LOUISON Anton   Ingolič
1
Prve dni avgusta sem prišel v Briangon. Toda tam ni bilo dela, moral sem še više v planine. Do zime, do snega sem delal na cesti. Nisem zaslužil manj kot v jami, delo ni bilo tako težko in predvsem: zrak je bil čist, planinski, brez prahu. Paziti je bilo treba samo na plazove. Mesec pred koncem je zasulo enega delavca, domačina Chri-stopha, s katerim sva bila v baraki soseda. Bil je hudo molčeč človek, pravi hribovec. »Bonjour, ^a va« in še kakšna beseda pa konec, čeprav sva ob deževnih dneh posedala ves dan na pogradu. Komaj sem izvlekel iz njega, da je doma dobro uro od našega odseka, visoko zgoraj na planini. Bil je več kot deset let starejši od mene, majhen, plečat, kakor medved, desno nogo je imel skrivljeno in metal jo je navzven, nos potlačen in oči globoko pod nizkim, zbočenim čelom; nič privlačnega ni bilo na njem.
Zavzel sem se, ko me je vprašal nekega večera, teden pred nesrečo: »Imaš ženo?«
»Nisem poročen.«
»T\'oja sreča!«
»Sreča?« isem prisluhnil.
»Sreča!« je rekel mrmrajoče, a s priizadetostjo.
To je bilo vse, kar je povedal.
Vreme se je poslabšalo. Konec je bilo vedrih, lepih jesenskih dni, ko se je od jutra do večera nad naimi bočilo sinje nebo, na zelenih pašnikih naokoli pa ležalo toplo sonce in so redki borovci metali na mehko travo temne sence, a visoko s skalnatih gora se je bleščal sneg in led. Shladilo se je in skoraj vsak dan je deževalo, vendar smo morali na delo, da bi pred zimo dokončali svoj odsek. Začeli so se spuščati plazovi, ne sicer na cesto, pač pa nekje više. Opreznosti sem bil navajen iz jaime; tovariši so se mi smejali, če sem jih opozarjal na nevarnost. Razumljivo je tedaj, da nisem, ko se je tistega meglenega doipoldneva nekje blizu nad nami sprožil plaz, prav nič čakal in se ogledoval, mar\eč sem nem.udoma odvrgel kiramp in planil po cesti navzdol. »Bežimo, bežimo!« sem kričal in imed tekom mahal tovarišem. Vsi smo se rešili razen Christopha. Ali se je spotaknil in padel ali ga je zadržalo kaj drugega, da ni mogel zibežati? Vsem nam je bilo tesno, kot da smo mi krivi njegove smrti.
205
Tovariši so ga spravili do vasi, meni pa naložili, naj greni obvestit njegove domače.
Ghristophe mi je pravil, da ima do doma dobro uro lioda, jaz sem hodil več kot dve uri. Koča ni bila velika, a hlevi so bili videti prostorni, mukauje, ki je prihajalo iz njih, je pričalo', da so tudi polni. Najprej sem naletel na starikavo žensko z iiznakaženim obrazom. Je ta ženska z zajčjo ustnico in šopom sivkastih dlak na levem licu njegova žena? Hribovci so svojski ljudje, vendar takšnega čudaka, kot Je bil Christophe, še nisem srečal; pTa\' lahko je tole njegova žena, čeprav bi prej lahko bila iijegova mati. Kako naj ji povem, da Chri-stopha ni več med živimi?
Pozdravil sem, dalje pa nisem vedel kako. Na srečo ni bilo treba nadaljevati, kajti ženšče je zabrbljalo nekaj nerazumljivega in pokazalo proti hiši. Torej ni žena in tudi ne mati!
Stopil sem v vežo in potrkal na desna vrata. Od onstran se je oglaisil zamolkel ženski glas.
Pri oknu je stala ženska mojih let in ne mnogo manjša od mene.
Mlaljša sestra? Morda. Žena?
»S ceste sem,« sem; začel jecljaje. Lepa ženska, spočita. Kostanjeve lase si je pravkar razpletla po hrbtu navzdol. Prav do pasu so ji segali. Kakšne oči ima? »Z odseka pod Pic de Nuit.« Razumem, da je bil Christoiphe nesrečen ob tej ženski, kajti spoznal sem, da vidim pred seboj Christophovo ženo; še nesrečnejša je morala biti ona. Kako je sploh prišla v to hišo? Od kod? »Megla je bila gosta, rezal bi jo lahko z nožem.« Kaj me gleda tako pričakiijoče? Kakšno vest naj ji prinesem z odseka, na katerem je delal njen mož, če ne slabo? Ali tega ne ve? »Nič se ni videlo, tudi culo se ni...«
»Povej, ali je mrtev ali sajno pobit!«
Kakšen glais, kakšen krik! Kakor zver v kletki, ki zagleda špranjo, skozi katero bo Lahko dosegla prostost.
»Mrtev!« sem kriknil.
Se ineni je drhtel glas.
»Mrtev,« je ponovila najprej glasno, potem tise. »Mrtev.« Spustila se je na klop ob oknu in si zakrila obraz. Nisem vedel, ali je hotela pred menoj skriti žalost ali veselje. Še vedno sem stal ob vratih. Hotel sem pK)vediati, kako se je zgodilo, pa mi je mignila z roko, naj molčim.
»Ubogi Christophe,« je dejala, ko si je čez čas odtrgala roke od obraza. »Torej  ga je zasulo? Pripoveduj, kako se je zgodilo!  Sedi!«
Pripovedoval sem, toda še vedno nisem mogel dognati, ali je v ženinih očeh žalost ali skrito veselje, bila je obrnjena od okna in nisem ji videl v oči.
206
»Kdaj boi pogreb?« je vprašala kratko, stvarno.
»Jutri, najbrž jutri.«
Dvignila se je. Stasita, zares lepa ženska! Tudi jaz sem vstal.
»Čakaj, okrepčal se boš.« Bila je samo še gospodinja. »Dolga je pot gor k nam.«
Pustila me je nekaj časa samega, potem mi je tisto ženšče prineslo kruha, sira in mleka. Poi južind, ko' se je že zmračilo, se je gospodinja spet pokazala, vprašala me je, če sem se najedel, potem pa me odpeljala v sobico onstran veže. O CiliTistotphu ni več vpraševala, tudi ženšče ni kazalo nikakršne radovednosti, čeprav je moralo izvedeti, kaj se je bi J o zgodilo.
