim omogočile, da so pognali snežne topove in začeli zasneževati. Približno teden dni so intenzivno zasneževali, v soboto dopoldan so se po progi že spustili prvi smučarji. »Uspelo nam je zasnežiti večino proge, ločeno smo uredili tudi sankališče. Odzivi so odlični, proga je lepo urejena, imamo 30 do 50 centimetrov obdelanega snega, brezhibno vlečnico, katere kapaciteta je 800 smučarjev na uro,« je dejal predsednik kluba Ivan Grašič in dodal, da so v dveh dneh našteli okoli 140 smučarjev. Sneženih radosti željni obiskovalci prihajajo od vsepovsod. Če bodo temperature primerne, bodo zasneževanje nadaljevali in zasnežili še zgornji del proge. Za to Foto: Smučarski klub Sv. Tomaž Pogled na smučišče v Hranjigovcih pri Svetem Tomažu. bi potrebovali dve do tri noči, ocenjuje Grašič, ki je zelo zadovoljen, da so smučarsko sezono odprli tako hitro: »Računamo, da bo smučišče odprto do konca januarja, še bolje bi bilo, če bi lahko obratovalo še v februarju.« Cene vozovnic: 10 in 15 evrov Smučišče čez teden obratuje od 17. do 21. ure, ob koncu tedna tudi čez dan (od 9. do 14. ure). O aktualnem obratovalnem času, ki je odvisen od vremenskih razmer, sicer redno obveščajo na njihovi FB-strani. Cena smučarske vozovnice znaša 10 evrov za otroke do 15. leta starosti in 15 evrov za odrasle, za sankače je otroška karta 5 evrov. Smučišče je osvetljeno, v dolini je urejeno parkirišče, poskrbljeno je tudi za pestro gostinsko ponudbo. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo petek z 21. januarja 2022 stran 5 5 Spodnje Podravje z Študentsko delo: kje in za kakšen denar Urna postavka za študentsko delo bo višja Vzporedno z rastjo minimalne plače se za 28 centov zvišuje minimalna urna postavka za študentsko delo; po novem bo znašala 6,17 evra bruto. Študentsko delo v Sloveniji še vedno živi, delodajalci se za pomoč študentov in dijakov odločajo občasno ali redno. Tako kot številna druga področja je pandemija koronavirusa zelo zatresla tudi trg študentskega dela. Drastičen padec se je zgodil v prvem valu epidemije, po marcu 2020, ko so se zaustavile številne gospodarske dejavnosti. Na Študentskem servisu (ŠS) Maribor, ki ima poslovalnico med drugim na Ptuju, so povedali, da je takrat ponudba študentskega dela padla za 90 odstotkov. »Od maja do oktobra je bilo nato bolje, toda tudi v tem obdobju je bilo ponudbe dela zagotovo za 50 odstotkov manj. Lani se je ponudba dela postopoma vrnila na raven iz leta 2019,« so navedli in dodali, da je epidemija prinesla spremembo strukture ponujenih del. Predvsem se pozna padec ponudbe del na področjih turizma, organizacije dogodkov in animacij. So pa se odprle druge priložnosti, v ponudbi so dela, ki jih pred epidemijo ni bilo, med njimi so preverjanje PCT-pogoja in administrativno delo na covid točkah. Po navedbi sodelavcev ŠS Maribor gre za dve ta čas pogosto ponujeni deli. »Večja je tudi ponudba del na Na Petrolu s študenti in dijaki zadovoljni V podjetju Petrol so povedali, da je pri njih študentov v strukturi vseh zaposlenih manj kot pet odstotkov. Študentskega dela se poslužujejo skozi celo leto, v večini gre za občasna oziroma obdobna dela na različnih področjih, med drugim v prodajnokontaktnem centru, informatiki in na bencinskih servisih. »S študentskim delom imamo pozitivne izkušnje. Študenti so v glavnem zanesljivi, saj se zavedajo, da je študentsko delo v podjetju tudi priložnost za morebitno kasnejšo zaposlitev.« področju zdravstva, zdravstvenih in socialnih storitev, več je ponudbe za dostavljavce hrane, pa tudi del s področja spletne prodaje,« so pojasnili sogovorniki na študentskem servisu. Na Ptujskem povprečna bruto urna postavka do 6,5 evra »Kot v drugih regijah se je v času covida-19 tudi na ptujsko-ormoškem območju pojavila potreba po novih delih, gre za preverjanje PCT-pogojev pred trgovskimi centri in podjetji ter administrativna dela v mobilnih enotah za hitro covid-19 testiranje. Trenutno je po teh dveh delih tudi največje povpraševanje. Poleg tega so v ponudbi del še strežba, delo v proizvodnji, skladišču, administracija in vsestranska pomoč v trgovinah, kar pomeni delo na blagajni, pomoč pri prodaji in zlaganje blaga na police. Povprečna bruto urna postavka za študentsko delo na območju Spodnjega Podravja je med 6 in 6,5 evra, kar pomeni od 5,07 do 5,49 evra neto, kar dijak ali študent za opravljeno delo dejansko dobi izplačano na svoj transakcijski račun.« Foto: ČG V ponudbi študentskih del so zaradi epidemije precej ugasnila dela na področjih turizma, organizacije dogodkov in animacij, so se pa pojavila nova, kot so preverjanje PCT-pogojev in delo v mobilnih enotah za covid-19 testiranje. Foto: ČG Na ŠS Maribor so povedali, da je prvi val epidemije marca in aprila 2020 študentsko delo zdesetkal za 90 odstotkov. Šele lani se je ponudba del na trgu postopoma vrnila na predkrizno raven leta 2020. Obvezni prispevki niso bili preveč boleč udarec Pri regulaciji plačila študentskega dela sta se v minulem desetletju zgodili dve spremembi. Leta 2012 je država prvič regulirala oziroma uzakonila minimalni znesek urne postavke, od 2015 se za študentsko delo plačujejo prispevki za pokoj- ninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Po podatkih ŠS Maribor uvedba obveznih pokojninskih in zdravstvenih prispevkov na študentsko delo, ki je za delodajalce pomenila dodatno finančno obremenitev, v obseg študentskega dela ni bistveno posegla. »Dolgoročno na obseg študentskega dela ni vplivala,“ so poudarili v ŠS Maribor. Pošta povprečno mesečno zaposluje 225 študentov Med ponudniki študentskega dela je tudi Pošta Slovenije. Povprečno mesečno nudijo delo 225 študentom, kaže statistika letnih delovnih ur (470.000 v lanskem letu). Kot so povedali v podjetju, gre predvsem za priložnostno in obdobno sodelovanje, kot pomoč redno zaposlenim, pa tudi za nadomeščanje odsotnosti redno zaposlenih sodelavcev. Pošta največji obseg študentskega dela zaradi povečanega prometa s paketnimi in pisemskimi pošiljkami koristi ob koncu leta. Študentsko delo v Pošti Slovenije se načeloma ponuja na vseh koncih Slovenije. Lahko je to pomoč pri dostavi pošiljk (pisem, paketov, časopisov), delo v skladiščih logističnih centrov v Ljubljani in Mariboru, občasno so na voljo dela v administraciji ali na posameznih strokovnih področjih. V zadnjem obdobju imajo kar nekaj ponudbe za delo pri preverjanju PCT-pogojev. „Izkušnje s študentskim delom so v večini primerov dobre. Dijakom in študentom omogočamo tudi praktična izobraževanja, ki potekajo na učnih poštah, v skladu z izobraževalnimi programi šol in kadrovskimi potrebami družbe.“ Za delo pri testiranju do 10 evrov bruto na uro V podravski regiji je trenutno študentskega dela v ponudbi kar nekaj, od strežbe in dela v kuhinji do dela v prodajalnah, proizvodnji, skladiščih, pri selitvah, na bencinskih servisih, pošti in v administraciji. Delodajalci večinoma ponujajo minimalno urno postavko, trenutno je to še 5,89 evra bruto (strežba, trgovine, čiščenje, proizvodnja in zanimivo: tudi za preverjanje PCT-pogoja, ki sicer ni fizično zahtevno delo, je pa lahko tisti, ki ga opravlja, tarča verbalnih napadov). Za delo pri covid testiranju je ponujena urna postavka 8,9 evra in za delo pismonoše 8 evrov (oboje bruto). V Mariboru za delo pri covid testiranju ponujajo urno postavko celo do 10 evrov, sicer so tam tudi urne postavke za plačilo strežbe za nekaj centov višje kot v Ptuju in okolici. V preteklosti je za zelo dobro plačano delo veljala pomoč pri arheoloških izkopavanjih. Danes ponujena urna postavka znaša 6,25 evra in je le nekaj centov nad minimalno zakonsko določeno, je moč zaslediti na seznamu objavljenih del ŠS Maribor. Mojca Zemljarič Slovenija z Hoferjev zaposlitveni model 30-urnik za polni delovni čas V trgovski družbi Hofer so oblikovali zaposlitveni model, po katerem delavec tedensko povprečno oddela 30 ur, a se mu priznava delovna obveznost 40-urnega delovnika. Čeprav je zaposleni na delovnem mestu manj ur, mu delodajalec v celoti obračuna polni delovni čas in v zvezi s tem predpisane prispevke. V Hoferju so model poimenovali (po)polni delovni čas. „Gre za možnost zaposlitve za krajši, povprečno 30-urni delovnik, z vsemi ugodnostmi zaposlitve za polni delovni čas. Ta zaposlitveni model smo najprej uvedli na področjih prodaje in logistike. Po odličnem odzivu in uspešnem testnem obdobju smo z letošnjim letom možnost vključitve v zaposlitveni model (po)polni delovni čas razširili na vsa delovna področja, tudi v upravi,“ so povedali v podjetju. V model (po)polni po dveh letih zaposlitve Pilotno so model (po)polni delovni čas zagnali septembra 2020, sodelavce so vanj vključevali postopoma, konec lanskega leta jih je bilo vključenih 95 odstotkov – tistih, ki so izpolnjevali pogoje in so bili pred tem zaposleni za krajši delovni čas. V Hofer (po)polni delovni čas se lahko vključijo sodelavci, ki so pri trgovcu zaposleni najmanj dve leti, sicer pa zaposlitev v podjetju poteka po tako imenovanem motivacijskem konceptu. „Ob nastopu zaposlitve sodelavec avtomatsko dobi zaposlitev za nedoločen čas. Po prvem letu mu začnemo plačevati prispevke v drugi pokojninski steber. Po oddelanih dveh letih se ima zaposleni možnost vključiti v zaposlitveni model Hofer (po)polni delovni čas, ki omogoča zaposlitev za polni delovni čas z dogovorjeno krajšo delovno obveznostjo. V praksi pomeni, da naši sodelavci dogovorjeno delajo krajši delovni čas, vendar so zaposleni za polni čas. To je razvidno tudi iz plačilne liste, kjer prikažemo polne ure, kot jih naša zakonodaja priznava za polno delovno obveznost (40 ur tedensko). Hkrati so na plačilni listi prikazane dejansko oddelane ure na podlagi dogovorjene krajše delovne obveznosti, na primer 30 ur tedensko, ter ure pripadajoče plačane odsotnosti z dela zaradi uskladitve družinskih in poklicnih obveznosti (preostanek ur do 40 ur na teden). Sodelavcem, ki so vključeni v Hofer (po)polni delovni čas, priznamo polnih 160 delovnih ur na mesec. Pripadajo jim pravice zaposlitve za polni delovni čas, šteje se jim polna pokojninska doba, pripada jim polni regres, ki bo pri nas letos znašal 1.700 evrov.“ Hofer v Sloveniji od 2005 Mednarodno trgovsko podjetje Hofer je v Sloveniji prisotno od leta 2005, zaposluje več kot 2.000 sodelavcev in ima 89 prodajaln. Poslujejo v okviru skupine Aldi, zgodovina katere se je začela pisati leta 1913 v nemškem Essnu, kjer je družina Albrecht odprla trgovino z živili, ki je postopoma zrasla v mednarodno verigo prodajaln z diskontnim konceptom prodaje. MZ Foto: Hofer V podjetju Hofer sodelavcem ponujajo zaposlitveni model (po)polni delovni čas. To pomeni, da za zaposlenega pokrijejo vse obveznosti za polni, 40-urni delovnik, medtem ko je njegova povprečna tedenska delovna obveznost 30 ur. Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK petek z 21. januarja 2022 V središču 6 stran 6 Slovenske gorice z Število potrjenih okužb ruši rekorde Spodnje Podravje z Javni zavodi in podjetja pozdravljajo nova pravila o Daleč nad slovenskim povprečjem Moč korone pojenja, delovni Samo v tednu dni je število pozitivnih PCR-testov, ki so jih opravili v Zdravstvenem domu Lenart, poskočilo za 30 odstotkov. Foto: Arhiv Svet24 V lenarškem zdravstvenem domu opravljajo testiranja s PCR-testi od jutra do večera in tudi med vikendom, saj število okužb z novim koronavirusom in zlasti njegovo različico omicron skokovito narašča in ruši rekorde. Zaradi tega novega, zelo nalezljivega seva je obglavljeno tudi vodstvo doma, saj sta zaradi okužbe med domačimi štirimi stenami obtičala direktor Jožef Kramberger ter njegova pomočnica in glavna se- stra Klavdija Dvoršak. Medtem ko je delež pozitivnih PCR-testov na državni ravni vse višji, pa primerjava za teden med 1. in 16. januarjem kaže še bistveno večje odstopanje v osrednjih Slovenskih goricah. Kot je razvidno iz priložene tabele, se je delež potrjeno okuženih v Sloveniji v omenjenem obdobju gibal med 50 in skoraj 63 odstotki vseh opravljenih PCR-testov, medtem ko je to povprečje v ZD Lenart znašalo od slabih 52 pa vse do kar vrtoglavih 86 odstotkov testiranih. Kljub temu da so številke ob nedeljah običajno nižje kot ostale dni, za dan z najvišjim številom potrjenih okužb tako v Sloveniji kot Slovenskih goricah velja prav zadnja nedelja, 16. januarja. Takrat je bilo na državni ravni pozitivnih 62,87 odstotka vseh PCR-testov, v ZD Lenart pa so jih, kot že rečeno, potrdili dobrih 86 odstotkov. SD Primerjava števila testiranih s PCR-testom in potrjeno okuženih, Slovenija in ZD Lenart, 10.–16. 1. 2022 PCR-test 10. januar 11. januar 12. januar 13. januar 14. januar 15. januar 16. januar Vir: NIJZ in ZD Lenart 10.257 14.821 13.350 13.689 14.364 10.304 7.901 Slovenija Potrjeni priPotrjeni primeri meri v številu v odstotkih (%) 5.174 50,44 7.433 50,15 6.868 51,46 6.925 50,59 7.591 52,85 6.016 58,39 4.967 62,87 PCR-test 78 79 100 85 93 63 79 ZD Lenart Potrjeni priPotrjeni primeri meri v številu v odstotkih (%) 43 55,13 41 51,90 68 68,00 50 58,82 71 76,34 51 80,95 68 86,08 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Razprodaje v Qcentru Ptuj -DQXDUVNLGQHYLVRNRWQDODŕË]DRELVNQDMYHËMHJDQDNXSRYDOQHJDVUHGLŕËDQD3WXMXò 4FHQWUDQD3XKRYL •‹ǡ ‹ ‹æ«‡–‡ ƒŒ„‘ŽŒæ‡ ‹œ†‡Ž‡ ’‘ ‹œŒ‡‘ —‰‘†‹Š ‡ƒŠǡ Œ‹Š „‘•–‡ ƒæŽ‹ ’”ƒ˜ ˜ ’”‘†ƒŒƒŽƒŠ  ‡–”ƒǡ Œ‡” ’‘–‡ƒŒ‘ ˜‡Ž‹‡ ”ƒœ’”‘†ƒŒ‡Ǥ ‘ ‘ ƒ ‡•‡ ƒ Œƒ—ƒ”Œƒ ’ƒ ŽƒŠ‘ ƒ ˆƒ ‡„‘‘ •–”ƒ‹  ‡–”ƒ –—Œ •‘†‡Ž—Œ‡–‡ –—†‹˜ƒ‰”ƒ†‹‹‰”‹Ǥ V trgovinah MANA ‡•’”‡‰Ž‡Œ–‡•‡œ‘•‹Š’‘’—•–‘˜Ǩ œ‘”‹•–‹–‡†‘ͺͶά’‘’—•–ƒƒ‘„Žƒ«‹Žƒ‹ ‘†‡ †‘†ƒ–‡ Œ‡•‡Ȃœ‹ƒ œƒ ˜•‘†”—ā‹‘Ǥ V Trgovini Sinsay ’”ƒ˜‹Œ‘ǡ †ƒ ˜ƒ ƒŽ‘ ƒ—’‘˜ƒŒƒ ‡ „‘ 捑†‹Ž‘ǡ œƒ–‘ •‘ ’”‹’”ƒ˜‹Ž‹ ‘”‘ œ‹āƒŒ‡ Ȃ ‡‡ •‘ ’”‹ Œ‹Š ‹āŒ‡ †‘ƒ”ͼͶ‘†•–‘–‘˜Ǥ „—–‡˜œƒ—†‘„‡‘”ƒ‹撑”–‡ƒ–‹˜‘•–‹„‘•–‡ƒæŽ‹˜’”‘†ƒŒƒŽ‹ Tomas sport Ȃ ‡‡ •‘ ‹œŒ‡‘ —‰‘†‡Ǥ —†‹ ˜ Sports directu ˜ƒ• ƒ ’‘Ž‹ ƒŠ ‹ ‘„‡æƒŽ‹‹Š«ƒƒŒ‘撑”–ƒ‘„Žƒ«‹Žƒ‹ ‘’”‡ƒœƒƒ–‹˜‡œ‹•‡‹–—†‹ ’‘Žƒ†‡†‹Ǥ V Bags and more •‘ ’”‹’”ƒ˜‹Ž‹ ’‘’—•–ƒ–‘”„‹ ‡Ȃ ‡‡•‘‹āŒ‡‘†ͻͶ’ƒ˜•‡†‘ͽͶ‘†•–‘–‘˜Ǥ  ‹Œƒ ˜‡ŽŒƒ †‘ ‘ ƒ Œƒ—ƒ”Œƒ ‘œ‹”‘ƒ†‘”ƒœ’”‘†ƒŒ‡œƒŽ‘‰Ǥ ƒ˜‹Œ–‡ æ‡ ˜ ’”‘†ƒŒƒŽ‡ Gamp, KIK, NKD ali Pepco Ȃ –—†‹ –ƒ „‘•–‡ ƒæŽ‹ ˜•‡ǡ ƒ” ’‘–”‡„—Œ‡–‡ œƒ •˜‘Œ ‘†‹ •–‹Ž ‹ —†‘„‘ ’‘«—–Œ‡ǡ ’‘ ‹œŒ‡‘ —‰‘†‹Š ‡ƒŠǤ —†‹˜’”‘†ƒŒƒŽ‹Vitapur‹œ‘”‹•–‹–‡ —‰‘†‘•–‹ ˜‡Ž‹‹Š •‡œ‘•‹Š ’‘’—•–‘˜ ‹ ‹œ„‹”ƒŒ–‡ ‡† ˜‡« ‘–͸ͶͶ‹œ†‡Ž‹ǡ’‘ƒŒ—‰‘†‡Œæ‹Š ‡ƒŠǦ’‘’—•–‹†‘ǦͼͶά–‹œƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‘ƒŒ—‰‘†‡Œæ‹ƒ—’Ǥ ‘ƒ—’‘˜ƒŒ—’ƒ’‘•”„‹–‡æ‡ œƒ Žƒ«‡ ā‡Ž‘†«‡Ǥ ƒƒŒ „‹ •‡ —˜ƒ”ŒƒŽ‹ œ ƒ„ƒ˜‘ •‡•–ƒ˜‹ –‡” †‘Ž‰‘–”ƒŒ‹ —ŠƒŒ‡ ‰‘Žƒāƒ ƒŽ‹ ’ƒ•—ŽŒƒ Ȃ ‡‘•–ƒ˜‘ •‡ —•–ƒ˜‹–‡˜‘”‡’«‡˜ƒŽ‹ ‹ƒāŽ‹ ‘’”‹  ‡–”—–—Œ–‡”•‹’”‹˜‘æ«‹–‡ƒŒ„‘ŽŒæ‡†‘„”‘–‡ƒāŽ‹ ‘ǡ‹†‹æ‹Œ‘ ’‘ †‘ƒ«‡ ‹ ˜ƒ• •’‘‹Œ‘ ƒ†‘„”‘–‡ƒæ‹Šƒ‹„ƒ„‹ Ǥ ”‹˜‘æ«‹–‡•‹ŽƒŠ‘”ƒŽŒ‡˜‹’ƒ•—ŽŒǡ ‰—”ƒ•‡˜ƒ’‡ǡ’”ƒ˜‹†‘ƒ«‹ ‰‘Žƒāǡ”ƒŒ•‡Ž‘„ƒ•‡‹‘˜‘•– Ȃ ’”ƒ˜‡ •ƒ”ƒŒ‡˜•‡ «‡˜ƒ’«‹«‡Ǥ ƒŠ‘Œ‹Š’‘Œ‡•–‡–ƒƒŽ‹Œ‹Š‘†‡•‡–‡ †‘‘˜ –‡” Œ‹Š ’‘‰”‡Œ‡–‡ –—†‹ ƒ•Ž‡†Œ‹ †ƒǤ ‘ †‘„”‘–‡ ƒāŽ‹ ‘ŽƒŠ‘’”‹†‡–‡–—†‹••˜‘Œ‘ ‡„ƒŽƒā‘ǡ ˜ ‘”‡’«‡˜ƒŽ‹ ‹ ƒāŽ‹ ‘’ƒæ‡œ‡”ƒŒ—†‹Œ‘–—†‹ ƒŒ„‘ŽŒæ‹†‘ƒ«‹揑”Ǥ Po novem letu se okužbe s koronavirusno različico omikron sicer neizprosno širijo, a po informacijah delodajalcev za zdaj niso grobo posegle v delovne procese. Delodajalci večjih težav z organizacijo dela doslej še niso imeli. V javnih zavodih oz. kritični infrastrukturi nova pravila glede odrejanja (in dolžine) karanten seveda pozdravljajo, saj se bo s tem precej zmanjšala odsotnost zaposlenih, ki so morali v karanteno ob prvem rizičnem stiku z okuženim, čeprav niso zboleli. V gospodarstvu pa vlado pozivajo, naj tovrstne ukrepe sprejme tudi za podjetja. Govorili smo z več delodajalci v spodnjepodravski regiji, karantene in okužbe so prisotne skoraj povsod, pa naj gre za proizvodno, trgovsko ali storitveno dejavnost, zdravstvo, socialo, šolstvo … Čeprav podjetja in druge delovne organizacije (javni zavodi) skrbijo za dosledno izvajanje preventivnih higiensko-varnostnih ukrepov ter aktivno spremljajo epidemiološko situacijo, se okužbam pač ni moč izogniti. Niso pa tako intenzivne, da bi bistveno vplivale na izvajanje dejavnosti. Trgovci prilagajajo delovni čas „Za Mercator in področje trgovine lahko na sploh rečemo, da delovno mesto ni vir okužb. V zadnjem tednu dni opažamo več bolniških odsotnosti kot običajno, zato smo morali v nekaterih trgovinah prilagoditi obratovalni čas, z veliko požrtvovalnostjo zaposlenih nam uspeva ohranjati delovne procese za zdaj nemotene,“ so pojasnili v Mercatorju. Tudi pri drugem večjem trgovcu, Spar Slovenija, delovni procesi tečejo nemoteno. Ob vseh normiranih ukrepih so zaposlene razporedili še v izolirane ekipe (mehurčke), prav tako izvajajo redno testiranje. V Petrolu beležijo rast okužb med zaposlenimi ter posledično karantenskih odločb. Kljub temu se trudijo, pa poslovanje na vseh nivojih in lokacijah poteka čim bolj nemoteno. „Prodajne aktivnosti v celoti prilagajmo trenutni situaciji. V primeru večjega števila okužb in izdanih karantenskih odločb smo ponekod prilagodili delovni čas prodajnih mest. Na večini prodajnih mest smo zagotovili možnost plačevanja blaga in storitev neposredno s cestišča, s čimer omogočamo strankam nakup brez vstopa v trgovino in optimiziramo število zaposlenih. Delovni proces za zdaj teče V Vrtcu Ptuj imeli v drugem valu več okužb kot zdaj Ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak je povedala, da so trenutne razmere stabilne, delo v vseh enotah teče nemoteno, v torek so imeli v karanteni dva oddelka otrok. „Porast okužb smo zaznali takoj v začetku novega leta, predvsem je šlo za okužbe pri strokovnih delavkah, manj pri otrocih. Največ težav nam povzroča izpad kadra zaradi okužb, karanten ali koriščenja ukrepa višje sile za varstvo otroka. Do sedaj nam je nekako uspevalo zagotavljati nemoteni proces dela s prerazporejanjem delavk.“ V primerjavi z lanskim šolskim letom je okužb pri zaposlenih v Vrtcu Ptuj letos manj. Po besedah ravnateljice so jih od začetka šolskega leta do sredine tega tedna zabeležili 47, lani v enakem obdobju 57. Za nova pravila v zvezi z odrejanjem karanten, ki so v veljavi od srede, Vučakova pravi, da bodo zmanjšala kadrovska tveganja. „V skladu z odlokom zaposleni in celotni oddelek otrok po visoko tveganem stiku ne bodo avtomatsko napoteni v karanteno na domu. To bo posledično pomenilo manj kadrovskih težav, prav tako bo manj stisk med starši.“ nemoteno, doslej ni bilo potrebe za zapiranje bencinskih servisov.“ JS Ptuj, PP, Boxmark, Talum in DEM: le rahel kadrovski izpad V Javnih službah (JS) Ptuj pravijo, da pri kadrih ne beležijo večjega izpada. „Seveda se zgodi kakšna okužba ali karantena, a zaenkrat delovni procesi na vseh enotah tečejo normalno. Karantenski ukrepi, ki so v veljavi od tega tedna, nas kot delodajalca neposredno ne zadevajo, posredno pa to za nas pomeni manjši izpad kadra zaradi nujnega varstva otrok.“ Direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš je povedal, da je bilo sredi tedna z dela zaradi karanten in okužb odsotnih deset sodelavcev (štirje okuženi, šest karanten). Upa, da se številka ne bo povečevala. Situacijo ocenjuje kot relativno ugodno, saj trenutna odsotnost z dela ne vpliva na pro- izvodni proces; proizvodnja teče nemoteno, trdne so tudi dobaviteljske verige. V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) so navedli, da beležijo zelo malo okuženih, kar pripisujejo doslednemu upoštevanju sprejetih ukrepov in odgovornemu ravnanju sodelavcev tako na delovnem mestu kot izven njega. Podobno so povedali tudi v Perutnini Ptuj: »Trenutno ne beležimo večje odsotnosti z dela zaradi okužb s covidom oz. karanten in to ne vpliva na potek delovnih procesov.