Lea Fatur: Leži otok na sred morja . .. (Dalje.) HHHHBHBH neb° kipijo rabski zvoniki. Na Kaldanac, stari del ^^^^^^^^^^B mesta, je legla poldanska tisina. Otroci in starčki iz K [^ Tv m I ubožnice sv. Antona so se skrili v hiše. Prazno je na B ¦n^xLT^F M plošcadi pred cerkvijo sv. Marije Velike. Samo na pragu -H V^v^F I cerkvice sv. Roka, pod zvonikom sedita dva Vlaha, jesta K ^^W&L fl kruh in libe ter strmita v stolnico, škofijo in samostan, K ^^^ V* 9 v ponosno palaČo Grguriua ob -škofiji. Prinesla sta izpod ¦Mfe^Ml Velebita Rabtj&n.om masla in sira. laieaituo se jima zdi, ^^^^^^^^^^^* da sta v mestu. Premišljujeta, kako je na Kaldancu poleg mogočnib. stavb vrsta hiš^ ki se polagoma rušijo iu imajo z deskami zabita vrata in okna — spomin na kugo, ki je 1. 1449 skoraj izpraznila Rabsko tuesto in otok. Od stolnice uhaja Vlabom pogled na mornarja, ki se je zleknil po obrambnem zidu za zvonikom. Kaj strmi Mate tako v lukof Ves je smolnat, ves v zaplatah, kakor da je prišel z Velikega morja, pa je revež v mornariski hiralnici. Iz obokane veze Grgurinovih prihaja prerekanje. Vlafaa si pokimata: >Neumne kmetice, ki se prerekajo z gospodarjem, ki je knezov tajiiik, na-čelnik brodarske zadruge in kdo ve, kaj še vse? Kapelo ima in grobnico...« Jezna plaue iz palače kinetica in vlece na konopcu osla. Oasi ima sivČek prazne mehe na sebi, se brani na dolgo pot infed hisaini, ki vodi onstran stolnice navzdol iz mesta. OsliČek se iztrga, skače preko plosčadi in se ustavi z glasnim riganjem pred Vlahoma. Kmetica priteče za oslom: »O Geri! Geri! Kje je Barbat, in koliko dela naju čaka- Ne dajajte mu kruha, duše drage, ni lačen moj Geri, presit je, pa bi ležal kakor ona mrcina od Mateta tam na zidu: Ej, Mate Matič! Kam buliš? Zakaj nisi v mornaiski hiralnici, ti stari volkodlak? Glej, Grgurinove Mije ia Mande, pravi jima o tibi-5ipi, ki potegne brod na dno morja!< Ljubki deklici pritečeta iz Grgurinove veže. Za njima bled, šibek deČek. Kmetica pokaže nanj: »Evo vam sina, mladega Grgurina. Bo to pomorščak? Mrzlica ga stresa in ne pomaga učeni zdravnik, ne pomagajo zelišča mo-drih patrov. Ni trave, ni korenine za Dujma. Kazen božja! Zlega duha imajo ti patriciji, gulijo nas, pa nimajo sreče. Rodbina za rodbino izumira. Vidita: Grgurin ima hčer Cveto, dobro in Ijubko. Sorodstvo ji je zbralo in 34 zaročilo nekega Djokiča, sina BeneČanke, ki je sestra rabskega kneza, kajti dobro je biti v sorodu z benečanakimi gospodi. A Cvefa se vam seznani z nekim obristarjem cesarske straže v Senju. Pa noče DjokiČa. Grgurin da mora. Pa kaka sramota, mila majka! Cveia vam beži in se poroči z obristar-jem. Ni smela v hiSo. Njena mati se razžalosti, da je bila kakor smrt. Cveta izve in pride kradoma v svojo rodao hišo. Tam je povila dečka in Crgurin ji je odpusiil zaradi Adrijančka. Cveta je ostala doma in obristar je pri-hajal. Djokič pa ni pozabil svoje sramote. Tu na ploščadi, pred očmi ža-lostne Matere božje, plane med Cveto in njenega moža in mu zasadi nož v srce.t »Masčevanje je dolžnostlt kimata Vlaha. »Se je maščeval Grguriu?< Plaho pogleda kmetica na vrata palače in pripoveduje prav tiho: »Vgak človek lakko očita osabnemu patriciju, da ni opral svoje sramote. Djokič živi še! Sam cesar v Beču je zahteval njegovo glavo. Pa so ga obsodili v Benetkah na galejo in — razumete? — uŠel je med gusarje. Pa preži na rabskc jadrnice... Adrijan, Cveiin sin, bi moral mašČevati svojega očeta. Pa so ga poslali tja daleč, kjer je sneg in led vse leto. Tako je reklo sorodsivo: »Škof naj bo! Da ne bo imela samo hisa de Dominis Škofe!