Nekoliko zmeden sem se spravi] v posteljo. Pernice pod menoj in nad menoj. Na tako mehkem še nisem spal.
Ko sem se drugo'jutro zbudil, ChTi&tophoAe žene ni biJo več doma. Ženšče me je nahranilo, brbljalo neikaj, česar nisem razumel, in me celo spremilo dol do lesene ograje, s katero je bila opasana samotna kjnetija.
Christopha smo pokopali proti večera. Vdovo sem videl le od daleč, pravzaprav samo obrise njene postave. Že prej sem pospravil Christophove reči, mislil sem, da bo prišla ponje. Ni bilo veliko: jediJni pribor, nekaj posode, perila, par volnenih nogavic in vreča, v kateri je vse to prinese!] od donm. A ni je bilo. Vreča je ostala na ležišču poleg mene. Ko sem se ponoči zbudil, sem menil, da Christophe, s koleni pri bradi, še vedno spi ob meni. Pograbil sem vrečo in jio zalučal pod pograd.
V bojn s kamenjem in zimisikimi viharji sem pozabil na Christo-phovo vrečo; odkril sem jo šele, ko smio končali z delom in sem zbral svoje reči. Najprej sem jo sunil še globlje pod pograd, potem pa potegnil izpod njega in se naslednje jutro, namesto da bi odšel v Briancon, odpravil na samotno kmetijo.
Mlada vdova se je zdrznila, ko me je zagledala; ko sem položil na klop ob ipeči vrečo s Cbristaphovimi rečmi, pa je rekla: »No, te reči bi si bil lahko obdržal ali jih pustil, kjer so bile.« Trudila se je, da bi govorila, kot piše v knjigah, vendar ji je tu in tam ušla beseda, ki je nisem razumel. Njena lica so bila igladka in polna, \ endar brez ženske miline. Obrvi je imela temne in košate, da ni bilo videti, kaj ise skriva v oč^h. »Počakaj,« je dejala, ko sem se okrenil proti vratom, da bi šel, »malo se boš lokrepčal«.
Prinesla je kruha, sira in vina.
207
»Na cesti, v rudniku, sploh pri delu človek nikoli ne ve, kje ga čaka nesreča,« sem spregovoril, da ne bi bilo slišati, kako sem inilel. »Vendar bi ise bil Ghristophe lahko rešil.«
»Lahko bi se bil rešil?« je vprašala brez poseibnega začudenja in vznemirjenja.
Povedal sem, kako- je bilo.
Zunaj je bil meglen dan, vsak čas bo zapadel sneg, morda že čez noč. Kaim naj grem? Naj počakam na pomlad spodaj v Brian^onu ali naj grem v Grenoble, kjer je baje precej tovarn in bi morda čez zimo našel zaslužek, s pičlimi prihranki se bom težko pretolkel čez zimo. V misli mi je prihajal tudi Merlewald. Za vlak imam in nekaj bi mi še ostalo, dia ne bi bil materi popolnoma v breme, na ponulad pa se bo morda odprlo. V Nemčiji brezposelnost že pojema. Seveda zato, ker Hitler oborožuje svojo vojsko. Francozi tudi ne bodo držali križem rok. V te misli so se — medtem ko sem govoril — vrivale druge: Ghristophe in tale žena! S čim si jo je pridobil? Ni mogoče drugače, kot da je b-illa kmetija njegoiva, ona pa je prišla od drugod. Od kod in za kakšno ceno? Ima ljubimca? Je komaj čakala, da bo mož pod rušo? Res ne veš, kako je z ženskami. Kaj vse je oče že storil materi, pa ga ima še vedno rada; Molanka pa je očeta pustila, brž ko je začel Klaimbos gledati za njo; Mudronjka bi bila legla z menoj tudi vpričo na smrt bolnega moža, Brigitta številka ena me ni marala, ker sem bil samo rudar in inozemec, Brigitta številka dve pa bi bila pustila svojega bogatega ženina in pobegnila z menoj. In Marta? Niti čakala ni, da bi ji bil razložil, kako je bilo z Mudronjko. Čudne, zares čudne so ženske.
»Ste končali z delom?« je vprašala vdova, ko sem povedal vse in je že nekaj časa ležal med nama mučen molk.
»Končali.«
»In kam zdaj ?«
»Ne vem, morda v Brian^on ali v Grenoble, morda v Merlewald ali Mens.«
»MerlcAs-ald. Mens? Kje je to?«
Povedal sem ji, da sta to rudarska revinja v severni Franciji.
»Rudar si?« se je začudila. »Kako moreš živeti pod zemljo?«
Pripovedoval sem ji o svojem delu. Bolj in bolj se je čudila. Potem me je vprašala, če sem v Merlewaldu doma. Spet sem ji moral na dolgo razlagati, od kod sem in kako je tam, kjer sem doma: raznolika Jugoslavija, hribovita Slovenija. Moj rojsitni kraj, zeleni Strmec, ji je bil bližji kot Merlewald in Mens. Moja pripoved jo je očitno zanimala. Takega človeka, ki rije nelkaj sto metrov pod zemljo, še ni videla, tudi ne človeka, ki je doma iz dežele, katere ime je tako nenavadno
208
iu ga ni, kot se ji zdi, še nikoli slišala. Natakala mi je, sama pa se komiaj dotaknila kozarca. Vedel sem, da čas beži, vendar mi je bilo prijetno: ne vem. aili zaradi vina ali ker sem zbudil v njej zanimanje. Lre nisem imel, tudi v hiši je ni bilo. Ko sem vstal, je dejala: »Zdaj ne moreš nikamor, na pol poti bi te ujela tema.« Nasmehnila se je. »Z deloni ste končali in ne veš, kani naj greš, Christophova postelja pa je prazna.«
Spet sem prespal noč v sobici onstran veže. Ko sem se naslednje jutro dvignil od oibilnega zajtrka, da bi se poslovil, me je vprašala: »Ali znaš krmiti in napajati živino?«
»Seveda znam,« sem odvrnil.