« V Talumu število odsotnih delavcev zaradi covida-19 v zadnjem tednu narašča, a vseeno dosega le nekaj odstotkov, zato delovne procese obvladujejo. Zavedajo pa se, da se lahko odsotnost sodelavcev hitro poveča, zato se pridružujejo pozivu Gospodarske zbornice, ki predlaga skrajšanje izolacij in karanten ob predložitvi negativnega testa. Tudi v trgovinah jim uspeva ohranjati delovne procese nemoteno, so pa ponekod prilagodili delovni čas. Štajerski TEDNIK petek z 21. januarja 2022 petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 odrejanju karanten Ptuj z MARK Metal o nesmiselnosti nekaterih ukrepov procesi večinoma nemoteno Dve leti nepotrebnega vrtenja v krogu V ptujskem podjetju MARK Metal hitre teste na covid-19 izvajajo že od leta 2020, za 10-dnevno karanteno pravijo, da je nesmiselna, enako tudi nošenje mask pri zdravih osebah. Ves čas epidemije so uspešno obvladovali širjenje okužb ter nemoteno zagotavljali proizvodnjo, kljub temu da so se pogosto po nepotrebnem vrteli v krogu in se ukvarjali z nepotrebnimi temami. Glede testiranja so v podjetju povedali, da ga zadnjih nekaj mesecev izvajajo redno za vse, na 48 ur. Pred tem je bilo testiranje po potrebi, ob znakih okužbe in rizičnih stikih. Prav tako so v podjetju od začetka epidemije izvajali vse predlagane preventivne ukrepe. „Do zdaj je proizvodnja tekla nemoteno. Največja odsotnost, ki smo jo beležili naenkrat zaradi okužb ali karantene je bila devetodstotna. Trenutno imamo v izolaciji ali karanteni skupaj štiri odstotke sodelavcev, kar nam omogoča proizvodnjo brez večjih težav. Te številke povedo, da smo enako uspešno zajezili širjenje okužb, ko smo testirali samo osebe s simpotmi, kot zdaj, ko se preventivno testiramo vsi. Zagotovo je boljši pristop testiranje samo simptomatskih, kot je osnovno navodilo za izvajanje hitrih testov. Prav tako menimo, da naj bo doma oseba, ki je bolna, ne pa zdrava oseba, ki čaka, da morda zboli. Vsem ne moremo odrediti dela od doma, proizvodnje pa se tudi ne da prenesti domov.“ Foto: ČG Sogovorniki v podjetjih so povedali, da karantenska tveganja in okužbe med zaposlenimi obvladujejo, zato delovni procesi potekajo nemoteno. DU Ptuj v Kopru za pomoč zaprosil prostovoljce Poglejmo v javni sektor, kjer v dejavnostih zdravstva, sociale in šolstva od sredine tega tedna glede karanten in samotestiranja veljajo nova pravila. Medtem ko delodajalci v gospodarstvu poudarjajo, da težav z delovnimi procesi ni (ker si jih enostavno ne morejo privoščiti, op. a.), so pojasnila javnega sektorja malenkost drugačna, čeprav načeloma tudi pri njih delo povsod poteka nemoteno. Direktorica Doma upokojencev (DU) Ptuj Vesna Horvat Šiplič je dejala, da se srečujejo s povečanimi odsotnostmi z dela v povezavi s covidom-19. Za delo v koprski enoti so za pomoč zaprosili prostovoljce, bolničarje Rdečega križa Slovenije. „V enoti Koper smo med 10. in 16. januarjem zaznali povečano število odsotnosti zaposlenih zaradi karanten iz naslova rizičnih stikov, sredi tedna je bilo odsotnih sedem Foto: J.Petovar/M24 sodelavcev. V vseh štajerskih enotah se je število odsotnih delavcev povečalo v začetku tega tedna. V torek je bilo zaradi visoko tveganih stikov in varstva otrok, ki so bili napoteni v karanteno, odsotnih 12 zaposlenih, zaradi potrjene okužbe pa pet oseb. V enoti Koper smo za operativno pomoč zaprosili bolničarje prve pomoči Rdečega križa. V štajerskih enotah smo potrebe delovnega procesa še zmogli pokrivati sami, nas pa skrbijo naslednji dnevi,“ je poudarila Šiplič Horvatova, ki pozdravlja nove kriterije na področju odrejanja karanten na domu. „Na tak način se bo zmanjšalo število odsotnih, predvsem tistih, ki so zdravi in so v karanteni zaradi varstva otroka. To nam bo v veliko pomoč. Kar se tiče karanten zaradi visoko tveganih stikov, pa je naše mnenje, da delodajalec na podlagi ocene tveganja za prenos okužbe lahko še vedno sam oceni, ali delavcu predlaga karanteno ali mu dovoli nadaljevati delo pod pogojem vsakodnevnega testiranja in uporabe predpisane varovalne opreme. Kar je dobro, saj so tudi visoko tvegani stiki lahko bolj ali manj nevarni.« V ptujski bolnišnici in zdravstvenem domu situacija obvladljiva Foto: Profimedia/M24 OŠ Gorišnica: vsi oddelki predmetne stopnje na šolanje na daljavo Na Osnovni šoli Gorišnica so imeli ta teden v karanteni kar 12 od 18 oddelkov, kar pomeni okoli 230 učencev od skupno 393. Še večjo težavo jim predstavlja stiska s kadrom, saj je bilo v karanteno napotenih 13 od skupno 35 učiteljev. Kot je dejal ravnatelj Milan Šilak, so številke odrejenih karanten zares visoke, čeprav je število dejansko potrjenih primerov okužb občutno nižje. Beležijo le kakih 30 okužb pri učencih, največ pri osmošolcih in devetošolcih, medtem ko pri zaposlenih učiteljih nimajo potrjenih okužb. A zaradi do srede veljavnega pravila o takojšnji napotitvi v karanteno ob več kot 15-minutnem stiku z okuženim učencem so se v šoli srečali z ogromno stisko s kadrom. »Največje pomanjkanje kadra je na predmetni stopnji, kjer en učitelj uči v več razredih, zaposlenih, ki bi jih nadomeščali, pa enostavno nimamo. Zaradi visoko rizičnega stika učiteljev z učenci imamo trenutno v karanteni 13 predmetnih učiteljev, zato nismo mogli organizirati normalne izvedbe pouka in smo za vse učence od 6. do 9. razreda izvedli izobraževanje na daljavo. Ostali učenci pa normalno obiskujejo šolo,« je pojasnil ravnatelj. Tudi v tem tednu se je med tistimi, ki so prisotni v šoli, pojavilo nekaj okužb, a glede na novo pravilo, ki oddelek napotuje v karanteno, ko število okužb s koronavirusom v posameznem razredu presega 30 % vseh učencev, prav tako ne bo treba več v karanteno ob stiku z okuženim, večjih težav ne pričakujejo več. Že v ponedeljek se v šolske klopi vračajo vsi oddelki, saj se vsem ukrep izteče v nedeljo. Monika Horvat Postopno naraščanje odsotnosti z dela zaradi okužb ali visoko rizičnega stika zaznavajo tudi v Splošni bolnišnici (SB) Ptuj. „V preteklem tednu je bilo iz teh razlogov povprečno dnevno odsotnih pet delavcev, v torek ta teden že devet. Trenutna situacija zaradi izpada kadra je obvladljiva, seveda pa izpad vpliva na delo oziroma realizacijo programov. Po novih ukrepih glede karantene zdravstvo spada med izjeme, kar je v redu. Sprememba za zdravstvo pomeni tudi obremenitev zaradi porasta števila odvzetih brisov,“ je razložila direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah. V Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj je bilo v začetku tedna po besedah direktorice Metke Petek Uhan zaradi okužbe s koronavirusom z dela odsotnih osem sodelavcev. Karanten po novem za zdravstvo več ne bo, bo pa zato po mnenju direktorice Petek Uhanove tveganje večje. „Zato bo treba še bolj striktno upoštevati in izvajati vse varnostne sisteme. Na tem mestu prosim ljudi, da nam pomagajo in se dosledno držijo predpisanih ukrepov. Naj se izogibajo druženju, ohranjajo meter in pol razdalje, nosijo maske, potrebno je umivanje in razkuževanje rok, zračenje prostorov, testiranje … Če je človek bolan, naj ostane doma. Maske naj se na delovnih mestih uporabljajo dosledno.“ Mojca Zemljarič Foto: ČG Najvišja odsotnost, ki so jo zaradi koronavirusa zabeležili v podjetju, je bila devetodstotna. „Trenutno imamo v izolaciji ali karanteni skupaj štiri odstotke sodelavcev, kar nam omogoča proizvodnjo brez večjih težav.“ Maske za zdrave nepotreben ukrep V podjetju so pojasnili, da je skrajšanje trajanja karanten dobrodošlo. „10-dnevna karantena je nesmiselna, tako da je skrajšanje karantene na manj dni dober ukrep. Glede na to, da obstajajo hitri testi, se pri osebah, ki so bile v rizičnem stiku, obnese samotestiranje na domu pred prihodom na delo in potem še testiranje na delu. Tako tudi prakticiramo, dokler ni oseba uradno napotena v karanteno. Odlično je, da lahko že takoj po pozitivnem testu pri nas direktno naročimo osebe na PCR-testiranje, da se ne vleče to še potem predolgo, kot se je prej. Nošenje zaščitnih mask za preverjeno zdrave osebe pa je ukrep, ki nima podlage v nobeni teoriji, prav tako prinaša ogromo stroškov, nezadovoljstva in nesnage.“ Ukvarjanje s temami, ki niso potrebne „Zadnji slabi dve leti sta spremenili našo vsakodnevno rutino, veliko je bilo prilagoditev, ogromno ukvarjanja s temami, ki niso potrebne, vrtenja v krogu okrog istih izčrpajočih tem, nepotrebnega polariziranja, manj dogajanja in druženja izven delovnega procesa, kar se odraža pri vsakem od nas in na skupni klimi. Spoznali smo, da se moramo prilagoditi na novo realnost. Glede ukrepov in prilagoditev lahko zelo pohvalimo vse sodelavce, saj so zelo odgovorni in dobro sodelujejo. Želimo si, da se to obdobje čim prej zaključi, da se nehajo ustvarjati nepotrebni stroški ter ogromno odpada in da se osredotočimo tudi na druge, prijetnejše teme življenja,“ so poudarili v ptujskem podjetju, ki deluje na področju kovinske industrije. MZ Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Izobraževanje 8 stran 8 petek z 21. januarja 2022 Spodnje Podravje z Ocenjevanje znanja je v času omejitvenih ukrepov oteženo V osnovnih šolah pol manj ocen Stanje na osnovnih šolah se zaradi okužb s covidom-19 dnevno spreminja. Vse več učencev izostaja od pouka tudi po več tednov. Preverjanje in ocenjevanje znanja je zato iz meseca v mesec vse bolj oteženo. Učenci in učitelji pa so posledično obremenjeni s številom ocen pri posameznih predmetih. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v začetku leta sprejelo odločitev, da bodo učen- ci v naslednji razred lahko napredovali tudi s pol manj ocenami kot sicer. »To se je zgodilo v času Foto: ČG Vidovič: »Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja je preveč tog« »Odločitev šolskega ministrstva glede zmanjšanja števila ocen je pravilna in logična. Zaradi karanten, odsotnosti učencev in zaposlenih ter veljavnih pravil ocenjevanja (število pisnih ocenjevanj na teden) marsikje ni bilo mogoče oceniti znanja, niti predelati vseh vsebin oz. doseči zastavljenih ciljev. V prihodnje bo treba na sistemski ravni razmisliti o prevetritvi Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v osnovnih šolah, ne glede na epidemiološke razmere. Pravilnik je preveč tog in omejuje avtonomijo učiteljev pri učinkovitejšem poučevanju. Učitelji preveč časa namenjajo ocenjevanju znanja namesto sodobnim učnim pristopom, ki omogočajo tudi druge načine ocenjevanja znanja, ne samo s številčno oceno,« je izpostavil Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina. pospešenega pridobivanja ocen, kar je nekoliko prepozno. Takšna navodila bi bilo smiselno prejeti vsaj novembra lani,« je nekoliko kritičen Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše. Ta novost pa ne pomeni, kot si razlagajo nekateri starši, da učenci med šolskim letom ne smejo pridobiti več ocen. Do sedaj je moral učenec na primer pri matematiki (predmet, ki se izvaja več kot tri ure tedensko) pridobiti najmanj šest ocen, po novem zadostujejo samo tri. Pri predmetih, ki se izvajajo samo dve uri na teden (geografija, fizika, kemija, biologija), sta po novem dovolj dve oceni (prej tri). Učenci, ki zaradi odsotnosti ostanejo v prvem ocenjevalnem obdobju neocenjeni, lahko ob koncu leta opravljajo predmetni izpit. Glede na priporočila šolskega ministrstva se znanje učencev praviloma ocenjuje v šoli. Ministrstvo je predpisalo minimalno število ocen Večina ravnateljev podravskih osnovnih šol zmanjšanje števila ocen podpira. Vedno več je namreč primerov, ko so učenci zaradi ponavljajočih se karanten doma tudi več kot mesec dni. »Manjše Foto: ČG Zaradi daljših odsotnosti je šolsko ministrstvo zmanjšalo število ocen. število ocen je smiseln ukrep zlasti za tiste učence, ki so bili večkrat v karanteni zaradi visoko rizičnih stikov oz. so bili odsotni zaradi dalj časa trajajoče bolezni. Vsekakor pa je treba tako učencem kot staršem pojasniti, da je to minimalno potrebno število ocen in jih učenec po veljavnih postopkih lahko pridobi več,« je poudaril Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Šolsko ministrstvo je namreč predpisalo samo minimalno število ocen, zato Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce, ne vidi razloga, da bi se število ocen zmanjševalo tudi v razredih, kjer so učenci večino časa v šoli. »Zavedati se moramo, da manjše število ocen zmanjšuje nivo znanja,« je izpostavila Korezova. Tudi na OŠ Majšperk imajo učitelji zaradi pogostejših karanten celih oddelkov in kombinacij hibridnega izobraževanja vse več težav s pridobivanjem zadostnega števila ocen. Po mnenju ravnateljice Evelin Kočevar bodo imeli sedaj učitelji dovolj časa, da utrdijo in preverijo znanje, ki so ga učenci pridobili v času izobraževanja na daljavo. Suzani Petek, ravnateljici OŠ Cirkulane-Zavrč, se zdi pošteno in pravično, da je šolsko mini- Podravje, Slovenija z Ponovne zahteve Sviza vladi Ptuj z Vučakovi se letos izteka petletni mandat Plačilo za dodatne obremenitve Za ravnateljico vrtca tri kandidatke Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je zaradi vse bolj zahtevnih razmer v vrtcih in šolah ob novem valu okužb na vlado znova naslovil zahtevo za ureditev plačil za dodatne obremenitve in ustreznih dodatkov. V nasprotnem primeru v sindikatu vlado svarijo, naj se več ne zanaša na potrpežljivost zaposlenih v šolstvu. Foto: Dreamstime/M24 Fotografija je simbolična. Kot so v pozivu zapisali v Svizu, v zadnjih dneh, ko se število okužb povečuje, prejemajo številna opozorila in pritožbe zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, da so v vrtcih in šolah razmere vse zahtevnejše. Ob tem poudarjajo, da izjeme pri opredeljevanju karanten, ki jih oblast uvaja tudi v šolstvu, pomenijo rahljanje varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb in še dodatno povečevanje tveganj za zdravje. Ob zapovedani uporabi mask FFP2 se v sindikatu tudi sprašujejo, če jih je država zagotovila dovolj. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo tudi na to, da postajajo obremenitve za tiste, ki so v zdajšnjih razmerah v službi, nevzdržne. »Število ur nadomeščanj odsotnih sodelavk in sodelavcev se kopiči preko vsake dopustne meje, povečuje se število dežurstev, zmeraj več je dodatnih nalog pri izvajanju ukrepov, ki jih oblast nedomišljeno in brez jasne strategije hitro spreminja.« Po njihovih podatkih so razmere še zlasti zaostrene v vzgojnih zavodih, kjer zaposleni zaradi hudega pomanjkanja osebja in posledično dodatnih obremenitev pregorevajo, obljube šolskega ministrstva, da bo zavodom, v katerih bo okužb veliko, pomagalo z dodatnimi zaposlenimi, pa niso bile uresničene. Sta strstvo zmanjšalo število ocen za učence v šolskem letu 21/22, »saj se učenci res trudijo v tem težkem in obremenjujočem obdobju.« Vse več ravnateljev pa zaradi izrednih razmer na glas razmišlja tudi o tem, da bi bilo treba uvesti eno ocenjevalno obdobje kot v lanskem šolskem letu. Kot so zatrdili na šolskem ministrstvu, je strokovna usmeritev, da ostaneta dve ocenjevalni obdobji. Stanje v šolah in vrtcih je po njihovem mnenju za zdaj obvladljivo, zato zapiranje šol naj ne bi bil sistemski ukrep. Estera Korošec Člani Sveta zavoda Vrtec Ptuj so na zadnji seji skrbno pregledali prispele vloge na razpisano delovno mesto ravnateljice. Na razpis, ki je bil objavljen sredi lanskega decembra, so se prijavile tri kandidatke, sicer vse zaposlene v ptujskem vrtcu. Poleg dosedanje ravnateljice Marije Vučak, ki je to funkcijo prevzela pred petimi leti, sta se za delovno mesto ravnateljice prijavili še njeni dve sodelavki: Katja Križe, svetovalna delavka, in vzgojiteljica Mateja Lobenwein. Dve vlogi sta bili popolni in sta izpolnjevali razpisne pogoje, ena pa ne. Katjo Križe je zato svet zavoda pozval, da vlogo dopolni, saj so ob pregledu ugotovili, da ni dostavila dokazil o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju. Kot je pojasnila, je to v roku osmih dni od poziva tudi storila. Križetova je v ptujskem vrtcu zaposlena 13 let, sprva je opravljala delo spremljevalke gibalno oviranega otroka, od leta 2011 pa je svetovalna delavka. Med drugim je tudi vodja štajersko-koroškega aktiva svetovalnih delavcev vrtca. Za kandidaturo se je odločila predvsem zaradi novih izzivov in veselja do dela, prav tako pa je mnenja, da si moraš v življenju tudi kdaj upati in biti pogumen. Prihodnji teden prve predstavitve Druga kandidatka, Mateja Lobenwein, je del kolektiva Vrtca Ptuj že 15 let. V tem času se je preizkusila na najrazličnejših delovnih Foto: ČG V teku izbira ravnateljice Vrtca Ptuj mestih (pomočnica vzgojiteljice, vzgojiteljica, delo v izmenskih in rednih oddelkih v vseh starostnih skupinah, pomočnica ravnateljice). Zadnji dve leti je vzgojiteljica in vodja enote Vijolica. Spremljala je mnoge faze delovanja in razvoja zavoda, kar ji bo vsekakor v pomoč pri morebitnih izboljšavah delovnih procesov. Čuti se pripravljena in sposobna sprejeti to odgovorno nalogo, če ji bo zaupana, saj si želi povezati zaposlene, ustanoviteljico in starše v uspešno delovanje, ki bo v dobro otrok. Dosedanja ravnateljica Vučako- va se je v ptujskem vrtcu zaposlila pred 17. leti na delovno mesto svetovalne delavke. Mandat, ki se izteka, je bil po njenem mnenju izjemno zahteven predvsem zaradi epidemije covid-19, ki pred vodje izobraževalnih zavodov postavlja vedno nove naloge, pričakovanja in prilagoditve. »Za ponovno kandidaturo sem se odločila zato, ker sem prepričana, da lahko s pridobljenimi izkušnjami in znanjem ob podpori kolektiva, staršev in ustanovitelja, vplivam na kvaliteto izvedbe programa, uspešno poslovanje in sledenje našemu pos- lanstvu še naprej. V izvedbo programa smo vnesli veliko izboljšav, pred nami pa je še polno priložnosti, ki jih bomo zagotovo uresničili,« je izpostavila Vučakova. Predstavitve vseh treh kandidatk bodo prihodnjo sredo. Svoje mnenje morajo nato podati vzgojiteljski zbor, lokalna skupnost in svet staršev. Izbira med prijavljenimi kandidatkami bo predvidoma prihodnji mesec, nato pa mora pred samim imenovanjem svoje mnenje podati še ministrstvo za šolstvo. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podravje petek z 21. januarja 2022 9 Slovenija z Nepoštene prakse v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi Ko kmet ščiti izkoriščevalskega trgovca Na mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu so organizirali spletno predavanje o kmetijski zakonodaji in pravicah, ki jih morda dobavitelji hrane trgovcem ne poznajo dovolj dobro. Kot je povedal kmetijski svetovalec Timotej Horvat, jih je v predavanje vodila ugotovitev, da se kmetje in drugi dobavitelji pogosto ne zavedajo nepravičnih pogodb, ki jih sklenejo s trgovci, da te niso vedno v skladu z zakonodajo, ne vedo pa niti tega, da lahko nepravilnosti in kršitve pogodbenih obveznosti prijavijo. Manjši trgovci ne poznajo zakonodaje Na Javni agenciji za varstvo konkurence (AVK) ugotavljajo, da je večina velikih kupcev, torej trgovcev, po noveli zakona o kmetijstvu, ki je v veljavo stopil v začetku leta 2019, svoje poslovanje prilagodila zakonodajnim zahtevam, manjši pa jih v bistvu sploh ne poznajo. Prav tako jih ne poznajo oziroma ne upoštevajo niti vezni členi med kmeti in trgovci, katerih poslovanje s hrano ni njihov glavni vir prihodka. Taki pogosto sploh prvič slišijo za določbe zakona o kmetijstvu. »Kar še bolj skrbi, pa je dejstvo, da dobavitelji kršiteljev sploh ne prijavljajo na AVK, še več, prav alarmantno je, da kmetje v prekrškovnih postopkih ščitijo trgovce in celo izjavljajo, da se ne čutijo izkoriščane, čeprav ugotovimo očitne kršitve, kot so prekoračitev plačilnih rokov ali odsotnost pisnih pogodb. Vsekakor so dobavitelji premalo seznanjeni s svojimi pravicami, najverjetneje pa se ne upajo izpostaviti zato, da ne bi izgubili posla,« ugotavlja Jasna Pleteršek z oddelka za preprečevanje zlorab v verigi preskrbe s hrano pri AVK. Foto: Dreamstime/M24 Še vedno problematični tudi plačilni roki Iznajdljivo »prepakiranje« Problematični so še plačilni roki, zlasti pri hitro pokvarljivih živilih. »Običajen rok plačila je 45 dni, zaznali pa smo kar nekaj primerov, ko je trgovec za plačilo blaga potreboval celo več kot 70 dni.