« Tako je to plemstvo. Glejte palače in cerkve, ki so jih sezidalil Poglejte ga, Grgurina, zdaj je odpravil kmetice. Za nas je rjavo domače sukno, on se oblači v črno benecansko. Sestre benediktinke so mu izvezle moder telovuik, debele srebrne gumbe mu je prišil krojač. Opanke in nogavice so mu iz najboljšega blaga, samo orožja uima za pasom in Cvetin mož Še ni maŠčevan. Ha! Gleda rae, — ajde, Gerilc Grgurin se ustavi pred vrati svoje palače in se zazre v grb nad obokom: Jadrnica, v njej junak s kopjem. Stari grb prastare Grgurinove rodbine, ki je bila že leta 1325 v zapisui knjigi rabskih plemicev. Morje, ladja in kopje. Kajti morje prinaša bogastvo, z orožjem 35 ffloiaš braiiiti svojo pravico d o morja. Grgurini so se rav-nali po tem geslu. Ded Stjepatf je dobil o doža zlalo bandero, ker je budno ifl zvesto skrbel za vuraost morja. Še zdaj pojejo na Kabu, Pagu m Senju o »šajki orinanici,« ki je bila pokrita s škrlatiio svilo ixi je iiuela pozlačeno krmo. Pti kje so časi, ko so se zbirali na Kubu stavbeiiiki, kiparji in sii-karji, ko so sloveli rabski zvonarji ui brodarji, ko je mrgoteto po ulicah — ztlaj mrtvih — drzjiilt morntirjev, ko so rustle pod zvonikoin blosteče paluče iu je bila luka polna gulcj, iartan iii jadrnic. Zdaj se nugibljc ško-{ija, ccrkve treba popraviti, palace ae rušijo. Denarja ui. Bcncčaui od-peljejo vse, kar ostane od navadnih izdatkov. Ccrkveni prihodi so slabi. Kralj Krcšiinir je dovolii, da so pobiraJi rahski deseiinarji cerkveno dcst1-tino tudi po velebitskeni l>ogorju, Liki, Bužauici in Batvenici. To pravico pa je izgubil Hab, eim je priSel pod buuečauskega leva. Zdaj razpolaga ia upravija cerkveno premoženje BeoeČau. Sv. Marko v Benetkah uživa do- l i hodke sv. Pctra v Dragi. 1 I >ParonJ Paron!« klice stari iporiiar. I | PoČasi gre Grgurin preko ploščade, se ustavi pred Vlahoraa in kaže na I I zid: »Vcsta, kdo je opagal tako uaše meslo? Sam rimski cesar Oktavijan.« I ; Vlaba g"Jedata debclo, moruar se zakrohoče: >Pravite jima paron. Kaj pa ve tak YIah o Oktavijanu? K.omaj da razloči kozo od ovce. K.aj mislite, da so po planittab tako JzobraŽeni kakor v Rabu, kjer iiaamo že od nekdaj svoje šole? Sam benecanski dož nas je pohvulil, da smo najbolj uglajeni J od vseh dalniatiuskili mešt. Samo koliko Škofov ima naš Rab, de Domini- I seva rodbina kar po dva,« 1 »Lahko ga bodu iineli tudi Grgurinovi,« reče mrko patricij. 1 ¦ Mate se zarezi: >Ne boste ga imeli: Sanjal sem, da se je vrnil Adrijan I in da sva šla. Stari Mette zna ge voditi ladjo in ručunati širino. In glej tam jadrnico... Nekdo nas pozdrnvlja.« _____________________-^— »Zmedlo se ti je, Mate,« M /1 '" ^H se nasmekne porailovalno V lr'l' i '4fl Crgurin. »Nas ubogi Adri- !¦ W *\ l 'wtt ^an ae Sme ^ aam' *>a ^0'" | M ^A I [ i ^^ diva v luko, da vidis, kdo . ^Kv Wl / ^ ; j ie prišeU Hffr »tf iVi--^ ^Jskv' zE$dm žareč od vese'ja sc ^*1" ^^^^^w^»PHM4M €^^^^^^k^!i!^9 ^'e ^a*° °^ stianJ svojega H^BMVBSmi^S^SV-JPBmiEvMBB^^^* pripoveduje svo.je sanje, VBLjgmg*0a*mm^r^a*jj*i^^2j^^^^n Grgurin se smehlja. Kar j^^^^^l^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H obstnne, ko prideia ob ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^|! knežjem dvoreu na mot-^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l! narski trg: Naproti mu pri- . ^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^I^^^^^^^^^^^^H^K haja uekaj razcapanih dec-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ kov — in kakor izstrcljen plane izined ujib deček v barŽunasti kamižoli z belim ovratnikom, se mu obesi za vrat in vpije: »Ded, moj dedU skoči k Matetu, ga objemlje: »Mate, moj siari Mate! Jaz sem tu! Zdaj pojdeva!« (DaJie.) 36 '