»Potem pa ostani!«
»Da bi ostal tu na planini?«
»Zakaj ne? Rekel si, da si doma s planin.«
»Ej, Strmec je krtina v primeri s temile gorami. Naj vendarle 0'stanem?«
Njen glas je bil miren, malce zamolkel, ko je nadaljevala: »Tu boš imel delo, dobro hrano in, preden odideš, dobiš, dobiš ... najlepšega telička.«
Sam ne vem, kaj me je zadržalo. Ali to, da je sneg že začel nale-tavaiti, v sobi pa je bilo prijetno toplo, ali mi ni dala na pot čudna-tesnoba, ki je ležala v vsem, kar je bilo \ zvezi s Christophom in njegovo ženo? Ali pa je bilo samo to. da me je mlada, postavna vdova povabila, imj ostanem? Tako sem torej ostal. Razkazala mi je hlev, v njem je bilo de vel rej enih krav, nekaj telic, par volov in mogočen bik. Ogledala sva si tudi zaloge krme in vse ostalo. Lepa kmetija, se^veda brez njiv, kajti za njive je bilo previsoko, bilo pa je v shrambi dovolj moke, sira, olja, mesa in vsega drugega, celo pletenka vina. Ne bo nam sile čez zimo, sem spoznal, dela tudi ne bo preveč, saj je bilo tisto ženšče, ki me je sprejelo na tej samoii, pridno koit čebela in urno kot mravlja.
Proti večeru je začelo pošteno snežiti in snežilo je ves teden. Snega je zapadlo poldrugi meter, imel sem dovolj dela, da sem napravil tir k hlevu, vodnjaku in h kaščam. Kako bi bila mati vesela, če bi v Merlewaldu zapadlo toliko snega! Z gospodinjo sem spregovoril na dan največ deset stavkov, tudi staruha, ki je menda bila Christophova teta, ni govorila kaj več, kolikor je človek njeno brbljanje sploh lahko imenoval govoTJenje. Seveda serri gospodinjo čutil povsod, najbolj pa zvečer in čez noč. Po večerji smo vsi trije obsedeli v veliki sobi, kjer je bila tudi gospodinjina postelja. Gospodinja je pletla, staruha kinkaUi za pečjo, jaz pa prebiral knjige, ki sem jih našel na
209
podstiešju. Videli jim je bilo, da jih že desetletja ni imel nihče \ rokaih. Najbrž jih je prebiral Christophov oče, morda celoi ded. Bili so 'romani Honoreja Balzaca, Dumasa starejšega in mila j šega ter drugih pisateljev, a tudi zgodovinske in zemljepisne knjige. Zanimi^¦o čtivo, vendar pri branju nisem bil zbran, bolj in bolj me je motila prisotnost mlade vdove. V njenem, obrazu ni bilo več tiste trdote kot sprva. Kakšna ženska je to? sem se spraševali vse pogosteje. Da ji ni nič za moža, razujneni, toda ali ji sploh ni za 'moškega? Bil sem že dober teden pri hiši, ves čas ni bilo nikogar na obisk, čeprav dol do vasice menda ni bilo več kot pol ure. Če bi koga imela, bi moral priti. K takšni ženski bi prišel, čeprav bi bilo snega čez glavo. Ko se je gospodinji zdelo dovolj bedenja, je pogledala k meni in dejala: >Bomo legli, kaj?«
Pokimal sem in zaprl knjigo. Lafourmi, mravlja, kot sem krstil staruho, se je zdramila, pogledala malce prestrašeno naokoli in brbljajo odšla v kuhinjo, kjer je imela svoje ležišče. Pote^m sem se dvignil še jaz. Trije prostori so bili v hiši, vsak izmed nas je imel svojega. Kakšno razkošje! Pogledal sem po gospodinji, ni se ozrla k meni, tudi potem ne, ko sem zamrmral »bonne nuit« in stopil proti vratom. V svoji sobi nisem prižgal svetilke. Hladno je bilo, zato sem se naglo slekel in zlezel pod perje. Lafourmi je medtem že legla, jaz pa sem poslušal, kako se je gospodinja počasi razpravljala in končno upihnila luč ter legla. Vrat ni zaklepala, to sem opazil že prvo noč.
Bilo je menda po štirinajstih dneh. Kmalu potem, ko je v hiši zavladala popolna tišina (zunaj je že ves večer zavijalo okoli voglov), sem se dvignil. A takoj sem spet legel. Mrzlo me je prešlo ob misli. da bi me zavrnila. Potein mi je bilo neprijetno, ker sem se zbal; dolgo nisem mogel zaspati.
Od tiste noči sem slabo spal. Toliko manj. kolikor so bile noči daljše. Dnevi so mi sicer hitro minevali, z živino je bilo precej opravka in pomagal sem tudi delati surovo maslo in sir. Ob meglenih dneh se ni videlo nikamor, kadar je sijalo sonce, pa je bilo videti daleč na vse strani, toda vse naokoli sama gladka snežna odeja, le tu in tam kako zasneženo drevo, spodaj tistih nekaj hiš, ki naj bi bile vas, in pTecej niže gozdovi, ki so tudi bili pod snegom. V dolino se ni videlo, ker so pogled zapirali raztrgani grebeni sosednjih planin. Že pri gradnji ceste sem bil odrezan od vsega, kar se je dogajalo daleč spodaj, časopis je prihajal gor k nam vsako nedeljo, sem na kmetijo ni bilo ne časopisa ne človeka, ki bi kaj povedal. Nisem si upal vprašati, zaikaj ni nikogar in zakaj tudi gospodinja ni šla nikamor. Če je bila pri hiši potrebna kaka stvar, se je odpravila v vas Lafouirmi.
210
Tisti dan sem se ponudil, da jaz stoipim dol \  trg^ovino.
»Ti?« se je zavzela gosipodinja. »Ne,« je dejala po kratkem razmišljanju, »ti ne boš hodil dol.«
»Zakaj ne?«
Pogledal sem ji naravnost v oči; gledala me je nepreniično, niti trenila ni.
»Dobro, pa ne bom še!,« sem rekel, ko nisem mogel več vzdržati njenega dolgega, vaune prodirajočega pogleda.