« Na AVK sicer ugotavljajo, da trgovci pisne pogodbe večinoma spoštujejo, a v njih pogosto manjkajo določene sestavine, kot je okvirni cenik blaga. Pri tem opozarjajo, da se še vedno na veliko posluje na podlagi ponudb in naročilnic. Na agenciji so v zadnjih dveh letih pod lupo vzeli 30 trgovskih podjetij. Med pogostimi nepravilnostmi so odkrili nadomestila za zaračunavanje prometa. »Obe pogodbeni strani, dobavitelj in kupec, spremljata trimesečni, polletni in letni promet. Glede na viši- Foto: arhiv M24 Kmetje in drugi dobavitelji se pogosto niti ne zavedajo nepravičnih pogodb, ki jih sklenejo s trgovci. no prometa mora nato dobavitelj določeni znesek vrniti kupcu. Večji kot je torej promet, več denarja dobi trgovec od dobavitelja, proizvajalca oziroma kmeta. Po noveli zakona so se trgovci dobro znašli in se prilagodili ter nadomestila za zaračunavanje prometa 'prepakirali' v razne super rabate in nadomestila za oglaševanje.« Tudi pri akcijskih ponudbah ni vse v skladu z zakonodajo, saj se jih, tako pravi Pleterškova, namerno ali nenamerno napačno razume. »Stranki se še pred začetkom akcije dogovorita za blago, ki se bo v določenem obdobju prodajalo po znižani ceni, a se nato presežek oziroma neprodano blago ne vrne ali plača po redni ceni, pač pa proda po višji, dobavitelj pa razlike v ceni seveda ne dobi, saj je, kot rečeno, vnaprej pristal na akcijsko ceno.« Predvidene visoke kazni, a sodne prakse še nimamo ... Kar 23 v zakonu o kmetijstvu navedenih nedovoljenih praks v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi predstavlja prekrške, za katere je zagrožena globa, če so ti seveda dokazani. Za podjetja, ki tozadevno kršijo zakon, znaša globa 0,25 odstotka letnega prometa, za njihove odgovorne osebe je predvidena kazen med 5.000 in 10.000 evri. Zakonodaja torej predvideva sankcije, vendar sodne prakse s področja nepoštenih praks v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi v Sloveniji doslej še nimamo. »Za leti 2020 in 2021 smo izdali tri prekrškovne odločbe. Vsi postopki so na AVK zaključeni, ker pa so kršitelji vložili zahteve za sodno varstvo, smo morali najprej počakati na odločitev ljubljanskega okrajnega sodišča, ki nam je v dveh primerih že pritrdilo, a ima nasprotna stran še možnost pritožbe na višje sodišče. Me pa ob tem veseli odločitev ustavnega sodišča, ki je na zahtevek za oceno ustavnosti, ki so ga vložili nekateri večji trgovci, odgovorilo negativno, in sicer s pojasnilom, da zakonodaja ščiti šibkejšo stranko,« sklene Jasna Pleteršek. Senka Dreu Ptuj z Občina spreminja načrte o postajališču Avtobusna pod gradom ne bo pod gradom V letošnjem proračunu ima ptujska občina planiran tudi denar za ureditev avtobusnega postajališča pod gradom. A čeprav se postavka imenuje natanko tako, obstaja možnost, da bo postajališče iz povsem praktičnih razlogov umeščeno drugam. Novembra lani so ptujski mestni svetniki potrdili predlog proračuna za letošnje leto. V tem je med drugim umeščena tudi načrtovana investicija ureditve postajališča pod gradom. V ta namen imajo rezerviran znesek v višini 150.000 evrov. Sama novogradnja naj bi stala okrog 130.000 evrov, preostanek pa bo porabljen za pridobivanje projektne dokumentacije, nadzor … Da gre za visoke cene, je prepričana tudi ptujska županja Nuška Gajšek, a kot pravi, so toliko sredstev rezervirali na podlagi izkušenj, ki so jih imeli z gradnjo postajališča v Grajeni: »Tudi sama se vedno znova čudim tako visokim cifram, ampak dejstvo je, da avtobusno postajališče moramo urediti v tem delu mesta, če želimo uvesti integriran potniški prevoz. Standardi so jasni in tega se moramo držati.« Ker v tem delu mesta ni primerne točke za ustavljanje avtobusa, so jo morali poiskati. Najprej so postajališče načrtovali pod gradom, nasproti vrtca, zdaj je aktualen nov predlog, ki naj bi nekoliko olajšal pridobivanje potrebnih soglasij in dovoljenj. Zemljišče, kjer so najprej načrtovali gradnjo, je namreč v državni lasti. »Nekoliko nižje, pri stavbi Upravne enote, pa ALI STE VEDELI? K FotoČG Novo avtobusno postajališče naj bi umestili v tem delu mesta. imamo občinsko zemljišče, zato bomo najbrž lokacijo nekoliko prestavili in postajališče umestili tja, ker bo to lažje. Trenutno preverjamo izvedljivost variant in upamo na nizko ceno,« pravijo na MO Ptuj. V obeh primerih bodo za gradnjo morali pridobiti soglasje in pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, a bo to zagotovo v spodnjem delu lažje. Grajski kompleks namreč želijo ohraniti nedotaknjen. Denar, ki ga je ob- čina zagotovila v proračunu, sicer predstavlja le ocenjeno vrednost. Kolikšni bodo dejanski stroški, še ni znano. Županja upa, da bodo ta sredstva zadostovala in da bi gradnja stekla čim prej. Občina sicer vsako leto zraven novogradnje namenja sredstva tudi za investicijsko in redno vzdrževanje avtobusnih postajališč. Lani je bilo v ta namen porabljenih 30.000 evrov. Dženana Kmetec oristno je vedeti, da pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov pri zavarovalnicah preko odvetnika Ŷ¾ŧ¾łĦŧ¾Ęğă×¾ΨĿłăŶğ¾ΨŧΨĿĦŧł¾ÙăĘĦΨŎœÝăΨĿĦŎłáÖğáΨņŎłĦňĔáΨ za delo odvetnika, ki pa jih v primeru vlaganja zahtevkov ĿłáĔĦΨÝłœ÷ăÿΨņœÖđáĔŎĦŧΨͮğĿł͛ΨĦÝňĔĦÝğăğņĔăÿΨÝłœŸÖͯΨğáΨĿłăŶğ¾͛Ψ dÝŧáŎğăĔΨĿł¾ŧăĘĦоΨĿĘ¾ÙăĘĦΨŶ¾ΨņŧĦđáΨÝáĘĦΨœłáÝăΨÝăłáĔŎğĦΨĿłáĔĦΨ Ŷ¾ŧ¾łĦŧ¾Ęğă×áΨĦÖΨăŶĿĘ¾ÙăĘœΨĦÝňĔĦÝğăğáΨĦňĔĦÝĦŧ¾ğלΨŧΨĿłăĞáłœΨ ņĔĘáğăŎŧáΨ ĿĦł¾ŧğ¾ŧáΨ ŶΨ Ŷ¾ŧ¾łĦŧ¾Ęğă×Ħ͜Ψ ĿłăΨ ÙáĞáłΨ ĦňĔĦÝĦŧ¾ğá×Ψ ĿłáđĞáΨ×áĘĦŎğăΨŶğáņáĔΨĦÝňĔĦÝğăğáΨÖłáŶΨĔ¾ĔłňğăÿĔĦĘăΨĦÝÖăŎĔĦŧΨ Ŷ¾ΨÝáĘĦΨœŧáĘđ¾ŧĘđ¾ğđ¾ΨĦÝňĔĦÝğăğá͛ OBVESTILO 4HZIXRMO2EXIN5IÜIROSSHHEPNI REc2MOPSĴMÜIZMGIWXMZ1NYFPNERM Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Družba 10 stran 10 petek z 21. januarja 2022 Spodnje Podravje z Vrtci z manj strogimi pravili karantene KNJIGARNICA Klub čudnih otrok Otroci v vrtcih, tudi če bo potrjena kakšna okužba Zadnje čase je velikokrat slišati, kako živimo v čudnih časih. Vedno večkrat je videti kimanje z glavo in ob tem momljanje: »Čudno, čudno. Kdo bi si mislil? Kdo bi si lahko predstavljal?« V tem tednu je tudi na področju predšolske vzgoje začel veljati nov režim glede odrejanja karanten. Po novih pravilih, ki veljajo od srede, predšolski otroci, ki bodo v tesnem stiku z okuženo osebo v vrtcu (bodisi s prijateljem bodisi z vzgojiteljico), ne bodo več napoteni v karanteno, ampak bodo lahko še naprej obiskovali vrtec. Razen v primeru, če bo okužb v oddelku oz. skupini več. Saj! Je epidemija, so maske na obrazih, ni drenjanja v trgovinah, so pol prazne športne in kulturne dvorane, je draginja, je cepljenje, je zima brez snega, je šolanje na blizu in na daljavo, ni veliko objemanj, ne praznovanj, raste revščina in raste bogastvo, planet se segreva, drevesa padajo, živali izumirajo, ljudje se izolirajo in individualizirajo … Morda je to vse skupaj naravni zgodovinski proces? Ali pa ni bilo že od nekdaj tako, da so bili časi čudni? Pa da so bili prav tako čudni ljudje? In čudni otroci? Čudna sem, vem. To vem že dolgo in sem se že navadila, da me ljudje včasih gledajo postrani. Da sem se navadila, mogoče ni najnatančnejši izraz, saj mi je bilo vedno vseeno, videla pa sem, da si ljudje mislijo, da sem čudna. Enkrat, ko sem hodila še v vrtec, sem držala v roki sladoled, sedela sem na klopci in čakala mami, ki je najbrž nakupovala ali kaj jaz vem, v tistem trenutku pa sem zagledala, kako po strehi trgovine hodi sraka, in čeprav je bilo tam nekaj ljudi, sem slišala, kako sraka s krempeljci šklepeta po pločevini in sem jo samo opazovala in ona je stopicala malo v eno smer pa spet nazaj. Naenkrat pa mi neka gospa pravi: »Punčka, je s tabo vse v redu?«… Tako začenja pripovedovanje desetletna Mila, ena od štirih glavnih literarnih junakinj novitete za mlade bralce, ki je pravkar izšla pri založbi Celjska Mohorjeva družba. Knjiga ima naslov Klub čudnih otrok in jo najdete na knjižničnih policah leposlovja z oznako 82-311.2, kar pomeni pripovedi iz resničnega življenja. Knjižničarji še dodajamo, da je to čez generacijsko branje, saj dobra zgodba pomaga razumeti, česar ni enostavno doumeti. Mila je deklič, ki ima rada živali, njene najljubše pa niso muce ali kužki, marveč kaže posebno veselje do žuželk in med njimi se najbolj navdušuje nad pajki. Le-ti se marsikomu zdijo strašni in gnusni; saj veste, obstaja nedoumljiv, dramatičen strah pred pajki, ki ga strokovnjaki imenujejo arahnofobija. Mila se spoprijatelji s Petrom – ta je četrtošolec, a je droben, kakor bi bil prvošolček. Pridruži se jima Katka, samotarka iz sedmega razreda, brez prijateljev, ker si domišlja, kako je grda in debela. Franta je fantič, ki se opira na bergle, saj zaradi bolezni nog drugače ne more hoditi. Kot piše na zadnji platnici knjige, se ti štirje otroci po naključju srečajo, vsak ima svojo čudnost in vsak je po svoje izobčenec, začnejo skupno preživljanje prostega časa. Ob vseh zanimivih zgodah in nezgodah ugotovijo, da je v življenju pravzaprav vse na svojem mestu. Roman obsega 204 strani in je razdeljen na naslovljena dela: prvi (Čudni otroci, str. 7) in drugi del (Skupaj, str. 111). Oba dela sta razdeljena na dvanajst naslovljenih poglavij, torej jih je skupaj štiriindvajset. Avtorica vabljive in čustvene pripovedi je ena najbolj priljubljenih in uspešnih mladih ter nagrajevanih čeških pisateljic Petra Soukupova (1982), ki je slovenske bralce že navdušila s krajšim romanom Morje (Prevedla Anjuša Belehar za založbo Sanje, 2012), kjer duhovito popisuje potovanje češke družine na Jadran v času socializma. Klub čudnih otrok je prevedla Nives Vidrih za Celjsko Mohorjevo družbo, kakor tudi roman Najboljše za vse (2020). Vsi trije prevodi so izšli s podporo Ministrstva za kulturo Češke republike. Nives Vidrih (1958) je prevajalka, Sovretova nagrajenka (2009), ki je slovenski knjižni trg obogatila s številnimi prevodi iz češčine in slovaščine. Kar 348 knjižničnih enot sodi pod njeno avtorstvo, kamor sodijo strokovni članki, literarni, prevajalski in kulturni zapisi, od tega je kar 130 knjižnih prevodov. Podpisuje še čez trideset prevodov radijskih iger, čez 300 filmov in nadaljevank, vodi pa tudi prevajalske delavnice. Knjige, ki jih prevaja Vidrihova, vse po vrsti sodijo med odlično literaturo. Naj vam bo branje v veselje! Liljana Klemenčič Med navodili pristojnega šolskega ministrstva je bil sicer najprej podan tudi pogoj, da bo obisk vrtca (v primeru odkrite okužbe med zaposlenimi ali otroki v skupini) možen le ob vsakodnevnem enotedenskem samotestiranju malčkov. To navodilo pa je povzročilo kar nekaj negodovanja med starši, saj ni bilo jasno, kako in kje naj bi se samotestiranje predšolskih otrok sploh izvajalo, pa tudi, kdo bo kril stroške testov za samotestiranje. Že dan kasneje je zato šolsko ministrstvo podalo dodatna pojasnila, da v primeru predšolskih otrok samotestiranje na domu staršem le priporočajo, ni pa to zahteva ali pogoj za nadaljnje obiskovanje vrtca. Če bodo starši malčka vseeno (torej čisto prostovoljno) želeli samotestirati doma, pa bodo morali teste kupiti sami. Ena škatla s pe- Foto: ČG Staršem priporočajo samotestiranje otrok na domu, če je v vrtčevski skupini potrjena okužba s covidom-19. timi hitrimi testi za samotestiranje stane okoli 15 evrov. Za starše je prav gotovo dobrodošla novica, da bodo otroci kljub potrjeni okužbi v zavodu lahko še naprej obiskovali vrtec. Vendar pa se pravila spremenijo, če bo odkritih več okužb. Celoten oddelek vrtca bo tako moral v karanteno, če bo v posa- meznem oddelku potrjena okužba pri več kot 30 odstotkih otrok v 14 dneh. Čisto matematično gledano to pomeni, da če je v oddelku 25 otrok in se štirje okužijo v sredo, štirje v petek, oddelek ostaja odprt in otroci ostajajo v vrtcu. Če pa se v istem oddelku nato v ponedeljek okuži še en (deveti) otrok iz iste skupine, mora ves oddelek takoj v karanteno za sedem dni. V tem času bodo starši upravičeni tudi do nadomestila zaradi varstva na domu (višja sila). Kot je povedala Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč, bodo starše pisno obveščali o visokorizičnih stikih, vsekakor pa jim bodo priporočali tudi samotestiranje. Podobno bodo ravnali tudi ravnatelji in ravnateljice drugih podravskih vrtcev. Estera Korošec Ptuj z OO RK Ptuj s prehranskimi paketi pomagala 16.044 ljudem Ljudje bodo najprej plačevali položnice, nato hrano Območno združenje RK Ptuj je v tem tednu izvedlo prvo delitev prehranskih paketov v letu 2022. Pomoč je v tem tednu dobilo blizu tisoč ljudi. Lani so v celem letu izvedli 10 delitev prehrane na sedežu združenja, s pomočjo prostovoljcev pa še štiri na terenu v 26 krajevnih organizacijah RK. Skupaj so v letu 2021 s prehranskimi paketi pomagali 16.044 ljudem, kar je za 6 % odstotkov manj kot v letu 2020, ko jih je bilo 17.188. „Podatki o prejemnikih pomoči v letu 2021 so boljši kot v letu 2020. Bojimo pa se, da se bo v letošnjem letu ta številka povečala. To je bilo čutiti že pri januarski delitvi. Po vsej verjetnosti gre za vpliv podražitve energentov, saj se je povečalo povpraševanje po prehrani. Očitno zato, da bodo del sredstev, ki bi jih sicer namenili za nakup hrane, ljudje preusmerili za plačilo položnic za elektriko in kurjavo. Denarja imamo premalo, da bi lahko ljudem pomagali s plačilom položnic. Občine še vedno prispevajo le evro na prebivalca. O tem, koliko bo znašal njihov prispevek, smo se začeli pogovarjati pred več kot desetimi leti. Razmere pa so se v tem času občutno spremenile. Število prejemnikov se je od takrat, ko smo začeli od občin zbirati evro po prebivalcu, skoraj podvojilo. Bojimo se, da bo ta številka še večja. Vse moči zato usmerjamo v to, da s pomočjo v obliki hrane nekako enakovredno pomagamo vsem tistim, ki pomoč potrebujejo. Če nekdo dobi pomoč v prehrani, se nam zdi, da je to nekako enaka Foto: Črtomir Goznik V tem tednu je na sedežu Območnega združenja RK Ptuj potekala letošnja prva delitev prehranskih paketov. pomoč za vse,“ je povedala sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta. Tudi letos načrtujejo deset delitev prehranskih paketov na sedežu Območnega združenja RK Ptuj in tako kot lani tudi štiri oz. pet delitev na terenu. Rdeči križ Slove- nije se je kot krovna organizacija za vsa območna združenja prijavil na razpis socialnega ministrstva za prehranske pakete iz EU. Tako naj bi pomoč za eno delitev na terenu dobili iz tega vira tudi v okviru krajevnih organizacij. Do te pomoči v prehrani so upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči in socialno šibke družine. V prehranskem paketu so bili standardni izdelki: olje, riž, konzerve, keksi, marmelada (vir: Evropski sklad), OZ RK Ptuj pa je dodalo mleko, moko in testenine. MG Število prejemnikov pomoči se povečuje Seznam podeljenih prehranskih paketov za obdobje od leta 2010 do leta 2021 pokaže, da se je v tem času v vseh okoljih število ljudi, ki potrebujejo pomoč v hrani, povečalo. Najmanj prehranskih paketov so v tem času razdelili leta 2015, skupaj 7.672 v 16 občinah. Le v dveh občinah pa se je v enajstih letih njihovo število zmanjšalo, in sicer v Dornavi in občini Trnovski vasi. Na Ptuju je bilo leta 2010 4.836 prejemnikov pomoči v prehrani, lani 5.709. Foto: Črtomir Goznik Pomoč v hrani je dobilo blizu tisoč ljudi s Ptujskega. Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 21. januarja 2022 11 Ptuj z Švedska zgodba Ive Klemenčič Ptuj z Notarka Marija Škovrlj se je upokojila »Kot bi jo nekdo božal po ušesih ...« »Rada sem ljudem pomagala« Iva Klemenčič je po osnovni izobrazbi univ. dipl. novinarka in univ. dipl. nemcistka. Če pa jo vprašate, kdo je, kaj dela danes, pa najprej pove, da od leta 2010 poučuje švedščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na večernih tečajih, ker študija švedščine v Sloveniji še žal ni. Švedski jezik je Iva študirala pod okriljem posebnega lektorata, dobila je štipendijo Švedskega inštituta za poletni tečaj in takrat tudi prvič obiskala Švedsko. Ko je letalo pristalo, je zajokala, saj ni mogla verjeti, da je končno v državi, ki jo je vedno tako občudovala. Hkrati pa je občutila strah, saj je vedno zelo idealizirala vse, kar je bilo povezano s Švedsko. Strah jo je bilo, da Švedska ne bo to, kar je vedno upala in pričakovala. Najboljše pri tem pa je bilo, da je bila še več, kot je upala in pričakovala. Navdušilo jo je prav vse, od ljudi, za katere je sicer slišati, da so hladni, nedostopni, nekomunikativni. Prav nasprotno, pove, Švedi so topli, prisrčni ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati. Če je le mogoče, večkrat potuje na Švedsko. Zadnji dve leti zaradi koronavirusa ni potovala. Redno pa se udeležuje konferenc za profesorje švedščine, ki jih organizira Švedski inštitut. Enkrat na leto se v Stockholmu zbere okrog 50 profesorjev švedščine s celega sveta in Iva vsakič, ko se vrne iz Švedske, prinese za kovček razne švedske literature. Iva Klemenčič v pogovoru s švedsko ilustratorko in avtorico del za mladino Anno Höglund, katere delo Biti jaz je prevedla v slovenščino. Fotografija je nastala na literarno-glasbenem dogodku junija lani v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Začelo se je s Piko Nogavičko Že od nekdaj si je želela tudi v prevajalske vode Ivina ljubezen do švedščine se je začela s knjigami Astrid Lindgren v otroštvu, najbolj s Piko Nogavičko. Že od nekdaj pa ima rada tudi tuje jezike. Ko je bila stara sedem, osem, devet let, je bilo na TV Slovenija kar nekaj švedskih in norveških mladinskih serij in poslušanju tega jezika se je takoj navdušila zanj. Nekateri sicer pravijo, da je švedski jezik smešen, zanjo pa je kot neka najlepša melodija. Ko je na Švedskem obkrožena s Švedi, se počuti, kot bi jo nekdo božal po ušesih. „Lahko bi rekla, da je ta ljubezen do švedščine mozaik enih koščkov, ki sestavljajo moje navdušenje nad to lepo skandinavsko državo,“ to svojo ljubezen, navdušenje, opiše Iva. Vse to pa tudi prenaša preko večernih tečajev na vse tiste, ki se prav tako želijo naučiti švedskega jezika. V Ivini švedski zgodbi pa so ves čas posebno mesto imele tudi knjige švedskih avtorjev. Še bolj intenzivno pa jih je začela brati po zaključku lektorata, ko je začela poučevati švedščino in ko je začela iskati tudi druge priložnosti in izzive. Večerni tečaji švedščine so le pol njenega dela. Uči tudi na jezikovni šoli LanguaSitter, kjer ima individualne tečaje. Prevajanje jo je tudi vedno mikalo. Začelo se je z literarnimi festivali, Pranger in Dnevi poezije in vina. Leta 2013 je bila švedščina v fokusu, takrat je bila med prevajalci pesmi iz švedščine, vodila je okroglo mizo. Tolmačila je nekaj pogovorov s švedskimi pesniki, enega tudi vodila. To je bil čas, ko se je že zelo trudila, da bi dobila priložnost za prevajanje kakšne knjige, kar v Sloveniji ni enostavno. Prvo knjigo je prevedla leta 2017. To je bila kriminalka z naslovom Otok. Osebno Ivo najbolj navdušuje otroška in mladinska literatura oz. knjige, ki človeku pomagajo širiti obzorje, ki pomagajo razmišljati na malo drugačen način, predstaviti teme, o katerih se v družbi nerado govori, pa bi se o njih morali pogovarjati. Pogosto se zgodi, da pri založbah rečejo, da pa tega ne bi prevajali, da s takšnimi temami ne bi obremenjevali otrok. Tako je bilo pri slikanici Če se bo dan končal, pri kateri je v ospredju strah Prvega junija leta 2020 je minilo 25 let od notariata v samostojni Sloveniji. Leta 1995 so začeli s svojim delom prvi notarji po ponovni uvedbi notariata v RS, ki je bil leta 1944 ukinjen z odlokom o odpravi javnih notarjev in javnonotarske zbornice. Z delom notarjev se je povečala pravna varnost in izboljšal pravni položaj ljudi. Ob 25-letnici notariata v samostojni Sloveniji je takratna predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj še posebej poudarila, da bo zagotovo, ne glede na uporabo tehnologije, ki je tudi vse bolj prisotna v delu notarjev, v središču pozornosti le-te še vedno človek, ki večino svojih življenjskih in premoženjskih zadev živi izven digitalne realnosti. Prvega junija leta 1995 je začela delati tudi prva ptujska notarka po petdesetih letih, Marija Škovrlj, ki se je konec leta 2021 upokojila, po 26 letih notarske službe. „Hitro je minilo, bilo je pestro, zanimivo, naporno, lepo. Rada sem opravljala svoje delo, ljudem pomagala, svetovala, da bi bilo tako, kot so si sami želeli,“ tako nekako bi opisala vsa ta leta mojega notariata. Največ dela s premoženjskimi pogodbami Ljudje so se na ponovno uvedbo notariata kar hitro navadili na to, kdaj morajo k notarju, četudi so včasih iskali pomoč pri zadevah, ki niso v njihovi pristojnosti in za katere so pristojni samo odvetniki, sodišča, tolmači, sodni izvedenci, upravne enote. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Marija Škovrlj, prva ptujska notarka po petdesetih letih, ki je začela delati junija leta 1995, se je upokojila. Foto: Črtomir Goznik Zdravljica v švedščini, ki sta jo prevedla Iva Klemenčič in Henrik C. Enbohm. Zdravljica v švedščini Projekt Zdravljica v švedščini je nastal ob predsedovanju Slovenije svetu EU: sprejel ga je NUK, ki je k sodelovanju povabil Ivo Klemenčič. Sprejela ga je z velikim navdušenjem. Šele ko je odložila telefon, se je šele začela zavedati, kaj je sprejela, kako bo to izvedla, saj gre za poezijo, s starejšim jezikom, rimano in povrhu še uglasbeno, da bo treba paziti tudi na število zlogov. „To je malo pretežka naloga za nekoga, ki ni materni govorec. Pri poeziji sploh pa je zelo dobro, da se prevaja v tandemu. Tako sem se povezala s prevajalcem Henrikom C. Enbohmom. Zasluga, da je prevod na koncu takšen, kot je, je v veliki meri njegova. Na koncu je nastal zelo, zelo lep prevod, na katerega sva oba zelo ponosna. Izšel je v knjigi, kjer so izšli prevodi Zdravljice v vse evropske jezike. Delili so jo v sklopu protokolarnih daril tujim državnikom ob obisku Slovenije. Drugje pa te knjige ni na voljo, v nobeni knjižnici, tudi kupiti je ni mogoče,“ je še povedala Iva Klemenčič. glavnega junaka pred smrtjo. »S tem otroke samo zavijamo v nek celofan in jih odmikamo od realnosti, saj se bodo slej kot prej srečali s takšnimi vprašanji,« je prepričana. Švedi so zelo pogumni, drzni od nekdaj, tudi v otroško in mladinsko literaturo zelo radi vpletajo takšne teme. Možak, ki je gradil hišo, zgodba za Slovence Anne Höglund Foto: Črtomir Goznik Iva Klemenčič: „Švedsko še vedno idealiziram. To je moj košček raja na Zemlji, kjer je vse lepo in dobro, čeprav seveda vse ni. Če bi tam živela, bi se ta idealizirana predstava verjetno porušila.“ V prevodu Ive Klemenčič bo letos marca izšla že druga knjiga Anne Höglund v slovenskem jeziku z naslovom Možak, ki je gradil hišo. Gre za zgodbo, ki je Slovencem zelo pisana na kožo. Njeno bistveno sporočilo je, da ljudje ne znamo biti zadovoljni s tem, kar imamo, da si ves čas želimo več, sploh Slovenci. Ta zgodba nas nauči, da moramo uživati v tistem, kar imamo, in znati ceniti tisto, kar imamo. Iva Klemenčič, ki je že smelo zakorakala v prevajalske vode, bo zagotovo Slovencem še približala katero od švedskih knjig z vsebino, pred katero si ne bi smeli zatiskati oči, ker je to življenje s takšno ali drugačno vsebino. Vselej pa uči. MG „V moji pisarni smo imeli največ opravka s pogodbami: o izročitvi premoženja, o dosmrtnem preživljanju (pogodbe med starši in otroki, med zakonci, med zunajzakonskimi partnerji), s kupnimi pogodbami oz. z vsem, kar je povezano z nepremičnim premoženjem. Veliko manj pa je bilo pogodb v zvezi s premičninami. Več jih je bilo v začetnem obdobju našega delovanja, ko smo še imeli pristojnost overjanja kupnih pogodb za avtomobile. Pogodbe med zakonci glede vsega premoženja pa še vedno morajo biti v notarskem zapisu. V obdobju od leta 2019, odkar je tudi v Sloveniji možno skleniti predporočno pogodbo (ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij), pa do konca leta 2021 se je zanjo odločil le en par. V zadnjih dveh letih pa smo opravili nekaj razvez. Novi družinski zakonik je prinesel novosti, ki ljudem olajšajo življenje. Tako se pri notarju, da jim ni treba na sodišče, lahko razvežejo zakonci, ki nimajo mladoletnih otrok, ki se sporazumejo glede delitve premoženja, morebitnega preživljanja drugega zakonca in stanovanja, kdo od njiju ostane v stanovanju, v katerem živita, če je bilo v najemu. Za razveze pri zakoncih z mladoletnimi otroki pa je še vedno pristojno sodišče,“ je povedala sedaj že nekdanja notarka Marija Škovrlj. Pred upokojitvijo veliko dela z urejanjem arhiva Zadnji meseci dela v notarski pisarni so bili zelo naporni, zlasti še zaradi pregleda arhiva, ki je moral biti popoln, noben dokument ni smel manjkati. Začasna prevzemnica pisarne je postala notarka Anja Škrk Krajnčič iz Slovenske Bistrice. Po pravnomočnosti odločbe bo delo ptujske pisarne prevzela nova notarka, ki je že uspešno opravila izpit. Marija Škovrlj je izpregla po dobrih 42 letih dela. Zdaj bo imela več časa za branje dobrih knjig, za sprehode, za preživljanje časa v prelepih Halozah in tudi za potovanja, če nam bo le koronavirus uspelo čim prej premagati, pove. Več časa pa bo imela tudi za humanitarno delo v Soroptimist klubu Ptuj, kjer jim ta virus prav tako preprečuje izvedbo nekaterih človekoljubnih aktivnosti. MG Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK petek z 21. januarja 2022 Črna kronika 12 stran 12 Podravje z Porast ptičje gripe pri divjih pticah Ljutomer z Sodnik Tivadar že drugič tarča istega napadalca Potrdili že 35 primerov Prejšnjič klofuta, tokrat z macolo nad avto sodnika Odkar je konec decembra veterinarska inšpekcija odkrila prvi primer aviarne influence (H5N1) pri domači perutnini na eni od kmetij v občini Slovenska Bistrica, se bolezen širi tudi med divjimi pticami. Foto: MZ V občinah Podravja odkrivajo vse več primerov okuženih prostoživečih ptic (labodov, rečnih galebov in rac mlakaric). Kot je znano, je na manjši kmetiji na Zgornji Ložnici za ptičjo gripo zbolelo 50 kokoši, 11 gosi in 29 rac, državno središče za nadzor bolezni pa je v skladu z zakonodajo nemudoma odredilo usmrtitev vseh živali. Poleg tega so določili še območja z omejitvami za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni, da bi kar najbolj omejili širjenje in posledično zmanjšali škodo, ki jo povzroči ptičja gripa, in sicer trikilometrsko zaščitno območje okrog okuženega gospodarstva in desetkilometrsko ogroženo območje. Gre za območja v občini Slovenska Bistrica, Oplotnica, Slovenske Konjice, Zreče, Poljčane in Rače-Fram. Več žarišč v Spodnjem Podravju Prostoživeče ptice veljajo za največje prenašalke te bolezni. Pogosto sploh ne kažejo kliničnih znakov okužbe, zato predstavljajo stiki z njimi visoko tveganje za prenos bolezni na perutnino. Ker je ptičja gripa izjemno nalezljiva, ne preseneča, da se je od konca decembra pojavilo že več žarišč, ki se z izjemo treh primerov na Dolenjskem zdaj nezadržno širijo po podravski regiji. Samo dva dni po odkritju ptičje gripe pri perutnini na omenjeni kmetiji je bila namreč okužba potrjena še pri labodu v ribniku na Pragerskem, vse do danes pa so skupno odkrili že 35 prostoživečih ptic, ki so poginile zaradi okužbe z aviarno influenco tipa H5N1. Po podatkih Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so bolezen na podravskem območju potrdili še pri labodih grbcih v občinah Hoče–Slivnica, Lenart, Majšperk, Maribor in Starše, pri rečnem galebu v Mariboru, raci mlakarici v Majšperku in rumenonogem labodu na Ptuju. Odsvetujejo lov na race Državno središče za nadzor bolezni je za preprečevanje širjenja okužbe med divjimi pticami izdalo tudi priporočila za lovce in ornitologe. Prvim tako odsvetujejo lov na race mlakarice, drugim pa označevanje vodnih ptic, ki ga opravljajo obročkovalci v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Če se temu že ne morejo izogniti, pa priporočajo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov, kot so uporaba rokavic za enkratno uporabo in razkuževanje rok pri rokovanju s pticami, namakanje obleke pred pranjem v razkužilu za najmanj 15 minut ter čiščenje in razkuževanje obutve. Virus aviarne influence namreč ostane na oblačilih in obutvi tudi več kot 24 ur in se lahko prenese na perutnino, ki je za okužbo še posebej občutljiva, prav tako ga lahko prenese na perutnino tudi pes, ki je bil na lovu na race mlakarice. Senka Dreu Slovensko sodniško društvo je opozorilo, da je bil sodnik na Okrajnem sodišču v Ljutomeru Gorazd Tivadar v torek ponovno žrtev napada, ko mu je »stari znanec« na parkirišču pred sodno zgradbo vsem na očeh s kladivom povsem uničil obe vetrobranski stekli na avtomobilu. Gre sicer že za drugi napad na sodnika Tivadarja v razmeroma kratkem času, ki je povezan z njegovim poklicem. Leta 2020 ga je isti storilec, gre za Ljutomerčana Boštjana K., napadel kar na ptujskem okrajnem sodišču, kjer je sodnik Tivadar sicer nastopal kot priča. Storilec oštjan K. je bil takrat v postopku zaradi uničevanja tuje lastnine, saj je na steno ljutomerskega sodišča napisal »klic na pomoč« in »simbolno dejanje« ter razbil nekaj stekel na oknih. »Začel je nekaj modrovati in sem ga kar usekal na polno, da je padel en, dva metra na stran na klop in na eno gospo, ki ga je prijela, da ni padel na tla,« je Boštjan K. dejal v svoj bran, in še, da sodnik Tivadar proti njemu že več let sproža postopke: »Ko se eden konča, se začne drugi, in to že po kmečki logiki ni normalno, ampak je sistemsko.« V zoni somraka pravne države »Sodniku Tivadarju ter vsem drugim kolegom na Okrajnem sodišču v Ljutomeru, ki so bili s tem brutalnim in zavržnim dejanjem tarče ustrahovanja, izrekamo vso kolegialno in moralno podporo v upanju in prepričani, da se tovrstni napadi nikakor ne bodo obrestovali,« so po drugem napadu na sodnika Tivadarja zapisali v sodniškem društvu. Ker pa je, kot opozarjajo, napad na sodnika napad na to, kar sodnik predstavlja – sodno oblast, pristojne institucije, konkretno ministrstvo za pravosodje, policijo in državno tožilstvo, pozivajo, da v okviru svojih pristojnosti naredijo vse, da se sodnikom takoj zagotovi učinkovitejša varnost, ki bi Foto: Vestnik Tako je storilec popisal stavbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru . take incidente preprečila, ter pomoč, če do česa takega kljub vsem ukrepom pride. Ob tem skrajnem dogodku opozarjajo še »na skrb vzbujajoče ustvarjanje družbene klime, v kateri se sodnih odločb, sodnikov in sodišč ne spoštuje, pač pa ob vsaki priložnosti na različne načine omalovažuje, kar posredno žal le napeljuje na take oziroma podobne incidente«. Napadalce sodnice Turk Lukan še iščejo Prva žrtev »sodne oblasti« v samostojni Sloveniji pa je bila takrat ljubljanska okrožna sodnica Katarina Turk Lukan, ki je sodila v več odmevnih zadevah, tudi v zadevi Global. Devetega novembra 2009 je bomba eksplodirala pred otroško sobo družinske hiše v Ra- Slov. gorice z Lovske družine o lanskem letu Uplenili tudi pet šakalov Foto: Profimedia/M24 Slovenskogoriški lovci so v letu 2021 odstrelili daleč največ srn in srnjakov, in sicer 2.391, srnjad pa je tudi glavni vir dohodkov tamkajšnjih lovskih družin. Odstrelili so še 1.336 lisic in 122 divjih prašičev, ki jih je na tem območju zadnja leta vse več. Ljutomerskega sodnika Gorazda Tivadaraja je isti storilec leta 2020 napadel na ptujskem okrajnem sodišču, kjer je nastopal kot priča. Tokrat je razbil vetrobranska stekla na njegovem avtomobilu. (Fotografija je simbolična). Če na Vincenca (22.) sonce peče, obilo vina v sode steče. Foto: UL Slovenskogoriški lovci so lani odstreli tudi pet šakalov. Na lovskem seznamu se je znašlo tudi 1.447 sivih vran in celo pet šakalov! Kot je znano, sta se število in prostorska razširjenost šakalov od leta 2008 zelo povečala. Teritorialne skupine oziroma živali so sicer pogosteje odkrili v zahodnem in južnem delu države, a se vse več šakalov, kot kaže monitoring šakala, pojavlja tudi na Dravskem polju, v Središču ob Dravi in v Prekmurju. Šakal je od marca 2020 črtan s seznama zavarovanih živalskih vrst in postal lovna vrsta, za katero se pripravi letni načrt za odstrel in redno upravljanje z njegovo populacijo. SD Foto: ArhivSvet24 Leta 2014 je bomba eksplodirala pred hišo upokojene državne tožilke Jožice Bolte Brus. Obsodili bombaša tožilke Bolte Brus Matevž Zajc je 15. septembra 2014 okoli 22.30 na dvorišče hiše Jožice Bolte Brus v ljubljanskih Mostah odvrgel vojaško ročno bombo M52 P3 v trenutku, ko je upokojena tožilka za vetrolovom pri vhodnih vratih kadila cigareto. Bomba je eksplodirala dobrih osem metrov od vrat, eksplozija pa je na srečo povzročila le gmotno škodo. Takrat 28-letni strojni tehnik se je zagovarjal, da je deloval po nareku nekega Mileta z viškega »bolšjaka«, ki mu je obljubljal delo na pokopališču Žale, in da je njemu povsem neznano žensko, pa čeprav gre za sosedo, želel zgolj prestrašiti. V prvem postopku je bil za poskus uboja obsojen na več kot deset let zapora, v ponovljenem postopku pa so mu za povzročitev splošne nevarnosti pravnomočno prisodili štiri leta in sedem mesecev zapora. dovljici in lažje poškodovala njeno hčerko. Storilci so še vedno neznani. Brutalen napad je doživela tudi mariborska sodnica Daniela Ružič, ki pa naj ne bi bil povezan z njeno službo, ampak zasebnim življenjem. Ružičevo je 16. junija 2019 ponoči pred njenim domom v Pekrah pri Mariboru pričakal napadalec, jo zbil na tla in pretepel s predmetom, ki ga policija ni našla. Kriminalisti so motiv najprej iskali v njeni sodniški službi, kot kaže, pa naj bi bil za napad odgovoren njen partner, s katerim sta se ločevala. Tožilstvo je obtožnico za poskus umora vložilo novembra lani, postopek pa bo vodilo slovenjgraško okrožno sodišče. Samo Strel Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj bodo predvsem na severovzhodu kratkotrajne snežne plohe. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -3, na Goriškem in ob morju okoli 1, najvišje dnevne od -1 do 5, na Primorskem do 8 °C. OBETI: V soboto bo na severu in vzhodu bo lahko občasno naletaval sneg. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Nogomet V šumi igralec s šampionskimi izkušnjami Stran 14 Nogomet Na prvem treningu 21 igralcev, tudi trije novinci Stran 14 stran 13 Rokomet Slovenski moški rokomet doživel hud udarec Stran 15 Luka Lovenjak “Študij je najpomembnejši, izobrazba je na prvem mestu” Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Tenis z Odprto prvenstvo Avstralije Zgodba, ki spominja na lanski Pariz V poletni Avstraliji so se že v prvem tednu prvega grand slam turnirja v sezoni dodobra razplamteli boji. Kot senca nad vsem še vedno vztraja izgon Novaka Đokovića iz Avstralije, kljub vsemu pa se vedno bolj v ospredje prebijajo pozitivne teniške zgodbe. Na srečo je med njihovimi avtorji tudi najboljša športnica Ptuja Tamara Zidanšek (29. na WTA). Tami se je v uvodnem krogu v torek na igrišču številka 17 pomerila z nekdanjo partnerico iz igre dvojic Arantxo Rus (65.), to njuno poznanstvo pa je obetalo zanimiv dvoboj, saj skrivnosti med njima praktično ni. 31-letna Nizozemka je za nameček še levičarka, kar številnim igralkam vsaj v začetku dvoboja povzroča težave. Do rezultata 3:6, 0:2 je imela sedem let starejša Nizozemka popolno kontrolo nad dvobojem, za nameček je imela še dve break priložnosti za dvojni break in vodstvo 0:3. Ni ju izkoristila, s tem pa se je pobuda skoraj hipno prenesla na stran naše igralke, ki je kmalu povedla 3:2, v zaključku niza pa z breakom (5:3) izenačila izid v nizih na 1:1. Tako kot je Tamara drugi niz zaključila, je tretjega začela in takoj odvzela servis Nizozemki. Prednost je brez težav držala do rezultata 5:4, ko je imela na svoj servis tri vezane zaključne žoge (40:0). Ni jih uspela unovčiti, s tem pa se je začela prava drama. Rusova je dvoboj uspela odpeljati v podaljšano igro, kjer je bila zaradi treh ubranjenih zaključnih žog v psihološki prednosti. Tami se na to ni ozirala in je povedla s 5:0! Vodila je tudi 6:3, nato pa je do prve prednosti (v Melbournu se tie-break odločilnega niza igra do 10!) prišla tudi Rusova (6:7). Dvoboj se je končno zaključil pri izidu 9:8, ko je Tami izkoristila četrto zaključno žogico! Kakšen vložek je bil v igri, je Arantxa pokazala po zaključni žogici, ko je lopar besno zalučala ob tla … Dvoboj je sicer trajal 2 uri in 26 minut, kar je bil eden izmed treh najdaljših v 1. krogu. Le dva dvoboja prvega kroga sta se zaključila s tie-breakom v odločilnem nizu, drugega je v srečanju med Sasnovichevo in Zhengovo dobila slednja z rezultatom 6:3, 1:6, 7:6(10:5). Tekmo so ob preobratih zaznamovale tudi številne neizsiljene napake, naša igralka jih je naredila 48, Rusova pa kar 60. Skupno razmerje točk je bilo 112:106 v korist Slovenke, ki je imela tudi boljši izkoristek break priložnosti (4/8, Rusova 4/13). »Borila sem se do konca in verjela vase« »Proti Arantxi nisem prikazala svojega najboljšega tenisa, tudi počutje ni bilo najboljše, a tekma je bila vseeno zanimiva. Všeč mi je bilo to, da sem celotno tekmo razmišljala pozitivno, ves čas sem se spodbujala. Veseli me tudi to, da mi je v težkih položajih uspelo ostati mirna. Borila sem se do konca in verjela vase – zato mi je uspelo zmagati. Lahko bi se obrnilo tudi drugače, ampak se ni,« je po dvoboju povedala Zidanškova in dodala: »V karieri se mi je velikokrat zgodilo, da sem imela prve dvoboje zelo težke, začetek ni nikoli lahek. To ne velja samo zame, ampak tudi za druge punce. Velikokrat potrebuješ kakšno tekmo, da prideš v ritem. Ne glede na to, da sem prejšnji teden že igrala, je bila to povsem nova tekma.« Tami je nekaj besed namenila tudi poletnim razmeram v Avstraliji. »Prejšnji teden so bile razmere zares ekstremne. Temperatura v Adelajdi je bila 39 stopinj Celzija, na igrišču je bilo verjetno še kakšno stopinjo višja. V Melbournu pa je bila vseeno nova tekma, na katero smo se pripravili, kot da prejšnje ni bilo,« je še povedala Tamara, ki jo v Melbournu ob Anžetu Čevki spremlja tudi belgijski trener Carl Maes. Tamara - mojstrica podaljšanih iger V drugem krogu se je Zidanškova pomerila z Britanko Heather Watson (94.), s katero je igrala tudi pred dobrim tednom na turnirju v Adelajdi. Takrat se je morala Slovenka za zmago 2:6, 6:2, 7:6 (4) zelo potruditi, dvoboj je namreč trajal skoraj dve uri in pol. Watsonova je bila v prvem krogu Melbourna s 6:3, 5:7 in 6:2 boljša od Egipčanke Mayar Sherif (62.), doslej pa kakšnega posebnega uspeha na tem turnirju ni imela, le leta 2013 je prišla do 3. kroga. V karieri je sicer osvojila štiri WTA-turnirje, najvišje pa je na WTA-lestvici prišla do 38. mesta (2015). Dvoboj je bil odigran na igrišču številka 7, na izjemno hitri podlagi pa igralke delajo precej napak. V prvem nizu si je Tami dvakrat priigrala break prednost (2:1, 3:2), a je Britanka nemudoma odgovorila z rebreakom. Pomembna za nadaljnji potek dogodkov je bila 11 igra, ko je imela ob Tamarinem servisu Watsonova zaključno žogico za osvojitev prvega niza. Tami je odlično reagirala in jo ubranila, tako da se je niz končal v podaljšani igri. Pri izidu 4:4 je Tami izvedla mini-break (5:4), nato pa niz zaključila z dvema servisoma za 7:4. Tamara je doslej v Avstraliji pokazala neverjetno psihološko trdnost v odločilnih trenutkih, zmagala je namreč vseh pet podaljšanih iger! Po vrsti je v 1. krogu v Adelajdi dobila odločilno proti Watsonovi in dve proti Davisovi v četrtfinalu, četrto v vrsto je dodala proti Rusovi v Melbournu, peto pa znova proti Watsonovi, le da na drugem prizorišču … V drugem nizu je Watsonova prva povedla z breakom prednosti (1:2), a je tokrat takoj odgovorila Zidanškova (2:2). Pri izidu 4:3 je naslednji break uspel Tamari (5:3), ki je tako servirala za zmago. Watsonova je napela vse sile in se z rebreakom začasno obdržala nad vodo (5:4), a je v naslednji igri Tami še enkrat več pokazala dovolj odločnosti, da je dobila igro brez izgubljene točke – 6:4. Srečanje je trajalo uro in 46 minut, v skoraj vseh statističnih kazalnikih pa je bila boljša 29. igralka sveta (v osvojenih točkah je bilo 82:69). Razveseljiv je podatek, da je Tami osvojila kar 74 % točk na zadeti prvi servis (Watsonova 57). Tamara Zidanšek: »Začetek ni nikoli lahek. Ne glede na to, da sem prejšnji teden že igrala v Adelajdi, je bila z Arantxo povsem nova tekma.