Večer je potekal še tise in še počasneje kot navadno. Iskal sem gospodinjine oči, a niiso se dale ujeti. Toda ko se je dvignila, je ob-visela na meni z tizprašujočim pogledom in dejala z glasom, ki je rahlo drhtel: »Bomo legli, kaj?«
Komaj sem se sipravil v posteljo, sem se spet dvignil. Tokrat ne bom več legel, sem si rekel. Prisluhnil sem proti prednji sobi. Od tam ni bilo čuti ničesar, le veter je butal v steue, stresal vrata in v oknih so šklepetale šipe. Odprl sem vrata in se splazil kot po neznanem, komaj odkritem rovu prek veže. Ko sem odprl vrata, sem obstal na pTagu: pri peči sem zagledal visoko postavo v dolgi beli srajci.
»Si prišel?« je vprašala gospodinja z glasom, ki je pričal, da me je čakala.
»Prišel,« sem rekel in zaprl vrata.
Ljubila sva se brez besede. To noč in naslednje noči. Vendar ni bilo tako ko^t z Mudronjko v Merle\valdu in tudi ne tako kot z Brigitto v Nieuxu. Ves čas me je navdajala nekakšna tesnoba in \sakokrat, ko se-m odhajal od gospodinje, sem čutil, da se ani ni predala vsa. Nikoli mi ni rekla, naj še pridem, toda ko sem prišel, sem čutil, da me je čakala.
Čez dan se na videz ni prav nič spremenilo. Če sem obvisel z očmi na njej, ni z ničimer pokazala, da vidi, kako jo gledam. Vendar se mojim pogledom^ ni izmikala. Še dalje sem se obračal nanjo z »madame«, ponoči pa nisem Aedel. kako naj ji rečem, dokler mi ni dejala ]ieko noč, ko sem^ odhajal \- svojo sobo: »Jaz sem Louison, ti si pa Marc, ne?«
Nekega večera ni marala v posteljo, obsedela je za pečjo. »Ne, ne,« me je zavrnila s takim glasom, da nisem več silil vanjo. Hotel sem se vruiti v sobo, pa me je zgrabila za roko. »Ostani, Marc!« Čudno teman je bil njen glas. »Ali veš, kakšen dan je danes?« Bili smo nekje sredi februarja, toda kakšen naj bi bil ta dan, nisem vedel. »Danes pred tremi meseci je zasulo Christopha,« je povedala, pre-molknila za kratek čas in vprašala naglo: »Veš, zakaj ga je zasulo?« »Ker ni zbežal; povedal sem ti.«
14«
211
»In veš, zakaj ni zbežal?«
Pogledal sem jo; videl sem samo belino njene dolge ]ylatiiene srajce.
>Ker je vedel, da bi ga bila ubila,« je povedala počasi, skoraj zloigovaje. Menda sem se presedel, morda sem se hotel celo dvigniti, kajti zgrabila me je za desnico, jo krčevito stisnila in nadaljevala. »Ziinie ne bi bil preživel. Zato je počakal na plaz. Legel je. se še bolj skrčil, koi je že bil zgrbljen, in počakal, da se je zgrnilo Dadenj.«
Iztrgal sem roko iii se iiekoiliko odmaknil.
»Ce tega ue bi bil storil, bi ibila jaz zdaj v ječi ali 'bi trepetala, kdaj bodo odkrili moj zločin. Usmilil se me je. l^ravzaprav ni bil slab človek, ne, ni bil.« Utihnila je. Tudi jaz sem molčal. Tako je torej s to žensko? »Ce ne bi bila jaz njega ubila,« se je spet oglasil, »bi bil on ubil mene. Da, ubil bi me bil, čeprav me je imel rad,, zelo Tad. Obadva ne bi mogla živeti več v tej samoti, umakniti za stalno pa se jiisva imela kani. ne om ne jaz.«
Spet Jne je zgrabila za roko. Njen prijem ni bil več tako krčevit, glas ne tako teinau in grozljiv.
»Nisem ga imela rada, nisem ga mogla imeti. Sam si videl, kakšen ]e bil. A ni bilo samo to. Tudi otroka mi ni mogel dati. Bil je pra\a pokveka. Ni bil sani kriv. Toda kaj sem jaz zagrešila, da so me dali takšnemu moškemu? Oče me je prodal za par volo^. A^em, naitinko vem, da sta napravila kupčijo. Pred osmimi leti se je to zgodilo. Doma sem z druge planine, oče je bil pastir, pijanec, mati je umrla že davno, niti spominjam se je ne več. Sedemnajst mi je bilo, ko me je pripeljal sem. Osem let sem ga prenašala. Dovolj je bilo. To je vedel, povedala sem mu. Da bi mi olajšal življenje, je šel pomladi na cesto. Tam je tudi on spoznal, da ni vrnitve v prejšnje življenje. Mnogo je tnpel, oba sva trpela. Zato je napravil konec. Skupaj sta spala, kakor si povedal, pa Jiisi vedel, 'kaj ga je žrlo. Vem, ni mnogO' govoril. Tudi jaz sem se odvadila govoriti. Kako govori Lafourmi, pa tudi veš. To je planina samote in molta. Samo otroci bi jo lahko poživili.«
Nenadoma me je potegnila k sebi.
»Marc, kalkoT da te je poslal sam Christophe. Se po smrti me ima rad. Ne zaslužim si tolikšne ljubezni, čeprav sem osem let živela z njim. Strašna so bila ta leta, strašna je bila tudi njegova smrt. Meniš, da je hitro umrl?«
»Ko smo ga odkopali, je bil že mrte\. Kopali pa smo manj kot pol ure.«
»Povedala sem ti, Marc,« je rekla hladno in tuje. »Zdaj pa pojdi!«
212
Rad sem šel. Ves teden me ni bilo k njej. iNič mi ni rekla. Kakor dai je vBei prav. Poteim me je spet potegnilo k njej. Bila je še predane j ša in toplejša kot prej.
Ko se je začel topiti sneg in je bilo ^• zrakn čutite prve pomladanske saipice, mi je dejala neki dan, ko sva stala pred liišo: »Otroci bodo prinesli življenje na našo plainino. Marc, jeseni ne bo ^eč tako titho kot zdaj.«
Začudeno sem jo pogledal.
»Pravim,« se je nasmebnila, »otroci bodo prinesli življenje na našo planino.«
»Louison?!«
»Oni, Marc!« je pritrdila z blagim, srečnim glasom in smehljajem. »Da, Marko,« je ponovila po slovensko. (lo sta bili edini slovenski besedi, ki ju je znala.)
Mene pa je vznemirila njena novica. O tem, da bi lahko imel otroka, sem seveda razmišljal že pri Mndronjki. Tako dolgo me je imičriilo, da sem jo vprašal. »Že dvakrat je bilo,« se je zasmejala. »pa sem odpravila, tu je laže ko pri nas na Poljskem.« Prizadelo me je, ranilo, vendar ji poizneje nisem več govoril o tem. Brigitte sploh nisem vprašal, vedel semi, da bo storila, kakor je praA' zanjo >in tndi zame. Zares, tii na Francoskem je drugače s to rečjo kot na Poljskem in Slovenskem. Vendar je lahko tudi tu pra\ tako. Recimo tii na tej visoki, nad ostali svet dvignjeni planini, Louison, vdova po tovarišu -S iceiste, kjer se bo delo nadaljevalo čez kak mesec, bo torej imela otroika in jaz bom njegov oče?
Ponoči sem hotel k njej, da bi se glede tega piago\oril z njo, čepra\" sam nisem vedel, kaj naj ji pravzaprav rečem. Toda našel scan \ rata zaklenjena. Drugo jutro pa mi je rekla: »Bolje tako. Marc. Mati je umrla, ker je oče baje do kraja ni pustil na miru.«
Življenje je teklo dalje, kakor da se ni tiič zgodilo. Sneg je kcvpnel, pokazale so se maijhne zelene ploskve in se večale z vsakim dnem, sonce je čedalje topleje sijalo, živiina je po \es dan mukala in silila iz hleva. Že ni bilo videti več snega pod nami in ipo sosednjih plairinah, kji BO bile nižje kot naše, le skalnati vrhovi nad nami so bili še zasneženi. Tam bo sneg ostal vso pomlad in vse poletje. Nazadnje smo živino le spnstili na pašo in odtlej ni bilo zame pravega dela več. Ves dan sem imel v očeh Louison, ki se ji je vedno bolj videlo, da bo rodila. Celo Lafourmi je to opazila, kajti cesto se mi je dobrikajoče nasmehnila.
Kafeo? Da bi ostal na pllanini? Tu v tej samoti, ki bo zame samota tndi potem, ko se bo podilo okoli hiše pol tucata otroik? Ne! Toda ko
213
sva apra\-ljala z Louison kako delo ali kar taJco sedela na klopi pred hiišo, mi je bilo vendar prijetno ob misli, da bi lahko postal gospodar širnih pašnikov lin bogatih gozdov pod njimi. A že so se mi pokazali rovi merlewaldskih rudnikov, slišali sem brnenje svedrov in udarce krampov, videl isive rudarske hišice, zaslišal bučno govorjenje svojih rojakov pri Avstrijcu, se ipogovarjal z Gaspardom in Piierrom o velikih, usodnih rečeh, ki so se pripravljale v svetu, plesal z živahnimi domačinkami ^ Nieuxu, iskal Marto v Mensu, se pulil v marsej^ki luki za prtljago in pohajkoval po nabrežju bele Niče. Ne, ne! sem še odločneje zavrnil vabilo, ki ga nisem bral s^amo v Lx>uisoninem glasu, marveč tudi v zdravem planinskem zraku, sinjem nebu, zelenih pašnikih in živini, ki je požrešno mulila pomladansko travo.
»Louison, bi šla z menoj v dolino?« sem vprašal nekoč bodočo mater svojega oitroka.
»Vedno bom ostala tu na planini.«
»Prodala bi posestvo in si spodaj kupila kaj manjšega.«
»Ne, s planine ne grem, tu ostanem do smrti.«
Louison je bila kot moja mati. Ne, še trdneje je prirasla na zemljo Mene pa je čedalje bolj vleklo med ljudi. Z vsakim dnem je bilo dela manj, zato pa več časa za razmišljanje.
»Ali res ne bi šla?« sem jo spet vprašal: ne bi mogel reči, ali sem si želel, da bi šla z menoj ali da bi ostala.
Dolgo je molčala, jjKvtem me je pogledala in dejala: »Ne zadržujem te. Marc«
Kaj je bilo \ njenem^ pogledu in glasu? Ni bila prošnja, naj ostanem? Morda. Bila pa je tu^dd svoiboda, ki mi jo je ponudila.
Zvečer mi je Tekla: »Ti si človek velikih cest in globokih podzemeljskih rovov, jaz sem prirasla na to planino. Razumeš?«
Razumel sem Louison, a vedel sem tudi, da moram dol v dolino, v svet.
Ko sem ji to povedal z vso odločnostjo, je samo rekla: »Pojdi, če res moraš iti.«
Dva dni poizneje sem ji segel v (roko.
»Kmalu bo živo na naši planini,« me je opomnila, potem pa rekla predano: »Hvala, Marc«
V njenih očeh je bila toplina in žalost.
»Tebi hvala, Louison! Želim, da bi bilo srečno, da bi...«
»Tudi tebe naj ne zadene nič nevšečnega.«
Objel sem jo in poljubil. Rahlo je drhtela. Čemu vendar silim stran? Sem na planino še ni segla kriza in tudi ne bo. Na cesti so že začeli z delom. Morda imajo že dovolj delavcev. Torej bom spet brez
214
dela, na cesti bom s prazno iopbo in praznim želodcem. Tu pa imam vsega, tudi ženo in vsak čais bom imel še otroka. Marko, positoj, premisli!
»Telička ne boš  ^'^zell?« je segla Louison  v moje misli.
»Ne, ne!« sem kriknil, jo še enkrat poljnibil in se odtrgal od nje.