« katerem se je prebila do 3. kroga, prvič ji je to uspelo lani v Parizu, ko je prišla vse do polfinala. Pot do podobnega dosežka je še dolga, a je spodnji del turnirske tabele precej »odprt«, saj sta že v 2. krogu izpadli glavni favoritinji za visoke uvrstitve, Španka Garbine Muguruza (3.) in Estonka Anett Kontaveit (7.). Za preboj med 16 najboljših se bo Zidanškova v soboto pomerila z 31-letno Francozinjo Alize »Na začetku sva obe igrali Cornet (61.), ki je povsem dobro. Res je, da sva igrali presenetljivo ugnala Garbine že pred dobrim tednom dni, Muguruzo (6:3, 6:3). Ta je res ampak tokrat je bila povsem storila ogromno neizsiljenih drugačna tekma. Obe sva napak, a je vseeno zanimiv držali visok nivo od prve podatek, da si Španka točke, iskali sva prave udarce v celotnem dvoboju ni in na koncu so spet odločale priigrala niti ene same break malenkosti. Vesela sem, da priložnosti! sem v teh trenutkih ostala »Gre za izkušeno igralko, ki ve, zbrana. In to je bilo potem kako je igrati na takšnem nivoju. Protudi odločilno pri zadnji ti njej še nisem igrala, približno pa poznam njeno igro. Več pa ne. Vem, igri,« je za Teniško zvezo se bodo trenerji pripravili na njo, Slovenije dejala 24-letnica iz da in mi bodo potem to tudi predstaSlovenskih Konjic. vili,« je o naslednji tekmici dejala Zidanškova. V soboto jo čaka še tretja izkušena tekmica Slovenki izločili favorizirani par zapored Mirza-Kichenok Za članico TK Terme Ptuj je to že sedaj najboljši izid v Melbournu, saj se je doslej dvakrat uvrstila v 2. krog, leta 2019 in 2020. Obenem je to šele drugi grand slam turnir v karieri, na Tamara Zidanšek in Kaja Juvan sta uspešno začeli z nastopi med dvojicami v Melbournu, njuna zmaga je predstavljala eno od večjih presene- OP Avstralije v Melbournu (47,8 milijona dolarjev nagradnega sklada), rezultati: 1. krog: Zidanšek (29.) – Rus (Nizozemska) 3:6, 6:3, 7:6(8); 2. krog: Zidanšek (29.) – Watson (Velika Britanija) 7:6(4), 6:4; 3. krog: Zidanšek (29.) – Cornet (Francija) Dvojice: Tamara Zidanšek in Kaja Juvan sta pripravili lepo presenečenje med dvojicami. 1. krog: Zidanšek/Juvan – Mirza/Kichenok (Indija/Ukrajina, 12.) 6:4, 7:6(5); 2. krog: Zidanšek/Juvan – zmagovalec dvoboja Halep/Ruse (Romunija) – Cristian/Petković (Romunija/Nemčija). čenj 1. kroga – izločili sta namreč 12. nosilki turnirja, Sanio Mirzo in Nadio Kichenok. Gre za specialistki za igro dvojic, ki sta na WTA-lestvici v tej kategoriji bistveno višje uvrščeni kot Slovenki: - Nadia Kichenok – 31. mesto (najvišje 31.) - Sania Mirza – 68. mesto (najvišje 1.) - Tamara Zidanšek – 135. mesto (najvišje 56.) - Kaja Juvan – 154. mesto (najvišje 150.) Tamara in Kaja sta v preteklosti opravili že precej skupnih treningov, velikokrat tudi na Ptuju pod vodstvom Zorana Krajnca, a na turnirjih svetovne serije do letošnjega leta skupaj nista zaigrali (le v Pokalu Federacij sta februarja 2020 izgubili proti srbski dvojici Krunić-Stojanović). Letos sta začeli skupno pot v Adelajdi, kjer pa sta izpadli v 1. krogu proti odličnima Čehinjama Bouzkovi in Hradecki (v Melbournu sta 10. nosilki). Drugi skupni nastop je bil sredin obračun proti indijsko-ukrajinskemu paru na igrišču številka 5 v Melbournu. Tokrat je šlo veliko bolje, prvič tudi zmagovito. Uvodnih sedem iger je minilo brez odvzetega servisa (4:3), nato pa so sledili trije zapovrstni breaki (5:3, 5:4, 6:4). Dva od teh sta izvedli mlajši Slovenki, kar je bilo dovolj za osvojitev prvega niza. V drugem nizu sta starejši tekmici – Mirza šteje 35 let, Kichenokova 29 – z breakom v sedmi igri vodili 4:5 in servirali za zmago. Pri 30:40 sta imeli zaključno žogico, a je nista izkoristili, nakar se je niz zavlekel v podaljšano igro. Tam sta bili na presenečenje vseh Tami in Kaja bolj zbrani in sta pri rezultatu 6:5 izkoristili že prvo zaključno žogo ter se veselili prestižne zmage. V drugem krogu se bosta pomerili z boljšima tekmicama iz dvoboja med Romunkama Simono Halep in Gabrielo Ruse ter romunsko-nemškim parom, ki ga sestavljata Jacqueline Cristian in Andrea Petković. Jože Mohorič, sta Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Šport 14 petek z 21. januarja 2022 Nogomet z Prijateljska tekma Nogomet z NK Aluminij Trije od štirih golov doseženi s penalov Aluminij – Szombathelyi Haladas 2:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Lencse (26., z 11 m), 1:1 Kadrić (44.), 1:2 Toth (53., z 11 m), 2:2 Kidrič (84., z 11 m). ALUMINIJ: Nwolokar, Ploj, Bolha, Petek, Nkama, Pečnik, Plantak, Prša, Matjašič, Đerlek, Kadrić. Igrali so še: Jarc, Martić, Azemović, Shaubach, Fogec, Marinšek, Ciganović, Benotič, Medved, Brest, Kidrič, Kozjak, Kmetec. Trener: Oskar Drobne. Nogometaši Aluminija se od ponedeljka mudijo na pripravah v Poreču, kjer ob prijetnem mediteranskem podnebju s pridom izkoriščajo dobre pogoje za delo. Ob treniranju so v torek odigrali tudi pripravljalno tekmo z madžarskim drugoligašem Szombathelyi Haladas. Po polovici sezone ekipa iz mesta s približno 75.000 prebivalci zaseda 4. mesto v 20-članski konkurenci in se realno poteguje za napredovanje v 1. madžarsko ligo. Trener Oskar Drobne je tudi tokrat pogrešal nekaj nogometašev, manjkali so Luka Janžekovič, Aljaž Krefl in Jaka Bizjak. Je pa priložnost od prve minute naprej dobil novinec Karlo Plantak. Začetek tekme je minil v boljši igri rdeče-bele zasedbe, ki pa ji ni uspelo unovčiti nekaterih priložnosti. V sredini polčasa so Madžari izvedli hiter protinapad, ki ga je s prekrškom ne- Foto: Črtomir Goznik Haris Kadrić je v polno zadel na zadnjih dveh pripravljalnih preizkušnjah, proti Gorici in Haladasu. pravilno zaustavil novinec v vrstah Aluminija, vratar David Nwolokar. Iz najstrožje kazni je v polno zadel izkušeni 33-letni Laszlo Lencse. Poskusi varovancev Oskarja Drobneta, da bi izenačili rezultat, so se obrestovali v končnici prvega polčasa, ko je po podaji iz kota najvišje skočil Luka Petek, po odbitku pa je žogo v mrežo pospravil Haris Kadrić. Zanj je bil to drugi gol v teh pripravah, zadel je tudi v Novi Gorici. Madžari so tudi v drugem polčasu prvi povedli, znova iz 11-metrovke, tokrat jo je izvedel 19-letni Milan Toth. Po menjavi celotne enajsterice je zasedba iz Kidričevega še enkrat prišla do izenačenja, tokrat je sodnik srečanja najstrožjo kazen dosodil še v korist slovenskih nogometašev – Nogomet z NK Drava Na uvodnem treningu 21 igralcev, tudi trije novinci Priprave na spomladanski del sezone so v ponedeljek začeli tudi nogometaši ptujske Drave. Novi trener Franci Fridl in njegov pomočnik Mitja Erniša sta na uvodnem treningu pozdravila 21 igralcev. »Delati smo začeli v ponedeljek, tudi v torek smo se zbrali, že v petek pa nas čaka prva pripravljalna preizkušnja, odpravljamo se k Dravinji v Slovenske Konjice (3. SNL – vzhod, 4. mesto po jesenskem delu, op. a.),« je stran 14 s prvimi podatki postregel Fridl. Dravin trener se je dotaknil igralskega kadra: »Treningom smo priključili vse izhodne letnike mladincev, ker jih enostavno želim bolje spoznati in preizkusiti. Na načelni ravni je dogovorjeno tudi z večino igralcev, ki so doslej nosili dres Drave, vendar je treba z njimi najprej urediti zaostale obveznosti. Jasno pa je, da na njih resno računamo, konec koncev so to naši dečki. Ni se pa na treningu po- javil Amir Kahrimanović, glede njega nimam natančnih informacij. V ekipi je že nekaj novincev, to so zaenkrat Ivan Kovačec, Sebastjan Šlak in Jaka Korošec – prva dva sta napadalca oz. krilna napadalca, tretji pa je vezist.« Ivan Kovačec je 33-letni Zagrebčan z bogato in pestro kariero. Dolga leta je nastopal v hrvaških (Varteks, Hrvatski Dragovoljac, Rudeš …), in avstrijskih ligah (LASK, Altach …), pri naših severnih sosedih je igral Foto: Črtomir Goznik Glede igralcev, ki so v jesenskem delu sezone branili barve Drave, je še precej neznank, najprej bo treba z njimi urediti zaostale obveznosti. Eden izmed teh je tudi Fran Šlamberger (na fotografiji), ki je v tej sezoni zbral največ igralnih minut izmed vseh igralcev Drave – 1616. zadel je Rok Kidrič. V rdeče-belem dresu se je med drugim predstavil igralec na preizkušnji Maj Fogec. Gre za 19-letnega igralca Olimpije. Naslednjo pripravljalno preizkušnjo bodo šumarji odigrali v petek, tudi tokrat njihov tekmec prihaja iz 2. madžarske lige – Budafoki MTE. Igralec s šampionskimi izkušnjami Že v torkovi številki smo omenili kot zelo verjetno vest, da se bo NK Aluminij okrepil z igralcem zvezne vrste Karlom Plantakom. Novico so iz pisarn NK Aluminij nato tudi dokončno potrdili in dodali, da pogodba velja za leto z možnostjo podaljšanja. 24-letni vezist iz Zagreba je svojo kariero začel pri domačem Dinamu, kjer je igral v selekcijah kadetov in mladincev. Po končanem mladinskem stažu je kariero nadaljeval v drugi ekipi zagrebškega velikana, od koder je po dveh letih in pol odšel v Koprivnico k Slavenu Belupu. Naslednji korak je bil prestop preko meje, v Celje, kjer je bil del zmagovitega moštva 2019/20. V šampionski sezoni pod taktirko Dušana Kosiča je zaigral na 24 prvenstvenih in treh pokalnih tekmah, od tega je 14-krat začel v začetni enajsterici. Skupaj je zbral 1340 minut in se s soigralci veselil državnega naslova, prvega v celjski zgodovini. Iz Celja ga je nogometna pot vodila nazaj v Zagreb, kjer je bil sedaj leto in pol član zagrebške NK Kostošije. Ta igra v 2. ligi in po jesenskem delu med 16 ekipami zaseda 14. mesto. Karlo Plantak je zbral lepo število nastopov za mlade izbrane vrste »ognjenih«, od selekcije U-15 do U-19 jih je skupaj nabral kar 29. »Vesel, sem, da se mi je uspelo dogovoriti z NK Aluminij, da bom lahko ponovno igral na najvišjem nivoju slovenskega nogometa. Ekipi sem se pridružil na pripravah v Poreču, kjer so me tako novi soigralci kot člani strokovnega štaba lepo sprejeli. Upam, da bom v Kidričevem s svojimi igrami pomagal šumarom na poti k zastavljenim ciljem. Lahko obljubim, da bom na vsakem treningu in tekmi poskušal dokazati, da si zaslužim rdeče-beli dres,« je v prvi izjavi po prestopu dejal Plantak. JM JM nazadnje. Ima izkušnje tudi z bolj eksotičnih destinacij, saj je tri leta – od 2015 do 2018 – igral v Južni Koreji (Ulsan Hyundai, FC Seoul), krajšo dobo je preživel tudi v Grčiji (Panachaiki). Sebastjan Šlak je 22-letni Mariborčan, ki je v preteklosti že igral za Dravo, v sezoni 2019/20 je v modrem dresu zbral 10 nastopov. Sicer je nogometno abecedo spoznaval v Pobrežju, Mariboru in Jarenini, kot Igralne minute igralcev Drave v jesenskem delu sezone: Fran Šlamberger Amir Kahrimanović Simon Rogina Uroš Poljanec Anton Rogina Niko Drevenšek Luka Lovenjak Maj Penič Stavri Bozgo Kliton Žiga Dobnik Drilon Kryeziu Malik Bah Nebojša Ivančević Emanuel Nikpalj Nemanja Gajić Nejc Đuran Miloš Sekulić Valentin Vogrinec Igor Jevremović Antonio Đurić Marko Mikulić Ivo Antonio Kralj Leo Čeh Matej Kraner Patrik Pivko Rene Šabeder Amadej Vršič Filip Janežič Blaž Baligač Maj Ribič Lan Šket Marcel Petek Miljan Jablan Matej Šošterič Peter Aaron Mendy Žiga Krušič 1616 1397 1177 1170 1125 1102 956 920 787 720 671 577 507 487 472 453 414 387 339 326 270 263 260 242 226 213 180 162 106 95 90 60 46 34 24 23 Karlo Plantak je drugi letošnji novinec pri Aluminiju. 18 18 16 13 15 17 11 13 12 8 8 7 8 6 7 8 6 5 6 5 3 3 6 7 6 6 2 3 3 2 1 1 1 1 1 3 mladinec pa je igral tudi za Muro. Nekaj nastopov je za člansko vrsto Mure zbral tudi v 2. ligi (od tam je prišel k Dravi), nazadnje pa je bil član Bistrice in avstrijskega nižjeligaša SV Wörgl. Jaka Korošec je 21-letni Celjan, ki se je po zaključenem mladinskem staležu priključil Rogaški, v zadnji sezoni in pol pa je nastopal za Krško v 2. ligi. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Šlak je v preteklosti že igral za Dravo, sedaj se vrača na Ptuj. sport@radio-tednik.si NMHUQDHQHPPHVWXQDMGHWHQDMYHĀRåSRUWQLNLKLQHNLSDKL]6SRGQMHJD3RGUDYMD NMHU HU QD QD HQH HHQHP PHVWX QD QDMGHWH QDM DMGHWH QQDMY DM DMYHĀ R åSRUWQ DMY åS W Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, šolski šport petek z 21. januarja 2022 15 Rokomet z Evropsko prvenstvo na Madžarskem Slovenski moški rokomet doživel hud udarec Foto: Slavko Kolar Slaba igra v obrambi je vratarje postavljala v nemogoče položaje, kljub temu si ti med redkimi v naši reprezentanci zaslužijo pozitivno oceno. Foto: Slavko Kolar Okrog slovenske reprezentance je bilo na evropskem prvenstvu veliko dima … Pred začetkom 15. evropskega prvenstva (od 13. do 30. januarja) na Madžarskem in Slovaškem smo si od naše izbrane vrste glede na njeno kakovost obetali zagotovo uvrstitev v drugi del tekmovanja. O čem več, govorim o kolajnah, so razmišljali le največji optimisti. Naša skupina A je bila – roko na srce – za napredovanje ena lažjih, čeprav so v njej igrali Danci, ki so med resnejšimi kandidati za osvojitev ene izmed kolajn. To je bil dvanajsti nastop Slovenije na evropskih prvenstvih, na zadnjem 2020 je reprezentanca pod vodstvom Ljubomira Vranješa posegla po visokem 4. mestu. Na EP nismo nastopili le leta 1998 in 2014, leta 2004 pa smo na domačem parketu osvojili doslej edino medaljo na EP (srebro). Tokrat smo drugič v zgodovini evropskih prvenstev ostali brez uvrstitve v drugi del tekmovanja ... Po hudi krizi v slovenskem ženskem rokometnem prostoru je zdaj kaže na isti poti še moški rokomet. Prvi bodo ta izpad iz prvenstva občutili klubi, predvsem tisti manjši, ki pa na koncu dajo največ reprezentantov. V prvi vrsti bo vpis na rokomet znova manjši, izpad bo skoraj zagotovo odnesel več mladih igralcev kot korona kriza. Upam, da se možje, ki so zastopali barve Slovenije na tem prvenstvu, tega zavedajo. Brez prave energije že na prvi tekmi Prvenstvo v Debrecenu, v prelepi dvorani pod imenom Fonix Arena, smo odprli z zmago nad Severno Makedonijo (27:25), ki – pa brez najmanjšega podcenjevanja - glede kvalitete še nikoli ni bila slabša. Našo čast je reševal vratar Jože Baznik z odlično predstavo v slovenskem golu. Kljub zmagi že na tej tekmi ni bilo čutiti prave energije in žara med igralci in tudi strokovnim vodstvom. Izgledalo je tako, kot bi ekipa na prvenstvo prišla s petimi in ne enim avtobusom. Še sreča, da se pri Severni Makedoniji ni slekel in zaigral selektor Kiril Lazarov, saj bi ob njegovem nastopu že na prvi tekmi najbrž doživeli poraz. Danci so se norčevali Ko imaš v ekipi igralce iz Barcelone, Kiela, Szegeda, Veszprema in ostalih odličnih evropskih klubov, si ne smeš privoščiti tako visokega poraza, kot se nam je zgodil proti Danski. Sploh ne bi bolel poraz proti svetovnim in olimpijskim prvakom (2019; 2020; 2021), ampak poraz za enajst golov (23:34) je pa res preveč. To je eden izmed najvišjih porazov katerekoli ekipe v zgodovini EP ... Najbolj sporno na tekmi je bilo slabo vračanje naših fantov v obrambo, ki je ena najpomembnejših prvin v rokometu, če že ne dosežeš gola v napadu. Na temo »slabo vračanje v obrambo« bi se dalo s tekme proti Danski narediti zelo dobro analizo in zgodbo ter jo predstaviti članski ter vsem ostalim mlajšim reprezentancam in seveda klubom v opomin: kaj in kako se ne sme početi. Da se v sprintu vrneš v obrambo je samo stvar glave, želje, volje in discipline, teh vrlin pa naši rokometaši niso kazali na nobeni tekmi na EP. Z nekoliko boljšim vračanjem v obrambo bi lahko preprečili vsaj tri do štiri zadetke. Še vedno trdim, da je bolje izgubiti za sedem zadetkov kot za enajst in da se tudi porazi razlikujejo med seboj. Mogoče pa se bo kdo od odgovornih mož na Rokometni zvezi Slovenije spomnil in na seminarju trenerjev na Rogli predstavil to tematiko, ki prav tako loči zmagovalce od poražencev. Slaba zaključka obeh polčasov usodna Že pri opazovanju ogrevanja za tekmo proti Črni gori se je videlo, da so naši fantje v krču, nasprotnik pa ob izjemni zgodovinski priložnosti, da se prvič na EP uvrsti v drugi del tekmovanja, izjemno motiviran. Nobena ekipa ni blestela v 1. polčasu, vratarji obeh reprezentanc so do 20. minute skupaj zbrali le štiri obrambe. Od 20. do 22. minute, le dve minuti, je trajalo najboljše obdobje slovenske reprezentance na prvenstvu. Obramba je bila končno čvrsta, v golu je steklo Urhu Kastelicu in Slovenija je po seriji 4:0 povedla s +4 (15:11). V zadnjih petih minutah 1. polčasa so se dogajale nerazumljive in nepotrebne menjave Vranješa, ki so zaustavile nalet Slovencev. Namesto, da ekipa na odmor odide s petimi ali celo šestimi goli prednosti, je prednost naših splahnela na +3 (19:16). Prav tako bode v oči pet tehničnih napak nosilcev igre (Jure Dolenec, Staš Skube) ob podajah zunanjih igralcev do krožnih napadalcev. In posledično s tem takoj lahek gol iz protinapada … V 2. polčasu se je obramba Slovenije popolnoma razpadla. In to tam, kjer bi morala biti najčvrstejša. V osrčju obrambe. Zanimivo je, da sta Slovenijo »uničila« igralca Celja. Bivši desni zunanji Branko Vujović (devet golov) ter srednji zunanji Radojica Čepić (štirje goli). Slednji je še mladinec, saj je letnik 2002 in je lani na finalu državnega prvenstva Slovenije za mladince potopil vrstnike ormoškega Jeruzalema v boju za zlato kolajno. Žebelj v krsto pa sta Vranješu in njegovim varovancem zabila krožni napadalec Nemanja Grbović, ki se je poleg visokih obrambnih igralcev sprehajal kot na »Varaždinfestu«, ter vratar Nebojša Simić, ki je v zaključku zaustavil kar tri sedemmetrovke Slovencev. Zanimivost: kar sedem Črnogorcev je igralo ali še igra v slovenski elitni ligi. Ko prejmeš 33 zadetkov, potem si moštvo po pravilu ne zasluži zmage. Še vedno so in tudi v prihodnje bodo odličja na prvenstvih osvajala moštva s čvrsto igro v obrambi. Kaj se skriva ob neigranju Mačkovška, Janca, Zarabca ... Proti Črni gori je Borut Mačkovšek odigral soliden 1. polčas, v nadaljevanju pa več ni stopil na igrišče. Čez celotnih 60 minut na igrišče ni stopil Blaž Janc. Miha Zarabec je proti Črni gori glede minutaže dobil »drobtinice«. Hitro bo jasno, ali je šlo za poškodbe ali kaj drugega. Mogoče celo prepir znotraj moštva ... Cel kup stvari je, ki »smrdijo« in jih je z našega vidika, ker nismo čisto ob reprezentanci, težko ocenjevati. Še vedno sem mnenja, da imamo odlično reprezentanco, ki lahko posega po vidnih uvrstitvah. Pri tem nimam v mislih osvajanja medalj, ampak o uvrstitvah od petega do osmega mesta, kar je za slovenski rokomet še vedno vrhunski dosežek. Veliko stvari bi bilo treba prezračiti, začeti pa že na vrhu krovne organizacije, torej na Rokometni zvezi Slovenije. Rokomet je bil v preteklosti v Sloveniji šport številka ena med ekipnimi športi, zdaj je komaj na tretjem mestu – prehitela sta ga tako košarka kot odbojka, zelo blizu so tudi ostali športi. kar nekaj, in če si želim kaj, je to, da bodo na krovni organizaciji delo trenerja ponudili kateremu od domačih strokovnjakov. To si navsezadnje trenerska stroka v Sloveniji tudi zasluži. Med kandidati je tudi trener Jeruzalema in mladinske izbrane vrste Saša Prapotnik. Južni sosedje so imeli »jajca« in so za glavnega trenerja Hrvaške postavili Hrvoja Horvata, ki je pred tem vodil mladinsko izbrano vrsto. Zanimivost: v mlajših reprezentančnih selekcijah sta se Prapotnik in Horvat že srečevala. Verjeli ali ne, izid v zmagah je kar 7:0 za Ormožana … Ostala le Sok in Lah Od Slovencev sta na prvenstvu ostala le še sodnika David Sok in Bojan Lah ter delegat Janko Požežnik. Sok in Lah sta za zdaj odsodila tekmi med Španijo in BiH (28:24) ter Nemčijo in Belorusijo (33:29). Po videnem na obeh tekmah in po podatkih iz delegatskih vrst so na račun njiju padale same visoke ocene. Ob tej priložnosti sodniški dvojici iz našega okolja želim, da sodita vsaj eno od tistih zadnjih štirih najpomembnejših tekem turnirja. Uroš Krstič Vranješ že bivši. Bo naslednik mogoče Ormožan? Na Rokometni zvezi Slovenije so presenetljivo hitro reagirali in se v sredo s trenerjem Ljubomirjem Vranješem dogovorili za sporazumno prekinitev sodelovanja. Tako je Vranješ zdaj že bivši selektor Slovenije. Po besedah iz vrha RZS bo ime novega trenerja in njegovega strokovnega štaba znano dokaj hitro. Kandidatov je Šolski šport z Odbojka Dekleta OŠ Ljudski vrt najboljša v odbojki Dekliška odbojkarska ekipa OŠ Ljudski vrt je zmagala na območnem tekmovanju. Foto: Martin Metelko / m24.si Ljubomir Vranješ ni več selektor slovenske izbrane vrste, kariero bo nadaljeval v nemški ligi pri Rhein-Neckar Löwnu. V Cirkovcah je potekalo območno tekmovanje v odbojki za starejše učenke letnika 2007 in mlajše. Na njem so imele pravico nastopa tri ekipe, a se Bistričanke tekmovanja niso udeležile. V medsebojnem dvoboju za naslov območnih prvakinj so bile boljše gostje iz OŠ Ljudski vrt, ki so se uvrstile v četrtfinale državnega tekmovanja. Rezultat: OŠ Cirkovce – OŠ Ljudski vrt 0:2. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Cirkovce, 3. 2. OŠ Slovenska Bistrica UR OŠ Cirkovce COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 Šport, šport mladih 16 petek z 21. januarja 2022 Nogomet z Luka Lovenjak Tenis z OP U-18 Alja v Kranju do polfinala »Mogoče bi se vse obrnilo drugače, če bi takrat zmagali v Kranju« Kakšno vlogo je imel pri tem študij? L. Lovenjak: »Študiram na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru, smer Računalništvo in informacijske tehnologije. V moji družini je študij vedno najpomembnejši, izobrazba je vedno na prvem mestu, vse ostalo je na stranskem tiru. Prav zaradi tega se mi zdi ravnanje številnih mladih nogometašev, ko se odločijo samo za nogomet, šolo pa puščajo ob strani, velikokrat neodgovorno. Pri mladih igralcih opažam, da velikokrat sanjajo o karierah najboljših igralcev na svetu, ne zavedajo pa se, da v nogometu uspe manj kot enemu odstotku igralcev, preostalim 99 % pa se ne uspe preživljati z igranjem nogometa. To je realnost, to je treba imeti v oziru in se glede na to tudi odgovorno odločati.« Tvoja športna pot je bila kljub vsemu uspešna. Kakšni so bili začetki pri članski ekipi Drave? Lana Milosavljević (7. nosilka), tesen dvoboj pa je dobila z rezultatom 7:5, 6:3. V polfinalu se je Širovnikova merila z vrstnico Katarino-Stefanijo Mrvar (Šentjernej), dvoboj pa je pripadel slednji – 1:6, 2:6. V finalu nepostavljenih igralk je slavila Julija Bogatin (Luka Koper). JM Foto: Črtomir Goznik Luka Lovenjak je za člansko ekipo Drave debitiral leta 2018 pri 16 letih, do začasne prekinitve nogometne poti pa je v modrem dresu odigral 52 tekem. L. Lovenjak: »To je bila res odlična ekipa, v sezoni 2018/19 so za Dravo med drugimi igrali Nastja Čeh, Matthias Fanimo, Jon Šporn, Jaka Bizjak … Potegovali smo se za napredovanje v 1. ligo, igrali dodatne kvalifikacije s Triglavom (prva tekma na Ptuju 1:2, druga 4:2 v Kranju, čeprav je Drava vodila 0:2, op. a.). Mogoče bi se vse obrnilo drugače, če bi takrat zmagali v Kranju. Nato je ekipa razpadla, večina jih je odšla vsak na svojo stran. V tistem času mi je Drava ponudila veliko užitkov, res sem čutil, da so verjeli vame, čeprav sem imel 16 oz. 17 let.« Tako mladi igralci resnično redko dobijo priložnost v članski vrsti. L. Lovenjak: »Druga liga je za mlade igralce po mojem mnenju najboljša odskočna deska – pomembno je, da si takoj na očeh prvoligaških klubov. To se je zgodilo tudi meni, takoj sem imel ponudbe več prvoligašev, na koncu sem izbral Rudar. Pri Dravi nisem dal deset golov v sezoni, pa so me vseeno opazili – res se je pomembno pojaviti na tej sceni.« Iz Drave si leta 2019 prestopil v takratnega prvoligaša iz Velenja. Pot je bila kar dobro začrtana. L. Lovenjak: »Res je vse dobro kazalo, to je bila takrat zame kot 17-letnega nogometaša lepa pot. Spoznal sem, kako je igrati v 1. ligi, bila je dobra izkušnja. A potem je pri Rudarju prišla poškodba, ki je marsikaj spremenila. Če bi se še enkrat odločal, vseeno ne bi ničesar spremenil, veliko sem se naučil.« Sledila je vrnitev v Dravo, a klub ni bil več na tistem nivoju kot takrat, ko si ga zapustil. L. Lovenjak: »To je vse res, do konca sezone 2020/21 smo se borili za obstanek. Letošnjo sezono sem dobro začel, dosegel tudi nekaj zadetkov, tudi rezultati v uvodu niso bili slabi, potem pa je šlo le še navzdol. Tukaj je treba izpostaviti fante, ki so kazali res veliko voljo in željo do nogometa, čeprav jim klub na drugi strani ni nudil nobene pomoči. Šlo je za resnično dobro voljo igralcev, ki so se zbrali in korektno odigrali ter na koncu glede na vse okoliščine dosegli še relativno dobre rezultate in so obdržali možnosti za obstanek.« Kje se v nogometu vidiš v prihodnosti, v katero sredino te vleče? L. Lovenjak: »Imam nekaj ponudb iz 3. lige, naj za zdaj ostane pri tem.« Jože Mohorič Med polfinalistkami turnirja v Kranju je bila tudi Alja Širovnik (TK Terme Ptuj, desno). Mali nogomet z Zimska liga Ljutomera ŠIC bar prevladoval med člani in veterani Zimska liga malega nogometa Športne zveze Ljutomer se je končala s četrtim tekmovalnim dnevom. Med osmimi članskimi ekipami je imela največ uspeha ljutomerska vrsta ŠIC bara, ki je zbrala 21 točk. Nočni ftiči (14) so bili drugi, Bar Krim Mala Nedelja (13) pa tretji. V veteranski konkurenci se je merilo pet ekip. Ekipi ŠIC bara Ljutomer in Nočnih ftičov sta zbrali po devet točki, naslov pa je pripadel ŠIC baru, ki so dobili medsebojni dvoboj (3:2). S petimi osvojenimi točkami je tretje mesto osvojila ekipa Prorat zavarovalniško posredništvo Križevci. OB JUBILEJU VSEH NAS DARILO ZANJO, ZANJ, ZA VSE, PREDVSEM PA DARILO ŠPORTU NŠ www ww www w..m .me medi m diaa2 d 24. 24 4.si 4 si »Študij ne najpomembnejši, izobrazba je na prvem mestu« V Kranju je v organizaciji domačega TK Triglav potekalo odprto prvenstvo za igralke do 18. leta starosti. Nastopilo je 19 igralk, med njimi je bila tudi Alja Širovnik iz TK Terme Ptuj, ki je bila 2. nosilka. Alja (letnica 2006) je v uvodnem obračunu ugnala Dašo Štusaj (Ravne), rezultat je bil 6:2, 6:2. V četrtfinalu je bila njena tekmica domačinka V PRODAJI Luka Lovenjak je septembra dopolnil 20 let, le nekaj tednov po tem datumu pa je začasno prekinil nogometno pot. Kakšne posebne drame okoli tega takrat ni delal, je pa po določenem času vendarle povedal nekaj več besed o tem. Odločitev o koncu kariere je bila kar nepričakovana, sredi sezone. L. Lovenjak: »Najprej želim povedati, da to ni bila popolna prekinitev nogometne kariere, ampak le začasna in bom nogomet še igral, le da na nižjem nivoju od 2. lige. V tistem trenutku sem enostavno potreboval premor, sedaj pa dopuščam odprte možnosti za vrnitev, v mislih imam na nivoju 3. lige. Če mi bo čas kdaj dopuščal, se morda celo vrnem kam višje.« Kakšni vzroki pa so te pripeljali do takratne odločitve? L. Lovenjak: »Vsi imamo na razpolago samo določen čas, nikoli neomejenega, zato sem tehtal o tem, kako ga najbolje izkoristiti. Želel sem in še želim igrati nogomet, o tem ni dvoma, a mi je vzel preveč časa. Ob tem je bila situacija v Dravi – milo rečeno – kaotična. Zaradi malega števila igralcev je kakovost treningov strmo padala in preprosto sem uvidel, da je to potrata mojega časa. Lahko ga preživim na bolj produktiven način. Nekaj časa sem celo sam treniral v Mariboru, učinek pa je bil praktično enak. Iz vsega tega je sledila odločitev, da na tej poti ni več smiselno vztrajati.« stran 16 INTE ER RVJUJI Z GLAVNIMI FACAMI SLOVENSKEGA ŠPORTA ZGODOVINSKA IN EDINSTVENA POSEBNA IZDAJA EKIPE Foto: NŠ Prejemniki pokalov v članski konkurenci Šah z Spominski turnir Martina Majcenoviča Spominski turnir združil lepo število šahistov Le dva dni po poslednjem slovesu od legende ptujskega šaha Martina Majcenoviča je Šahovsko društvo Ptuj priredilo spominski turnir. Z minuto molka so se poklonili njegovemu spominu, prav tako so se z minuto molka poklonili še enemu preminulemu dolgoletnemu članu – Konradu Horvatu. V uvodu je nekaj besed spregovoril predsednik društva Danilo Polajžer, v kratkem pa se je Martina kot dolgoletnega šahovskega sopotnika, predvsem iz njunega sodniške- ga sodelovanja, spomnil tudi Boris Žlender. V imenu Martinove družine se je za vso podporo in pozornost društva v teh poslednjih trenutkih zahvalil njegov sin Dušan Majcenovič. Poudaril je, da je bil prav oče tisti, ki ga je navdušil za šah, za kar mu je zelo hvaležen. Po njegovi zaslugi se mu je tudi ponudila priložnost igranja na simultanki s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom leta 1975 na Ptuj, ko je dosegel remi. Žal pa ni imel v sebi tiste šahovske strasti kot oče, zato se tudi nikoli ni posvetil resnemu igranju, ampak je ostal neke vrste ljubiteljski šahist. Kar 21 šahistov in ena šahistka se je zbralo na spominskem turnir- ju, med njimi tudi večina najmlajših članov društva, manjkal pa ni niti njegov dolgoletni, lahko bi rekli večdesetletni šahovski sopotnik, častni član društva Janko Bohak, pa tudi Žan Belšak, ki se ga še dobro spominja kot svojega mentorja na OŠ Cirkulane. Tokratni doseženi rezultati niso bili v ospredju, pomembno je bilo druženje in obujanje spominov na številne Martinove anekdote, ki so jih v dobro voljo spravile tudi tokrat. Bili so si enotni, da spomin na njihova skupaj preživeta šahovska leta nikoli ne bodo odšla v pozabo in da se ob letu, če ne prej, ponovno srečajo. Silva Razlag Končni vrstni red: 1. David Murko, 2. Danilo Polajžer, oba 5,5 točke, 3. Žan Belšak, 4. Janko Bohak po 5 točk, 5. Darko Dominko, 6. Dušan Majcenovič, 7. Karel Žajdela, 8. Ciril Kužner, 9. Branko Kokol po 4 točke, 10. Roman Rozman, 11. Leon Selišek, 12. Tom Crnjakovič, 13. Anej Levanič, 14. Silvo Zajc po 3,5 točke, 15. Mihael Kukovec, 16. Boris Žlender, 17. Ivan Kranjc, 18. Branko Sedlašek po 3 točke, 19. Maks Mai Kokol 2,5, 20. Bojan Vidovič 2, 21. Anton Lajh 1,5 in 22. Anka Kolarič 1 točka. Foto: arhiv društva Martin Majcenovič ob praznovanju 80-letnice z darilom klubske kolegice Anke Kolarič Štajerski TEDNIK petek z 21. januarja 2022 petek, 21. 1. 2022 17 Slovenija z Spremembe protokola testiranja Ocenili 28 vzorcev čurk Do PCR-testa odslej veliko težje Kljub koronačasu je Društvu Antonovanje uspelo izpeljati istoimenske aktivnosti. Tradicionalno večdnevno dogajanje so prilagodili razmeram in pripravili v okrnjeni obliki, brez družabnega dela s pokušnjo čurk, ki je sicer vsako leto na Kog privabila številne. Nagradni natečaj risbic in fotografij Korona tudi letos ni odnesla že tradicionalnega likovnega natečaja risbic in fotografij, ki ga pelje OŠ Kog. Kot so sporočili, so letos povabili k sodelovanju tudi šole iz širše okolice. Na natečaj je prispelo lepo število del, strokovna komisija bo vse pregledala in v vsaki kategoriji izbrala tri najboljše ter jih nagradila. Dela bodo na ogled v občinski avli. Ob strmem naraščanju koronavirusnih okužb je ministrstvo za zdravje spremenilo protokol za PCR-testiranje. To je, razen za rizične skupine, od srede namenjeno le še potrjevanju pozitivnih izvidov hitrega testa ali samotesta, je povedal državni sekretar Franc Vindišar. Samoplačniški PCR-testi bodo tako morda možni le pri zasebnikih. Kot je pojasnil Vindišar, je namen spremembe zagotoviti vzdržen sistem v laboratorijih. Prednost pri PCR-testih, ki sicer predstavljajo zlati standard pri potrjevanju okužbe z novim kornavirusom, tako daje hospitaliziranim bolnikom in bolnikom z zdravstvenimi težavami, ki bi lahko zahtevale hospitalizacijo. Za osebe brez simptomov je po novem protokolu predvideno, da opravijo hitri antigenski test ali se samotestirajo. V primeru pozitivnega izvida gredo na PCR-testiranje, ob tem pa morajo predložiti fotografijo testa ali test, ki ga prinesejo na testirno točko, ter osebni dokument. Osebe z znaki respiratorne okužbe pa novi protokol testiranja deli na dve skupini. V prvi so ranljive skupine, kot so kronični bolniki in bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice ter otroci. Ti v primeru simptomov o tem obvestijo osebnega zdravnika, ki jih naroči na PCR-tesiranje. Foto: Arhiv Društvo Antonovanje na Kogu Na že tradicionalno ocenjevanje čurk je tokrat prispelo 28 vzorcev 15 izdelovalcev oz. kmetij. za sive in dve za beli. »Vzorci so bili nasploh zelo kakovostni. Napak, ki so se pojavljale na začetku, praktično ni več. Med izdelovalci, ki so dali izdelke v ocenjevanje, je kar nekaj takih, ki jih tržijo, kar je tudi namen tega. Gre za tipično sezonsko lokalno in domačo kulinarično specialiteto in prav je, da se vzpodbuja izdelava kašnatih klobas in da jih ponujajo na trgu,« je dejal Pribožič in dodal, da gre za precej zahteven izdelek. Čurka iskan in cenjen izdelek na trgu Potrošnika komisija pa je za naj črno čurko izbrala čurki Mesnice Manči ter Kmečke sirarne in predelave mesa Perc, pri sivih Ivana Žinka ali Matjašeka I. Kogovskega, Franca Anuška in Roberta Severa, pri belih pa prav tako Žinka in Renato Požgan Bubek. Predsednik društva Antonovanje Slavko Perc je povedal, da namen ocenjevanja ni tekmovanje, temveč dvig kakovosti in medijska promocija izdelka. Zadovoljno ugotavlja, da je kakovost prispelih vzorcev že zadnjih nekaj let vrhunska in da so razlike med njimi zares malenkostne, še zlasti pa ga veseli, da ohranjajo tradicijo ter da je čurka v vseh teh letih postala iskan in cenjen izdelek na trgu. To je bil tudi namen dogajanja, ki so ga začrtali pred dobrim desetletjem. Petkovo razstavo specialitet so s priložnostnim programom, kot je to že v navadi, obogatili učenci POŠ Kog ter nepogrešljiv Matjašek I. Kogovski, ki je na licu mesta poprijel za delo in prikazal izdelavo črne čurke. Pestro je bilo še v nedeljo, saj se je na Kogu v cerkvi sv. Bolfenka odvijala romarska maša, v vaško središče pa so vabile tudi bogato založene stojnice domačih lokalnih ponudnikov. Vsi dogodki so potekali v skladu s smernicami in ukrepi NIJZ za zajezitev širjenja koronavirusa. Monika Horvat Podlehnik z Nagrada za najzaslužnejša prostovoljca na področju turizma Turizem še vedno temelji na prostovoljcih Turistična zveza Slovenije (TZS) je lani oktobra v Postojni podelila priznanja kar 52 najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem v državi, s čimer jih je nagradila za njihovo prostovoljno delo, ki je podlaga delovanja turističnih društev in temelj slovenskega turizma. Med prejemniki najvišjih priznanj sta bila tudi predsednik in podpredsednik Turističnega društva Podlehnik Milan Vidovič in Zvonko Mlakar. Oba sta še posebej zaslužna za rast ugleda in razvoj turistične ponudbe v Halozah in s tem prepoznavnosti Slovenije kot odlične turistične destinacije. V občini Podlehnik želijo člani Turističnega društva (TD) razvijati okolje, ki bo prijazno ne samo do turistov, ampak tudi do domačinov. Zato vsako leto izvajajo številne akcije: od ocenjevanja urejenosti domov in poslovnih objektov do čiščenja okolja. Prednost majhne haloške občine je zagotovo naravno okolje, ki ponuja ogromno možnosti za sprehode in sprostitev, tod živijo stran 17 Ljudje in dogodki Ormož z Antonovanje pod streho Kašnate klobase, sive, črne in bele, so se tokrat namesto v kogovski dvorani razmeram primerno na ogled postavljale na ormoški tržnici. Na tokratno, že 12. ocenjevanje je prispelo 28 vzorcev čurk, ki jih je prispevalo 15 izdelovalcev oz. kmetij. Od tega 15 črnih, (ajdova kaša in mleto meso ter seveda začimbe so pomešane s svinjsko krvjo), 9 sivih (iz ajdove) in 4 bele (iz prosene kaše). Vse prispele vzorce sta v četrtek ocenili dve komisiji, potrošniška v sestavi Katja Babič, Vita Štefančič in Ciril Rotar ter strokovna s Petrom Pribožičem in Slavico Strelec iz KGZ Ptuj ter Ireno Kos iz KGZ Celje. O kakovosti čurk pričajo podeljena priznanja; strokovna komisija je podelila kar 12 zlatih – šest za črne, štiri COLOR CMYK prijazni domačini, ki z veseljem poklepetajo z mimoidočimi. Zato TD Podlehnik organizira tudi številne pohode, ob tem pa skrbi za urejene pohodniške in učne poti, pa tudi za haloški studenec in okolico muzeja, kjer lahko pohodniki posedijo, se okrepčajo, se udeležijo kakšne od kulturnih prireditev ipd. Tudi vinogradnike želijo spodbuditi in pritegniti k turistični dejavnosti z vincekovo rezjo, ocenjevanjem vina, martinovanjem, blagoslovom mošta, pušlšanki in seveda s postavitvijo klopotca. Zelo se trudijo tudi ohraniti domače šege in navade ter stare Naj Gorca čimbolj zaživi Predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič ter podredsednik Zvonko Mlakar želita predvsem, da postane Gorca središče turističnega dogajanja v Podlehniku, saj sta na hribu kar dva muzeja: viničarski, ki ga ima TD v upravljanju, in etnološki, ki so ga zgradili sami za potrebe društva in za eksponate. Gorci, dolga leta pozabljeni, s prekrasnim razgledom na vse strani neba, sta s sodelavci zopet vdahnila življenje. Med naslednjimi cilji je tako še bolj urediti gozdno učno pot do pravega haloškega studenca, ki so ga iztrgali zobu propada. Kot osrednjo nalogo pa sta si zadala pripraviti čimveč zanimivih turističnih paketov oz. ponudb, ki bodo goste v Halozah zadržali ne le nekaj ur, ampak več dni. Foto: Bobo/M24 Z bolezenskimi simptomi do PCR-testa po treh dneh Ostali simptomatski bolniki bodo najprej morali opravili hitri testi ali se bodo samotestirali. V primeru pozitivnega izvida se po že uveljavljenem protokolu na PCR-testiranju oglasijo s pozitivnim izvidom hitrega antigenskega testa ali samotesta. Če je izvid hitrega testa pri osebi z znaki respiratorne okužbe negativen, se mora posameznik kljub temu samoizolirati in v izolaciji ostati do tri dni, v tem primeru lahko koristi bolniški stalež. Če se težave po treh dneh nadaljujejo, o tem obvesti zdravnika, ki ga naroči na PCR-testiranje. V primeru pozitivnega izvida se je treba izolirati za 10 dni, oseba pa dobi tudi veljavno kodo QR za digitalno covidno potrdilo, s katerim dokazuje svojo prebolelost. Če pa težave v tem času, torej treh dneh, izzvenijo, lahko po besedah Vindišarja rečemo, da posameznik ni okužen z novim koronavirusom, tako kot tudi v primeru negativnega izvida PCR-testa. Tudi zasebniki do PCR testiranja težje kot prej Foto: SŠ Priznanja za naj prostovoljca je Milanu Vidoviču in Zvonku Mlakarju v domači občini podelil župan Sebastian Toplak. Priznanje jima pomeni zelo