Naglo sera se sipustil po položni rebri navzdol. Pred ogrado sem se ustavil. Toda niseim ise ozrl navzgor, preskočil sem plainke, da se ne bi preveč zamjudil z odpiranjem^ lese, in se pognal navzdol postrmini. Vedel se<ni, da me bo Louison, ki je še vedno stala zgoraj pred hišo, poklicala, če ji ne bom hitro izginil izpred oči; in vedel sem, dči ne bom iimel moči, da bi se uprl nljenemju klicu.
Na lanskeon odseku nisem vprašal za delo, še oglasil se nisem, v Brian^onu pa ni bilo dela. Bilo mi je prav. Napotil sem se dalje proti Grenoblu. Mesta nisem dosegel, n^kaj kilometrov prej sem ddbil delo pri gradnji mostu. ..
Odpeljali smo se v Lyon. kjer so z^birali jugoslovanske prostovoljce iz Francije. Prisi)eli smo prvi. Do odhoda v Marseille, od koder bi se z ladjo- odpeljali v Italijo in od tam v Jugoislavijo. je bilo še dovolj časa, najmanj dva tedna.
Prvi dnevi so hitro minili; s tovariši smo rese tali položaj v Franciji in v svetu, mnogo pa sem tudi pohajal po mestu. Z ulic in trgov je podila ljudi ostra zimska burja, meni pa je prijala. Po toliko letih sem končno vendarle svobodno dihal, se svobodno gibal in svoibodno mislil!
Na neikem takem sprehodu sem se doinislil Louison.
Kako je preživela vojno? Kako jo je preživel moj otrok? Sin? Hčerka ?
Sprva je bila to le bežna misel. Toda povrnila se je in segla globlje.
Ce se zgodi, da padem, ne bom ^edel, ali je na tisti planini, ki je gotovo že pod snegom, še vedno tako samotno, kot je bilo, ali pa jo oživlja vrisk in smeh mojega otroka. Toda tudi če ostanem živ, ne bom prišel nikoli več tako blizu Pic de Nuit. Po najbližji poti se bom pripeljal po JurČka, mater in Mihca in se tudi po najbližji vrnil domov. Spodobi se, da se poslovim še od svojega najstarejšega sina ali hčerke, prav je, da otrok vsaj vidi svojega očeta. In sploh: spodobi se, da obiščem Louison, ko sem tako blizu. Najbrž se je že poročila in ima kup otrok, kot je navada   v hribih.  Morda tudi ne. Louison
215
2
ni  navadna  ženska.  Vesela bo, ko me bo  zagledala.  Si je  ne  želim videti tudi jaz?
Vendar sem se dva dni boril s seboj, preden sem sedel na vlak in se odpeljal v Grendble, kjer sem po daljšem iskanju našel kamion, ki me je potegnil do Briangona, od koder sem jo mahnil t snegu pod Pic de Nuit.
Popoldan. Na nebu ni bilo Jritl oblačka, vendar sonce ni imelo prave moči. Kolikor više sem se dvignil, toliko huje je brilo, toda razgled je bil širši, lepši in čutil sem se lažjega.
Kaj bi dala mati za takšen pogled! Vsako zimo je tožila, ker ni bilo sneiga, in če je zapadel, je dejala, da tisto ni sneg. Zares ni bil. Tole je sneg, pravi sneg. Ob letu ga boste, mati, imeli dovolj na Strmcu! Še dolgčas vam bo po Merlewa]du in Mensu. Ne verjamete? Pomislite: tu imate v kuhinji vodo, ni vam treba lomiti poledenele hoste, diim iz pečji vam ne sili v oči; kar ste v Fratnciji, vas ni zeblo, doma smo včasih mi s hrbti greli peč, namesto da bi peč grela nas. In kdaj ste imeli na Strmcu skoraj vsak dan meso in po obedu kozarec vina? Se ob velikih pralznikih ne. In... Kaj bi našteval! Vem, kaj bi rekli: vse to dam, samo da se vrnem donnov. Ko boste nekaj čaisa na Strmcu, boste to in ono pogrešali, vendar vam ne bo žal. Vem. Ali pa ne bo žal meni? Se bom mogel privaditi? Na Strmcu ni elektrike, brati bom moral ob petrolejki: radijski aparat bo treba prodati in kupiti drugega na baterije. Dobro, da sem se j^pomnil. In kako bo v jami, v Podlogu? Koliko imam tam spodaj še znancev? Z nikomer več si ne dopisujem. Koga bom še pirepozmal od bivših sošolcev, ki so, kolikor se niso rafztepli po svetu, mogoče vsi odšli v partizane. Koliko se jih bo vrnilo? Pravzaprav boni ^ domačem kraju tujec. Mati, prehitro sem vam dal besedo! Pusto bo na Strmcu, pusto v Podlogu. Kaj se pravzaprav lahko sploh zgodi v naših revirjih? Kaj Se lahko zgodi v Jugoslaviji? Partizani so zares osvobodili velik del države in Nemce še vedno tepejo, toda po vojni bodo, kakor vedno doslej, o Jugoslaviji odločali drugi. Drugače je bilo in bo s Francijo. Zdaj res vlada nekakšno zatišje, toda to je le začasno. Po Aojni bo odločalo delavstvo, tako pravijo vsi. Tudi ni mogoče drugače. Premislil si bom, premislil, preden se odločim^ za vrnitev.
Tudi na Marto sem se spomnil, ko sem stopal po slabo izhojeni gazi proti Louisonini domačiji. Vse drugače bi bilo, ko bi še žiA ela. Prekleti nacisti in njihovi podrepniki!
Toda kako je z Louison? Pred enajstimi leti sem prvič lezel v tole reber, tedaj ni bilo snega, vendar ni bilo nič bolj zgodaj. Letos je  sneg  prej   zapadel.  Ali ni  že  pozabila  na tistega  fanta,  ki  ji   je
216
prinesel odrešujočo vest, da je zasulo njene;ga moža? Morda je medtem zasTilo tudi njo. Utrgal se je snežni plaz in odnesel hišo, hleve z Louisioin, otridkom in tisto staruho vred. Ali ne bi bilo bolje, da se vrnem v Brdan^on in se odpeljem nazaj v kasarno?
Vendar se nisem ustavil. Motril sem istopinje pred seiboj. Ali jih ni samo dvoje vrst? Velike in majhne. Torej sta šla po gazi samo Louisoin in moj otrok. Lafourini je že umrla ali pa je končno le db-mirovala.
Že sem zaigledal streho, to se pravi debelo plast bleščečega snega. Kdo se tamle ob hiši spravlja na sani? Obstal se-m. Takole sem indi jaz sedel na sani zgoraj pri hiši, se odbil z nogami in že je šlo navzdol. Kako se kadi sneg za sanmi! Deček je, deček! Rdeč je v obraz, seveda, če drčiš po strmini, še bolj brije. Tudi roke ima premrle, brez rokavie je, tudi jaz jih niisem imel. Samo kadar sem šel dol v Podlog k maši. mi jih je dala mati, a jih je takoj spet spravila v omaro, ko sem se vrnil. Torej so vse matere enake. Revčeik, kako ima rdeče roke. Ni revček, mraza gotovo ne čuti. Okroglast obraz ima. Nisem imel tak.šiiega tudi jaz, ko sem bil njegovih let? Hej, pogumen^ je, s kako naglico d'rči in prav nič ne zadržuje sani. Tudi jaz nisem zaustavljal, šlo je do Podmeniko'vih gozdo^. Ali ne bo treščil spodaj v drevo? Ne, lepo je zavozil v celeč. Oddahniti se mora, zajeti zraka in se zjnaigoslavno ogledati na vse strani. Zdaj se bo dvignil. Velik je, zelo velik. Ni dvoma: moj sin. Počakal ga bom, videti ga hočem od blizu, pogovoiriti se z njim.
Vendar ga nisem počakal. Naglo sem se obrnil in nadaljeval pot do hiše.
Zmeden sem stopil v smračno vežo in krenil na desno. Se potrkal nisem. Vstopil sem, kot da sem doma.
Louison se je pri mizi sklanjala nad šivanje. Ni me slišala, ko sem vstopil.
»Bonjour!« sem pozdravil zategnjeno, pojoče, kakor go^ore tu zgoraj.
Sunkovito je dvignila glavo.
Ne'kaj trenutkoi\^ me je gledala nepremično, kot da ne more venjeti, kot da ne ve, ali je le privid ali resnica. Ni se spremenila, komaj za spoznanje postarala. Še vedno je imela tako svoj^ki obraz, na videz miren, skoraj hladen; toda kaj vse se je skrivalo v njem! Končno se je le dvignila. Niti opazila ni. da ji je šivanje zdrknilo iiz rok; bila je platnena deska srajca.
Pristopil sem, se sklonil in jo polbral.
»Umazala se bo,« sem rekel in jo položil na mizo.
2J7
j>Marko?!«
Moje ime, ki ga je zaiklicala po naše, po slovensko, mi je [K>vedalo vs€: sama živi iia planini, sama s tistimle dečkom, ki je moj sin. To me je še bolj zmedlo, čeprav sem pričalkoval, da bo talko.
»Da, MaAo,« s«m rCkel in ji segel v desnico.
»Vojne je torej konec?« je zaklicala pričakujoče.
»Tu pod Pic de Nuit ni več vojne, drugod se bije zadnji, odločilni boij.«  In da si  ne bi  delala  utvaire,  sem takoj  povedal:   »Odhajam.«
»Na vojmo?«
»Da.«
»Zdaj ob koncu?«
»Bolje zdaj kot nikoli.«
Izpustila je mojo roko.
»Si prišel po slovo?«
»Morda iudi po slovo.«
Ozrla se je skozi okno; sledil seni njeneimu pogledu. Deček je sedal na sani. Počakala sva, da se je zaprašil po rebri navzdol.
»Si govoiril z Marcoin?«
»Je najin?«
»Si govonil z njim?« je v^ztrajala.
»Nisem.«
»Sedi! Takoj ti postrežem.« Ko je bila na vratih, je dejala zamolklo in trdo, koi je znala govoriti samo ona. »Ce pride, govori z njim, kot da mu nisi oče!«
Nič, prav nič se ni spremenilo. Ne zunaj hiše ne v hiši sami. Tam na oni strani veže g-otovo še vedno čaka postelja z mehkimi blazinami in pernicam)i. Tule na tej postelji sva se ljubila. Kaiko čudna ljubezen je bila to!
Lonison je  prinesla  s,ira in kruha, potem je  odšla  še po mleko.
»Jej in pij!«
Najprej sem pil. Takega mleka nisem pil, kar sem zapustil planino. Potem sem si urezal kruha in sira. Jedel sem, kot da sem zares lačen, čeprav nisem bil. Toda laže je bilo jesti kot najti primemo beseido. Ne bi bil smel priti. Zaradi nje in tudi zaradi dečka, zaradi Marca. Torej mu je dala moje ime.
»Si sama?« sem le vprašal v rdečkasti soj zahajajočega sonca, ki je barvalo stene in meni tako dobro znano sobno opravo.
»Ne vidiš?«
»Ves čas?«
»Zakaj vprašuješ, ko veš?« In čez čas. »Si ti sam?«
»Žena mi je umrla, januarja bo dve leti, imam pa sinčka.«
218
»Torej vdovec?«
Namesto da bi ipritrdil, sem vprašal: »Kako pa Marc?«
Oči so se jii nasmejale.
»Vidiš, kakšeii je! Krepak in dober fant. Ne ve, da Christophe ni njegov oče. Tudi spodaj v vasi ne ve^do. Samo župnik ve. Napisal je, da sm^o ga h krstu prinesli tri mesece istarega, čeprav jih je imel šele tri tedne. Lafourmi je umrla lansko leto, do zadnjega je delala kot inravdja. Tebe ni pozabila. Pa kaj  ti pripovedujem!«
»Pripovedulj, LouLson!
»Marc ima rad planino in mene, svojo mater. Podoben ti je. Si opaizil?«
»Sem.«
Toplina ji je legla v pogled in v besede; čutil sem, kako me vabi.
»Ali res greš na vojsko?«
»Grem.«
»Ne bi ostal tu?«
Zakaj -ne bi ostal? Vsaj nocoj! Kako dolgo že spim sam! Nocoj ostanem, kmalu se bo znooilo,  še zaidem.  Jutri zjutraj  se  poslovim.