veliko; potrditev, da so na državni ravni prepoznali ne le njuno delo, temveč tudi delo vseh tistih, ki ustvarjajo in delajo v Turističnem društvu (TD) Podlehnik ter jim tako sporočili, da so na pravi poti. običaje. Pripravljajo srečanja ljudskih pevcev, ljudskih godcev in skupin za ohranjanje šeg in navad. Pripravljajo literarno-pripovedne večere z ljudsko glasbo, pesmijo, narečno besedo in prikazom starih obrti. Letos so posneli kar tri krajše filme o starih običajih. Ne pozabijo niti na pisano besedo, saj zapisano ostane. V ta namen so izdali knjigo Na mavrični strani Haloz, Vodnik po občini Podlehnik, Gozdno učno pot, več razglednic in vsako leto novo zloženko s turistično ponudbo. Sicer pa Milan in Zvonko opravita tudi marsikatero delo, ki očem ni vidno, kot so prevozi, nabave materiala, razna popravila, priprave na prireditve ter akcije v društvu ... Sta tudi predana ekologa z odgovornim odnosom do razvoja turizma. Svoje prostovoljno delo opravljata z vso zavzetostjo in zavedanjem, da so naravne danosti namenjene tudi prihodnjim rodovom. V turizmu želita delati še naprej in pred njima so mnogi izzivi in želje. Zdenka Golub Kapacitete za PCR-testiranja si v javnem sistemu trenutno namenjene le potrjevanju okužb, če pa lahko zasebniki diagnostiko s to metodo zagotavljajo kje drugje, jih še vedno lahko, je odgovoril na vprašanje, ali torej samoplačniško PCR-testiranje ni več mogoče. Prepričan je, da bodo do odhoda športnikov, ki za udeležbo na olimpijskih igrah na Kitajskem potrebujejo negativen izvid PCR-testa, omogočili zadostne kapacitete, ki jih iščejo tudi v sosednjih državah. Ob znaku okužbe dihal je sicer nujna samoizolacija, tako kot tudi v času čakanja na odvzem in diagnostičnih rezultatov. »Odstopanje od tega je v trenutnih epidemioloških razmerah popolnoma nedopustno,« je bil jasen Vindišar. Čakalna doba: do 48 ur Državni sekretar je ob tem prosil za razumevanje pri čakanju na rezultate testiranja, ki jih bodo zagotovili najkasneje v roku 48 ur, sicer se pa vsi trudijo, da se na izvide čaka čim manj časa. A so laboratoriji po njegovih besedah zelo obremenjeni, kar je ponazoril tudi s podatkom, da sta največja laboratorija v državi pred epidemijo covida-19 letno opravila 10.000 preiskav, toliko kot jih trenutno v enem dnevu samo za covidne potrebe. Testiranje, predvsem pa samotestiranje, moramo v tem trenutku po njegovih besedah razumeti tako kot merjenje telesne temperature, saj je to najosnovnejši in najučinkovitejši ukrep za odkrivanje kužnih posameznikov in prekinitev verige pri nadaljnjem prenosu okužb, je še pozval. sta Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 petek z 21. januarja 2022 Slovenija z Med genskimi so zelo pomembni gozdni viri GLASOVNICA  stran 18 Vzpostavitev gozdnega genskega monitoringa Ime in priimek Genski viri človeštvu omogočajo pridobivanje hrane in surovin, preživetje in gospodarstvo pa tudi neprecenljive ekosistemske storitve, kot sta upravljanje z vodnimi viri in rodovitnost tal. Naslov Glasujem za Slovenko leta 2021: (Vpišite ime in priimek kandidatke – samo ene!) Vsi kuponi bodo ostali v uredništvu. Ne bomo jih uporabili za noben drug namen. Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov: Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si. Foto: SD Strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije so sodelovali pri pripravi prvega priročnika za gozdni genetski monitoring. Emilija Stojmenova Šestnajst let je imela, ko je prišla iz Makedonije v Slovenijo na program mednarodne mature, drobcena, preplašena, a polna upanja, da je mogoče priplezati na vrh in spotoma razbiti stekleni strop. Še zmeraj je drobcena, preplašena pa že dolgo ne; zdaj je docentka s svojimi doktorskimi kandidati, ugledna raziskovalka in tista, ki uspešno vabi dekleta na študij elektrotehnike, še do nedavnega rezerviran bolj za moške. Je članica več delovnih teles EU, pobudnica nacionalne mreže FabLab, ki povezuje izobraževanje z gospodarstvom, in ustanovna članica združenja strokovnjakinj OnaVe, ki si prizadeva, da bi bilo v medijih zastopanih več žensk. Ne prenaša krivic in neumnosti, zato jo je videti in slišati na številnih protestih, njen podpis je tudi na peticijah, ki se zavzemajo za demokracijo. Svet bi bil drugačen, če bi ga vodile emilije … Podravje z Donacija podjetja Energija plus Genetska raznovrstnost je namreč osnovna komponenta ekosistemov, ki živim bitjem omogoča prilagajanje na spreminjajoče razmere v okolju. Podnebna kriza je dodatni opomin, kako pomembno je ohraniti genetske vire, da bodo živi sistemi bolj odporni in prilagodljivi. EU je sprejela novo strategijo za genske vire, ki je podkrepljena s strategijami za področja rastlinskih, živalskih in gozdnih genskih virov ter predstavlja okvir, ki bo omogočil prehod v njihovo učinkovito varstvo in trajnostno rabo. Pripomogla bo k boljšemu razumevanju trenutnega stanja, razvoju in ohranjanju ter vključevanju kmetijskih rastlin in njihovih »divjih« sorodnikov, domačih živali in gozdnega drevja. Kot rečeno, so del strategije gozdni genski viri, na katere se nanaša tudi mednarodni projekt v okviru Obzorja 2020 z naslovom GenResBridge, pri katerem kot partner sodeluje Gozdarski inštitut Slovenije. »Projekt odraža prizadevanja slovenske gozdarske znanosti in stroke za razvoj sistema za varstvo genskih virov. Na področju gozdarstva je od leta 2014 do začetka letošnjega leta v Sloveniji, Nemčiji in Grčiji potekal projekt Lifegenmon, katerega cilj je podpora dolgoročnemu ohranjanju prilagodljivosti dreves na spremembe v okolju, in sicer z razvojem sistema za gozdni genetski monitoring. Rezultat je bil izid v svetovnem merilu prvega priročnika za gozdni genetski monitoring, ki služi tudi kot zgled za druge domene,« razlaga Hojka Kraigher, vodja oddelka za gozdno genetiko in fiziologijo ter koordinatorica projektov na Gozdarskem inštitutu Slovenije. »Ohranjanje biotske pestrosti gozdov pa je temeljnega pomena za trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, ki bo omogočilo uživanje koristi gozdov tudi naslednjim generacijam. Genetska raznovrstnost gozdov je ključna za njihovo prilagajanje na podnebne spremembe, z omenjenim monitoringom pa bomo lahko zaznali potencialno škodljive spremembe v populacijah gozdnih drevesnih vrst, preden jih je mogoče zaznati s prostim očesom.« V omenjenih projektih sodeluje še Zavod za gozdove Slovenije, in sicer pri prenosu znanja s področja gozdne genetike v gozdarsko prakso, ohranjanje gozdnih genskih virov pa upoštevajo tudi pri pripravi novih desetletnih načrtov za gozdnogospodarska območja. SD Slovenija z Manj denarja v državno blagajno 2.000 evrov za ptujsko bolnišnico Prodaja cigaret ob rasti trošarin upada Podjetje Energija plus, d. o. o., iz Maribora je sredi tega tedna predalo donacijo v višini 2.000 evrov Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Po besedah direktorice Anice Užmah bodo donacijo namenili za nakup endoskopskih škarij za potrebe operacijske dejavnosti. Prodaja cigaret v Sloveniji v zadnjih letih upada, od leta 2011 do leta 2020 se je zmanjšala za več kot tretjino. Temu trendu so, sicer precej počasneje, sledili tudi prilivi od trošarin v državno blagajno, pa čeprav so se te v zadnjih desetih letih zvišale za več kot polovico. Postopno upadanje prodaje cigaret dokazujejo podatki o količini cigaret, od katerih je bila obračunana trošarina. V letu 2011 je bila obračunana od 5,040 milijarde cigaret, v letu 2020 pa samo še od 3,255 milijarde cigaret, so zapisali na finančnem ministrstvu. Hkrati se je višina obračunanih trošarin od cigaret od leta 2011, ko je znašala 426 milijonov evrov, do leta 2020 znižala na 381 milijonov evrov. S postopnimi dvigi se torej zagotavlja ohranjanje javnofinančnih prihodkov iz naslova trošarin na cigarete na približno enaki višini, so zapisali na finančnem ministrstvu. »V nasprotnem primeru, bi zaradi pričakovanega zniževanja količin vseh tobačnih izdelkov, do katerega prihaja, realizirali bistveno nižje prihodke,« so dodali. Minimalna trošarina za škatlico cigaret se je v zadnjih desetih letih zvišala za nekaj manj kot 54 odstotkov - z 1,60 evra v letu 2011 na 2,46 evra v letu 2021. Nazadnje so bile spremembe na tem področju 1. novembra lani. Na Finančni upravi RS ob tem opažajo, da se v zadnjih letih manj pogosto tihotapi tobačne izdelke uveljavljenih mednarodnih tobačnih proizvajalcev, vedno bolj pogosto pa v zaseženih količinah tobačnih izdelkov prevladujejo cigarete in ponaredki slabše kakovosti z nižjo ceno. Sta Foto: arhiv Energija plus Ob prevzemu donacije se je direktorica bolnišnice Anica Užmah v imenu Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj zahvalila podjetju in poudarila: »Zelo smo veseli vaše podpore pri ustvarjanju boljših pogojev za oskrbo bolnikov in se vam za izkazano humanost iskreno zahvaljujemo« Energija plus, ki je največji dobavitelj električne energije v severovzhodni Sloveniji, tako izpolnjuje svoje poslanstvo – prispevati k večji kakovosti življenja. Pri Energiji plus s svojim delovanjem vsakodnevno izkazujejo družbeno odgovornost. Skozi vse leto podpirajo številne dogodke in projekte, kjer sodelujejo z različnimi organizacijami in podjetji. Tudi ob koncu lanskega leta so se odločili, da namesto poslovnih daril sredstva darujejo tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Donacijo so poleg ptujske bolnišnice namenili še dvema drugima bolnišnicama v severovzhodni Sloveniji: UKC Maribor in Splošni bolnišnici Murska Sobota. »V našem podjetju si prizadevamo za boljše povezovanje okoljskih, socialnih in ekonomskih vprašanj. Družbeno odgovornost imamo zapisano v našem poslanstvu z veliki črkami, zato že vrsto let pomagamo in podpiramo organizacije v našem okolju.« je poudaril Bojan Horvat, direktor podjetja Energija plus. M. B. Foto: arhiv Svet24 Štajerski TEDNIK petek z 21. januarja 2022 petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Intenzivno obdobje boste nadgradili s tem, da boste razmišljali trezno in premišljeno. Na delovnem mestu prihaja vaš čas in tako bo sreča na vaši strani. Skupinski uspehi se bodo vrstili in tudi v komunikaciji boste nizali uspeh za uspehom. V ljubezni bo vladala svoboda! BIK (21. 4. – 20. 5.) Sprehodi v naravo vam bodo vlili in povrnili moči. V ljubezni in doma vas spremlja nek močan čut odgovornosti, čas pa bo, da uvidite lepote življenja. Tokrat bo energija predvsem usmerjena v delo in obveznosti. Ne pozabite na svojo dušo in se pojdite zabavat ob živi glasbi. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Vsebuje velik delež peščenih delcev, zato je na otip zrnasta, rahla in večinoma suha. Ko prst manete med prsti, 'škripa'. Razmeroma veliki prostori med peščenimi zrni omogočajo zračnost, za zadrževanje vode pa so preveliki, zato se voda hitro odceja in odplavlja hranilne snovi. Prednost je, da se spomladi hitro ogreje in jo je lahko obdelovati, slabost pa, da običajno ne vsebuje veliko hranil. AC/DC - avstralska rockovska skupina, ESK - reka na jugu Škotske, SOTIN - kraj v Dalmaciji Pečat tedna, na pragu katerega ste, je transformacija. Tudi narava se prebuja in počiva. Včasih je treba zaustaviti korak in uvideti, kako naprej in kaj je prava pot. Naredili boste neko pozitivno finančno potezo. Načeloma pa uživajte v osebni svobodi in zvedavem razmišljanju. RAK (21. 6. – 22. 7.) Slovenija, svet z Demografija na Balkanu Hrvaška in BiH z desetino manj ljudi Republike nekdanje Jugoslavije pesti problematika zmanjševanja prebivalstva, Slovenija in Severna Makedonija edini z občutno rastjo. Popis prebivalstva na Hrvaškem je razkril presenetljive rezultate. Število prebivalcev se je v desetih letih zmanjšalo za skoraj deset odstotkov. Prvi rezultati popisa prebivalstva, gospodinj- stev in stanovanj za leto 2021, ki ga je izvedel hrvaški državni statistični urad (DZS), kažejo, da ima Hrvaška 3.888.529 prebivalcev. Število prebivalcev se je tako glede na popis iz leta 2011 zmanj- šalo za 9,25 odstotka oziroma za 396.360. V Srbiji skoraj za pet odstotkov manj ljudi Število prebivalcev se zmanjšuje tudi v Srbiji; republiški zavod za statistiko jih je leta 2012 naštel 7,2 milijona, lani pa 6,87 milijona. V tem obdobju se je število prebivalcev Srbije torej zmanjšalo za 4,8 odstotka. Črna gora po ocenah s promilom več prebivalcev V Črni gori se je število prebivalcev v istem obdobju rahlo povečalo, za 889. Črnogorska uprava za statistiko ocenjuje, da je leta 2021 v državi živelo 620.739 ljudi, kar je za 1,5 promila več kot desetletje prej. BiH – prebivalstvo upadlo za desetino Foto: Bobo/M24 Največji padec števila prebivalcev so zabeležili v Hravški (na fotografiji Zagreb) in BiH. Na podlagi ocen Agencije za statistiko Bosne in Hercegovine se je v obdobju 2010–2020 število prebi- valcev zmanjšalo za 10,5 odstotka. Razlika med letnimi ocenami je kar 368 tisoč, v začetku leta 2020 je tako v BiH živelo 3,47 milijona ljudi. Severna Makedonija – za pol odstotne točke več Po ocenah Svetovne banke in Organizacije združenih narodov se je prebivalstvo Severne Makedonije v obdobju 2010–2020 povečalo za 12 tisoč. Leta 2020 je v državi živelo 2,083 milijona ljudi, kar je za šest promilov več kot desetletje prej. Slovenija – prebivalstvo številnejše za 2,7 odstotne točke Medtem se je po podatkih statističnega urada v desetletju med 2011 in 2021 število prebivalcev Slovenije povečalo za 2,7 odstotne točke. Leta 2011 smo v državi našteli 2,05 milijona, deset let kasneje pa že 2,1 milijona ljudi. Ali natančneje, 58.788 prebivalcev več. Luka Tetičkovič Pokazala se vam bo neka nova pot in nova spoznanja. Tisto, kar je stvar preteklosti, bo odšlo in tako bo prostor za novo in svežo energijo. Ljubezensko življenje bo nekoliko nihalo, kajti mnogo stvari držite zase. Ljudje vam bodo učitelji in skozi odnose uvidite zrklo prihodnosti. LEV (23. 7. – 22. 8.) Sreča v ljubezni se bo le še okrepila in tako boste upravičeno prepričani, da so zvezde na vaši strani. Na drugi strani občutite nek strah ali neravnovesje. Čas je, da si bolj zaupate in si bolj prisluhnete. Prijateljev nasvet vam bo pomagal. Ne pozabite telesu dovajati naravne vitamine! DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Globoko v sebi občutite nek mir in ravnovesje. Harmonija tedna in zanos o ustvarjalni energiji bosta tako ali drugače obrodili sadove. Skozi opazovanje svojih ali tujih otrok spoznavate zakonitosti življenja. Zdi se, da tudi sami občutite, da se na odru življenja odvija slabo in dobro. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Muze so in bodo igrale pomembno vlogo v življenju umetnikov. Stopate v teden prijateljstva, harmonije in romantike. Morda ste že zaljubljeni in tisti, ki so samski, jih čaka veliko prijetnosti. Dom bo oaza harmonije in prijetnega počutja. Na delovnem mestu bodite bolj premišljeni! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Pred vami je intenziven vikend in tako bo počasi tudi čas, da boste na pravilen način znali reči bobu bob. Intenzivna energija se bo le še okrepila in sreča vas bo spremljala doma. Ustvarjalna energija bo tako lažje prišla do izraza. Besede bodo lahko tudi ostre in dinamične! STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Ljubezen vas bo osrečila in čas je, da se odpravite na kakšen krajši oddih. S seboj vzemite ljubljeno osebo. Dobro od rok vam bo šla pisana beseda, bodite izvini in na roke napišite kakšno pismo. Čeprav je to morda zastarelo, vam bo pomagalo. Več previdnosti svetujem pri financah! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Teden bo v svojem bistvu nekaj pomembnega in ugotovili boste lastno pomembnost. Samozavestna drža vam bo pomagala in čas bo, da se zavedate, da niste sami, ampak, da je v vaši bližini veliko ljudi, ki vas imajo radi. Solze so ravno tako dragocene kot biseri. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Moč in energijo za nadaljnje delo boste črpali iz sveta duhovnosti in ezoterike. Za vas to ne bo modna muha ampak del življenja. Energija bo nihala, prišel bo dan, ko boste od nje prekipevali in dan, ko bo nivo minimalen. Tako vam ne preostane drugega, kot da poiščete ravnovesje! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Dnevi bodo takšni, kakršne si boste naredili. Določena nihanja in odstopanja bodo vseeno dovoljena. Sprostila vas bo nežna glasba, zvoki flavte, violine ali violončela. Uspehi se vrstilo, bodite pa nekoliko bolj prožni. Ljubite sebe in delite ljubezen, ki jo nosite v svojem srcu! Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 petek z 21. januarja 2022 Iz Doma upokojencev Ptuj Zdravstveni nasveti Aktivni tudi pozimi Migrena – 2. del Migrenski napadi se pojavljajo različno pogosto, temu sledi uporaba zdravil oziroma način zdravljenja. Zelo pomembno je, da bolnik zdravilo vzame čim prej, že ob napovednih znakih migrene in v dovolj visokem odmerku. O izbiri zdravila in učinkovitem odmerku se nujno posvetujte s svojim farmacevtom. Blag do zmeren glavobol lahko bolniki zdravijo sami, z zdravili, ki so v lekarni dostopna brez recepta, kot npr. paracetamol, acetilsalicilna kislina in nesteroidna protivnetna zdravila. Kombiniranim analgetikom se sicer raje izogibamo, a pri migrenskih napadih so velikokrat učinkoviti. Če so glavoboli močnejši, dolgotrajni in pogosti, lahko osebni zdravnik predpiše zdravila za lajšanje glavobola, ki so poleg prej naštetih analgetikov še triptani ter zdravila pri slabosti in bruhanju in zdravila za preprečevanje migrene. Triptani so skupina učinkovin, ki se uporabljajo pri akutnem migrenskem napadu. Zdravilo je treba vzeti čim prej. Pri enem napadu se lahko vzame samo en odmerek. Če se migrenski napad ponovi, se lahko vzame novi odmerek, če pa triptan ni zadovoljivo olajšal glavobola in spremljajočih znakov, lahko bolnik dodatno vzame kak analgetik. Med zdravili za preprečevanje migrenskih napadov so zdravila iz skupine blokatorjev beta, ki se sicer uporabljajo za zdravljenje srčno-žilnih bolezni, iz skupine antidepresivov ter antikonvulzivi, ki se sicer uporabljajo za preprečevanje epileptičnih napadov. Če ima bolnik pogoste napade, večkrat mesečno, je vsekakor priporočljiv pregled pri nevrologu, z namenom raziskati vzrok in stran 20 Foto: Sta/M24 Foto: Dreamstime/M24 izbrati najučinkovitejše preventivno zdravljenje. Ne prav daleč nazaj smo dobili tudi za zdravljenje migrene nova biološka zdravila. Spadajo v skupino monoklonskih protiteles. Odmerjajo se v mesečnih ali četrtletnih intervalih, v obliki injekcij. Tako kot velja za vsa druga biološka zdravila, velja tudi za ta, ki se uporabljajo pri preprečevanju migrenskih napadov, da žal niso učinkovita pri vseh in da imajo neželene učinke. Zdravljenje uvede specialist nevrolog, in sicer v primeru, ko je bilo zdravljenje z drugimi zdravili neuspešno ali ko bolnik drugih preventivnih zdravil ne more uporabljati. Ne smejo pa se Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. ta zdravila predpisati nosečnicam ali doječim mamicam, osebam, ki uživajo alkohol ali prepovedane droge, osebam s srčno-žilnimi boleznimi in boleznimi možganskih žil ter osebam s hudimi duševnimi motnjami. Pomembno je vedeti tudi, da preventivna zdravila, vključno z biološkimi, potrebujejo nekaj mesecev, da se pojavi učinek. Zato nikar ne opustite zdravljenja brez predhodnega posveta z zdravnikom ali farmacevtom. Na izbiro imamo veliko zdravil za zdravljenje in preprečevanje migrenskih glavobolov. A žal niso stoodstotno učinkovita. Že zmanjšanje pogostosti napadov pacientom veliko pomeni. Specialisti svetujejo pacientom, da vodijo migrenski dnevnik, ki bo tako pacientu kot lečečemu zdravniku pomagal spremljati učenk zdravil in uspešnost zdravljenja. Za konec naj ponovno poudarim, da je treba preventivna zdravila jemati redno in skladno z navodili, zdravila za lajšanje akutnega glavobola pa je treba vzeti v dovolj visokem odmerku čim prej. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Čas in energijo za vsakodnevno vadbo in aktivnosti težko najdemo že ob lepem vremenu in toplih mesecih. Ko pa piha veter in pada sneg, lahko nizke temperature in ledne razmere preprečijo, da bi se v zimskih mesecih pošteno razgibali. Še posebej težko je starejšim osebam, saj se verjetnost padca in s tem hujše poškodbe v takih razmerah drastično poveča. Nizko intenzivna vadba Hoja je odlična telesna dejavnost, ki sodi med nizko-intenzivne vadbe. Je prijazna do sklepov, krepi in ohranja našo mišično maso ter pomaga pri vzdrževanju kostne gostote, krepitvi vezivnega tkiva in pospešitvi presnove. Če so zunaj znosne temperature ter pločniki očiščeni snega in ledu, se odpravite na kratek sprehod. Ne pozabite na ustrezno zimsko obutev z dobrim oprijemom. Če vam vremenske razmere tega ne dopuščajo, so tudi stopnice doma lahko dovoljšen izziv za hitro in učinkovito vadbo. Da strah ne bo ovira Nenehen strah pred padcem drastično poslabša kakovost življenja. Za blaženje strahu in tveganja pred padcem priporočamo vsakodnevno vadbo za ravnotež- je. Vadba je lahko enostavna in v udobju vašega toplega doma. Primer vaje je stoja na eni nogi, dvigovanje noge v različne smeri v stoječem položaju ali visoko korakanje. Pri stoječih vajah uporabite stol ali drugi fiksni predmet za držanje. Ostanite gibčni Pomembno je, da vadbo oz. telesno dejavnost začnete s preprostim razteznim ogrevanjem. S staranjem namreč naše mišice izgubljajo elastičnost, kar povzroči skrajšanje mišic in zmanjšan obseg gibanja, to pa ovira naše vsakodnevne aktivnosti. Odličen primer telesne dejavnosti nizke intenzitete, ki povečuje elastičnost in prožnost, je joga. Ohranjanje zadostne gibljivosti, elastičnosti in mišične mase je še zlasti pomembno, kadar si pozimi nadenemo oblačila v več slojih, saj že ta predstavljajo oviro pri gibanju. Osredotočite se na koristi in rezultate Redno telesno dejavnost je težko vzdrževati, vendar z njo dolgoročno pozitivno vplivamo na fizično in duševno zdravje. Zato ostanite aktivni, zdravi in ne pozabite na zadostno hidracijo tudi v zimskih mesecih. Gašper Lenart, dipl. fiziot. Pomagajmo si Ne ignorirajte bolečin, ki se pojavijo med hojo Jejte več rib, zelenjave in oljčnega olja Gotovo vas zanima, koliko si lahko pri nadzorovanju ali celo Bolečina v mečih se nam po navadi ne zdi nič kaj resnega; radi jo pripišemo športni dejavnosti, morda pospravljanju ali pač preprečevanju PAB pomagamo s prehrano. Priporoča se sredozemska določenemu gibu. prehrana (ribe, zelenjava, oljčno olje in podobno). Ribe vsebujejo Vendar lahko takšna bolečina opozarja tudi na periferno arterijsko bolezen (PAB), ki jo mora nujno obravnavati zdravnik, sicer lahko celo odmre tkivo in je treba nogo amputirati. Kako živeti s PAB, kaj lahko počnemo in česa ne ter kdaj je potrebna operacija? Kaj PAB sploh je Gre za bolezenski proces ateroskleroze – kronične bolezni s kopičenjem maščobnih delcev v steni arterij. Postopno nastajajo večji plaki, ki arterije najprej zožijo, lahko pa tudi popolnoma zaprejo. Pri koronarnih arterijah je posledica srčna kap, pri možganskih možganska kap, kadar zapora prizadene arterije udov, pa se bolezen imenuje PAB. Ta se najpogosteje pojavi pri ljudeh, starejših od 55 let. Več možnosti zdravljenja Človek, ki mu ugotovijo PAB, bo dobil zdravila za redčenje krvi, glede na razvitost bolezni pa se zdravniki odločijo o nadaljnjih Značilni znaki PAB Na PAB je smiselno pomisliti, kadar se bolečina v mečih pojavlja med hojo in popusti v mirovanju. Po navadi bolniki najprej občutijo bolečine po prehojeni daljši razdalji, ob napredovalem bolezenskem procesu pa tudi ob hoji na krajše razdalje. Bolnik morda zaradi bolečin v mečih ne more več prehoditi niti nekaj deset metrov ali se bolečine pojavijo že v mirovanju. Zdravnik nas bo ob opisanih simptomih napotil na pregled k ustreznemu specialistu (internistu angiologu ali žilnemu/splošnemu kirurgu) oziroma na slikovno diagnostiko (ultrazvok arterij spodnjih okončin ali CT-arteriografijo). Foto: Dreamstime/M24 maščobne kisline omega 3, ki zmanjšajo kopičenje maščob v arterijah. Tudi kozarec kakovostnega črnega vina ob hrani ne škodi. Skrb za zdravo življenje z uživanjem zdrave hrane je bistvena že pred razvojem bolezni, saj je samo s prehrano ne bomo pozdravili. ukrepih. O vrsti posega (klasična operacija ali širjenje žile s tako imenovanim balonom – perkutana balonska angioplastika) se ekipa zdravnikov največkrat dogovori skupaj po posvetu (kirurg, radiolog, angiolog). Bypass oziroma obvod je potreben pri daljših kroničnih zaporah arterij. Širjenje žil z balonom, ob katerem je velikokrat vstavljen še stent (opornica), pa je primerno za krajše zapore ali zožitve (stenoze), ko zapora še ni popolna, a že povzroča težave. Ta poseg je prijaznejši do bolnika, saj je minimalno invaziven. Arterijo zbodejo prek kože, vanjo vstavijo poseben kateter in nato pod kontrolo rentgena opravijo širjenje žile z napihovanjem balončka na mestu zožitve. Eden izmed možnih posegov je še tromboliza, ki se uporabi pri svežih zaporah (trombozah) arterij in pri kateri se po posebnih katetrih do strdka dovaja ustrezno zdravilo za topljenje. O operaciji Operacija zahteva od kirurga natančno kirurško tehniko in zbranost kot večina posegov v žilni kirurgiji, vendar gre načeloma pri obvodih na udih za rutinski poseg. Zahtevnejši, tudi z vidika okrevanja bolnika, je obvod, ki poteka z aorte na ud (v primeru bolezenskega procesa na medeničnih arterijah). Na poseg se lahko bolnik najbolje pripravi tako, da opusti kajenje ter skrbi za dobro fizično kondicijo s telesno vadbo in vzdrževanjem primerne telesne teže. Če bolniki nimajo pridruženih zdravstvenih težav, lahko po posegu in odstranitvi kožnih šivov živijo povsem normalno aktivno. Tea Dečman Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 petek z 21. januarja 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 Lepi spomini ne bledijo! www.tednik.si œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK petek z 21. januarja 2022 Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 OKNA KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ 8 Ž SEZONA . PROJEKTA Program TV Ptuj 22. in 23. januar 2022, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Novinarska konferenca Zdravstvenega doma Ptuj pred organiziranimi dnevi cepljenja. Nova pridobitev v ZD Ptuj je pet novih vozil in ultrazvok. Na Mestni občini Ptuj podpis pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije DGD in PZI za projekt Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje – Sklop 1. Pogodbo z izvajalcem je podpisalo 19 občin. V ptujskem parku je potekala novinarska konferenca svetniške skupine Liste Andreja Čuša. Ključne projekte so predstavili Andrej Čuš,Sergeja Puppis Freebairn in Aleksander Voda. V dvorani Gasilskega doma Gorišnica je bila v soboto, 15. 1. 2022, novinarska konferenca Socialnih demokratov Ptuj. Dejan Levanič, predsednik SD Ptuj, je predstavil priprave SD na državnozborske volitve, Brigita Tetičkovič pa je najavila kandidaturo za poslanko v Državni zbor RS. Društvo za oživitev gradu Borl je predstavilo najnovejšo publikacijo Sakralna dediščina Cirkulan. V zasebni galeriji Luna, ki je v čudoviti historični vili sredi Ptuja, svoja najnovejša dela razstavlja umetnik Milan Unkovič. Z narodno-zabavno glasbo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. www.radio-tednik.si “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO”   11 == ** DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM3WXM   3HWHNDYJXVWDRE 3H HWHN D DYJXVWD RE www.ptujski-festival.si KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Zvrhan koš ugank in nagrad! Posebna izdaja Kajveš na 80 straneh: Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič t,3*Ç"/,&t;"/*.*70#3"/+&t#0 ("5&/"(3"%& Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 150,15 EUR, za tujino v torek 119,95 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). ,"+7&À ;*." +"/6"3 od 14. januarja 2022 ,"+7&À ;*." %&$&.#&3 še v prodaji 3&7*+";"13"7*.0Ç("/4,*13&1*) Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč, daleč je ... OSMRTNICA PRODAM bikca, starega 3 mesece. Tel. 041 893 594. PRODAM svinje domače reje, težke od 150 do 180 kg. Tel. 031 769 584. PRODAM štiri bikce simentalce, stare 3 mesece, težke 150 kg. Tel. 041 442 135. ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi-les.si. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ČIŠČENJE parcel, kleti, podstrešja in drugih prostorov z odvozom in prevozi do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Gorišnica. PREVOZI – SELITVE – DOSTAVA: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box Dejan Erbus s. p. stran 23 Oglasi in objave petek z 21. januarja 2022 Mali oglasi COLOR CMYK Ni res, da je odšla – nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. BABICI in PRABABICI OSMRTNICA Mariji Brglez Z veliko žalostjo in bolečino sporočamo, da je svojo življenjsko pot sklenila v slovo Marija Brglez Tvoji vnuki: Maja, Nuša in Jani ter pravnuk Vid DELO ŠOFER tovornega vozila z dvigalom, dostava in razkladanje blaga. Pogoj: vozniško dovoljenje B, C in koda 95. Vabimo, da pošljete prijavo na e-naslov: pomlad.doo@ siol.net. Pomlad, d. o. o., Gerečja vas 36b, 2288 Hajdina. 23 (28. 1. 1945–19. 1. 2022) IZ KIDRIČEVEGA Od nje se bomo poslovili v torek, 25. januarja 2022, ob 15. uri na pokopališču v Kidričevem. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 13. uri. SPOMIN Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo ter prosimo za upoštevanje epidemioloških ukrepov. Žalujoči: hčerki Lili in Evelin z družinama Mina Šilak PTUJ PRODAJALEC in svetovalec v salonu keramike in kopalniške opreme. Vabimo, da pošljete prijavo na e-naslov: pomlad.doo@siol.net, Pomlad, d. o. o., Gerečja vas 36b, 2288 Hajdina. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. SKLADIŠČNIK, nalaganje in razkladanje blaga z viličarjem. Pogoj: izpit za viličarja. Vabimo, da pošljete prijavo na e-naslov: pomlad.doo@siol.net, Pomlad, d. o. o., Gerečja vas 36b, 2288 Hajdina. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PRODAMO - 3 sobno stanovanje (2009), Dornava, neopremljeno, 104 m2, Cena: 125.000,00 EUR. 041 391 003 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lepo spomin na te. 21. 1. 2007–21. 1. 2022 Izza mavrice že 15 let paziš na nas. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Neže Trafela IZ PODLEHNIKA 83 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvala duhovnikoma, govorniku, nosilcema križa in večne luči, pogrebnemu podjetju in Perutnini Ptuj. Žalujoči: vsi njeni www.novareha.si OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča. Kontakt 051 238 297. KUPIM traktor in izkopalnik krompirja Hmezad. Tel. 031 238 649. NESNICE, rjave in bele leghorn, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna tudi dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, telefon 040 531 246. NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija ñ(0zk ! ÁX#! Á ً DOKTOR ZA GLASBO Še dobro, da ni poslušal staršev nhÈ 0#X(z0àXI«zh IN MARINE OSET ¨ȒɎƳȒɀȸƺƮƺًɎǼƏǸȒɮƏȇƏɿǕǼƏɀƫȒ ¨0Á«J«· ً KOT GA NE POZNAMO ƫRƏȇǣǴƺɿƏƮɖɎǣǼًƳƏƫǣƫǣǼȸƏƳȒƮǸƏ BRANJE Z ZANOSOM ŽE V PRODAJI zXk« ñxzً ¨ nzz àXRz#«Á à (ƏȇƺɀnƺȇǣȇȒɮȵƏȸǸًǴɖɎȸǣɎɖǴǣȇƏ vsako sredo www.tednik.si Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,20 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,80 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,20 EUR. Štajerski tednik - îDVRSLV]QDMEROMxLPLUHJLMVNLPL]JRGEDPL na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK petek, 21. 1. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 21. januarja 2022 Slovenija z Priljubljeni pevec je postal direktor Rim z Policijski sindikat na okopih Bo Dejan Vunjak res opustil glasbo? Policija noče rožnatih mask Vedno dobrovoljni Dejan Vunjak je povedal, da to, da bi postal pevec, sploh ni bilo Italijanski policijski sindikat nasprotuje temu, da bi policisti dobili rožnate maske proti nikoli v načrtu: »Mislil sem, da bom profesor glasbe in bom v kakšnem bendu igral koronavirusu. bobne, kar sem tudi študiral. Potem ko je ata (Branko Jovanović - Brendi) umrl, pa so Iz sindikata so sporočili, da se iz oddaje Na zdravje, od Jožeta Potrebuješa, Ivana Hudnika in še nekaterih prišle ideje, maske ne ujemajo s policijskimi uniformami in lahko celo škodujejo da bi glasbenikom zapel v spomin.« ugledu institucije. Vodja sindikata je v pismu načelniku nacionalne policije pozval k ukrepanju po »zmedeni« izbiri barve mask tipa FFP2. Po mnenju Stefana Paolinija morajo vodje policije ohraniti dostojanstvo svojih podrejenih in jim zagotoviti, da ne opravljajo svojih nalog z zaščitnimi pripomočki v barvi, ki je neskladna z uniformo. Paolini je predlagal, da bi bile bolj primerne barve bela, modra ali črna, saj bi se tako ujemale z uniformo, ki je večinoma modra. Pobudo sindikata je komentirala tudi namestnica ministra za infrastrukturo Teresa Bellanova, ki je na Twitterju sporočila, da nošenje barvne maske ne vidi kot nedostojno. »Spoštovanje uniforme ne izhaja iz barv, temveč iz Foto: Arhiv M24 vedenja in načina dela tistih, ki jih nosijo,« je še pripomnila. V Italiji je treba nositi maske na vseh javnih mestih, tudi na prostem. Da bi bo- lje preprečili širjenje koronavirusa, so maske kakovosti FFP2 obvezne v javnem prometu. Sta Foto: Osebni arhiv Dejan Vunjak s sestro Tino V to so ga prepričali in tako nepričakovano se je začela njegova glasbena kariera. »Šele takrat, kakšne štiri mesece po tem nastopu, sem začel razmišljati, da bi bil tudi pevec. Nikoli si nisem mislil, da bom stal na odru s svojo avtorsko glasbo, pa z očetovo ...« Za njim je uspešna, 11 let trajajoča kariera, a kot je dodal, si je zdaj našel nov izziv. »Zdaj sem predvsem zaposlen s produkcijo. Založbo, ki jo je ustvaril moj oče Branko Jovanović – Brendi, je prevzela sestra Tina, jaz pa ji pomagam. Zelo sem vesel, da je to postalo pravo družinsko podjetje, vključen je tudi moj svak Anže Zavrl,« je navdušen. »Tako me poleg glasbe zadnje čase naj- bolj vznemirja produkcija, glasbena in videoprodukcija. Prej sem se ukvarjal le s sabo in svojo pevsko kariero, zdaj pa spoznavam tudi vse druge procese. Jaz se ukvarjam bolj z idejami in imam direktorsko vlogo. S studiem je začel že moj oče. Založbo je ustanovil leta 1991 in je bila ena izmed prvih samostojnih založb v Sloveniji. Pod njenim okriljem so bile takratne zvezde. Potem je prodaja CD-plošč upadla, ata je umrl, mama je prevzela posle, nato pa sva počasi prevzemala midva s sestro, trajalo je nekaj let, da smo se naučili in spoznali s poslom. Vmes pa sem se jaz začel še ukvarjati z glasbo.« Ali to pomeni, da bo zdaj glasbeno kariero opustil? »Moja prvotna strast je glasba in je seveda ne bom opustil. V studiu delamo in snemamo za takrat, ko se bodo stvari odprle. V kratkem bomo sicer predstavili nekaj novega. Trenutno smo glasbeniki odrinjeni na rob in imamo čas tudi za druge stvari.« Eva Jandl repete. zanimanja za a eg en b o n i n , iku repa Če je na jediln i *** li vzgajati tud če za so , m so s ča gredo v korak enke. Trsničarji, ki lj p ce ti an vanje. *** globalno segre za je n a v re g o be so le atske spremem m li k e tn u n re T *** vzela žja zlahka pre ra jd a n i b , et m li pa Kolikor mi so sko službo za DARS. zim ot v *** nam kažejo p si v – o in ed sr timo na ke lahko umes iztegnjenim sredincem. ti li o p še a n se V ost z lepšo prihodn – *** žna evakuacija o m a in ed e ij sperm v kurcu, je za lacija. k Ko so do konca eja u AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Koronavirus še naprej kroji prireditveno dejavnost Zaradi koronavirusa tudi letošnjega Kurentovanja v organizirani obli- milijona turističnih prenočitev ali 130.000 več kot leta 2022 so jih dosegli ki ne bo. To pa še ne pomeni, da si v pustnem času ljudje ne bodo nadeli na Bledu. Najbolj obiskan muzej v preteklem letu pa je bil Muzej vojaške takšnega ali drugačnega pustnega kostuma, od izvirnih do karnevalskih zgodovine v Pivki, kjer so imeli skoraj 40.000 obiskovalcev. mask. Tako bodo še vedno opravljali svoje poslanstvo, v deželo klicali To nedeljo bo Turistično društvo Ptuj praznovalo svoj 136. rojstni dan. pomlad, da bi le čim prej prišla, hkrati pa odgnala ta virus, ki že dve leti 23. januarja leta 1886 je bilo namreč ustanovljeno Olepševalno društvo tako ali drugače omejuje življenje in delo na celem planetu. V vinogradih Ptuj, predhodnik TD Ptuj. Januarja leta 1886 je skupina Ptujčanov na pa je bila v tem času že prva rez, vincekova rez, ki je nadvse pomembna občino naslovila prošnjo, da se ustanovi Olepševalno društvo, podpisal za novo vinsko letino. ga je ptujski trgovec z vinom Josef Fürst, ki bo v mestu prevzelo skrb za V Galeriji mesta Ptuj so po odmevni razstavi Fragile Mareka Schova- urejanje vrtov, nasadov dreves, postavljanje klopi in izgradnjo parka. Na neka odprli skupinsko razstavo pod naslovom Umetnost nima spola. ustanovni dan so sprejeli društvena pravila, za osrednjo nalogo pa postaNa ogled so umetniška dela, ki se dotikajo ženskih tem in ki so jih ustvarile ženske. Namen razstave je vzpodbuditi razpravo o ženskih temah, ki so še vedno potisnjene v sfero neizrečenega. Pod PCT-pogoji si jo je mogoče ogledati do 20. februarja. Vrednost izvoza potovanj v novembru 2021 je po podatkih Banke Slovenije znašala 99,1 milijona evrov ali 186,6 odstotka več kot novembra leta 2020. V prvih enajstih mesecih leta 2021 pa je vrednost izvoza potovanj dosegla 1,36 milijarde evrov ali 17,7 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2020. Največ turističnih prenočitev Foto: Črtomir Goznik so lani dosegli v občini Piran, in si- V galerijskem hodniku Zgodovinskega arhiva Ptuj je na ogled nadvse zanimiva fotografska razstava o tem, kako so se cer dobrih 1,5 milijona. Več kot pol v zadnjem stoletju spreminjali deli Ptuja, trgi, ulice in hiše. Ogledati si jo je mogoče vsak delovnik med 8. in 14. uro. vili olepšanje kraja. Člani društva so bili ugledni meščani, prvi predsednik je postal Josef Fürst. Na osrednjem slovenskem turističnem sejmu Alpe – Adria, ki bo potekal med 23. in 26. marcem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bo poudarek na kolesarjenju in kolesarskih doživetjih. Na sejmu se vsako leto predstavijo ideje za preživljanje prostega časa, počitnic, izletov ter enkratna doživetja, zgodbe. Tudi tema mednarodne nagrade Jakob za odličnost v turizmu se navezuje na inovativna kolesarska doživetja. Komisija bo izbrala pet najboljših, že uresničenih projektov, najboljši pa bo prejel nagrado Jakob za leto 2022 in naziv Ambasador inovativnih kolesarskih doživetij. Vzporedni dogodek letošnjega sejma za zeleni turizem in aktivno preživljanje prostega časa je GastExpo. Na vprašanje o tem, v kateri v ptujski stavbi je bil v 18. stoletju sedež carinske uprave, da je to stavba v Krempljevi ulici 7, v kateri danes domuje Okrožno sodišče Ptuj, nismo prejeli pravilnega odgovora. Danes sprašujemo, kako se je nekoč imenovala Vošnjakova ulica in zakaj? Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 28. januarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako se je nekoč imenovala Vošnjakova ulica in zakaj? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.