Toda če ostanem nocoj, ali bom jutri res odšel?
»Bi šla z menoj? Ne mislim dol v dolino, k nam. domov, tudi jaz sem doma v hribih, pripovedoval sem. ti. nisio tako viisoiki, vendar je lepo pri nas.«
»K tebi domov?« je zateginila.
»Da, v mojo domovino, po vojni seveda. Spodaj pod hribom je rudnik, tam bom imel delo, ti bi gospodinjila in gospodarila na hribu.« Nikdar prej nisem mislil iia tako rešitev. »Tu bi prodala in tam dokupila. Imela bi lepo posestvo, živino, les, pozimi pa sneg.« Nepremično me je gledala. Torej bi šla? »Privadila bi se. Vsemu se človek privadi.« Ali bi se res privadila? Se je mati privadila? Vendar sem govoril dalje. »Samo ©nega otroka imam s pokojno ženo, ime mu je Jurček, Georget, pomladi mu je bilo pet let, bister je in živ, z Marcoan bi se razumela; z nami bi še živela mati, dobra žena, in brat Mihec, Michel.« Mati in Louison sta kmetici, hitro bi se zbližali. »Kaj praviš, Louison?«
»Ti ne bi ostal tu?«
Moral sem odgovoriti jaiz.
»Ne bi, ne bi mogel.«
»Jaz pa ne morem od tod,« je spregovorila počasi, z nekam trudnim glasom.
Prijel sem jo za roke, ki so na videz predano ležale na mizi.
»Res ne mioreš, Louison?«
219
»Ne morem.« Počakala je malo, potem pa povedala. »Poizknsila sem.« Niso ji šle besede lahko z jezika, N-endar je nadaljevala. :Ko je bil Marc star tri leta, sem odšla z njim dol v mesto, v Brian^on. Štirinajst dni sem živela spodaj, dalje nisean mogla.«
»Kaij  si delala spodaj?«
»Hotela sem videti, če bi se lahko privadila.«
Molk. Tišina. Nevidne niti prvega mraka. Stisnila mi je desnico. Da, tako j o zna stisniti sam o ona, saano Loivison!
»Vedela sem, da se boš a mil in da ane boš prišel še enkrat a prašat, če grem dol.«
»Vedela si?«
»Čakala sem te. Potean je prišla vojna. Vojna je zmešalti ves svet. Tudi sem gor je segla. Od tedaj te nisem več tako trdno pričakovala. Pa si le prišel. Hvala, Marko!«
Spet mi je stisnila roko.
Moram se dvigniti, moram oditi, dokler je še čas! Grozljivo in obenean prijetno mi je bilo. Kot da bi po tanki veji stopal čez globok prepad. Bom prišel čezenj? Toda: ali sploh hočem čez?
Sedel seim k njeij in jo olbjel. Pustila je, da som pil z njenih ustnic. Dolgo, zelo dolgo.
Nočem čez! Naj se zlomi veja! Ostanem, nocoj  ostanem!
Louison se je iznenada oprostila mojega objema.
»Pripravim ti posteljo. Od tistih, tvojih časov ni nihče spal na njej.«
»Pripravi!« sem rekel.
» ToT eij ost an eš ? «
Kako so ji zažarele oči! Da, to je Louison, moja Louison!
»Za zmerom. Marko?«
Za zmerom?
Pokazali so se mi ^tovariši, Janez Krivic, Lojze Peternel, 1'eter in drugi. Kaij bodo dejali, ko me ne bo? Prvi sem se priglasil in bi dezertiral? Prikazala se mi je mati, kako na večer moli, da bi ostal ži\', da bi po končani vojni našel na Strmcu vse v redu in bi kmalu, kmalu prišel ponjo in po Jurčka pa Mihca. Prikazali so se mi d\ižni stolpi, cel gozd dvižnih stolpov, iiz Koflacha, Eibisfelda, Merle-svalda. Mensa in iz Podloga, čeprav je le-tega zakrival Zavrh. Videl sem se \ Pierrovi družbi, slišal Gasparda, se pogovarjal z Minjozom, zropotalo je dvigalo v globino in zaslišal sem brnenje svojega s^edra, v pusti jeseniški dan je zrasel beli spomenik v Vimvjn, iz kanadskega strelskega jai^ka so jeknili osamljeni streli.
»Ne, Louison,« sem rekel, »ne za zmerom.«
220
Louisonine oči so  ugasnile.
»Potem ti ne boin pripravila postelje.«
\s:taia je. Morala se je oprijeti mizne plošče; toda ko je šla proti peči na dirugo stran sobe, so bili njeni koraki že trdni.
Tudi jaz sem se dvignil.
»Ko boš šel po rebri navzdol, ne kliči Marca, pojdi naglo mimo njega! Njegov oče je mrtev, ne more, ne sme ga videti.«
Zapoved je prišla tam od peči, kjer je bilo že tako temno, da sem zaznal samo obriBe visoke ženske postave.
lorej moram res na pot? Takoj zdaj, čeprav se bo vsak čas zno-čilo. čeprav ...
»Tu imaš sveitilko, da ne zaideš! Preden prideš v Brian^on, jo trešči v obcestni kamen! Naj nikomur več ne sveti!«
Stopil sem k Louison in vzel svetilko iz njenih rok.
Spet sem jo objel in poiskal njene ustnice. Bile so zaprte, hladne.
»Hvala, da skrbiš za otroka, hvala ...« sem rekel, ko sem ji segel v desnico.
»Tebi hvala, Marko...« In ko sem stopil skozi vrata, je zaklicala za menoj. »Naj se ti ne zgodi nič hudega, ne v vojni in ne pozneje!«
Odhitel sem po gazi navzdol.
Moj  sin Marc je prav tedaj sedel na siaini in se spustil po rebri.
Seveda je bil mnogo prej spodaj kot jaiz. Malo je še posedel na saneh, se končno le spravil na noge in začel riniti navzgor v breg. Zame se še zmenil ni. Morda me je videl, a mu ni bilo mar tujega moža, čeprav so tu zgoraj gostje gotovo še vedno tako redki, kot so bili. Morda pa me niti videl ni.
(Iz romana »Kje ste, Lamutovi?«)
221