gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. > Ljubljani v sredo 21. aprila 1869. Gospodarske stvari. gospodarstvu na peščeni zemlji. Spisal J. N. Fenser. med peskom ali hlapijo vodeni in gnjiln dopolni in tako brani deli > da ne lz- y in ker vlago in gaze iz zraka v-se srka in jih dolgo v sebi drži Kdor tedaj ima peščeno zemljo, naj skrbi njo pride obilo tacih stvari, iz kterih ^se gnjilo y da * ------------# # "~ v.™.* Peščene zemlje (svižnice) je več sort; ali bolj iz ali črna prst delà, to je posebno šot Soto kremena (kremenica) ali apna (slinjevka) obstaja y ali je pesek bolj ali manj droban, .... ™»v ki ga je voda nanesla, da ga imenujemo g lin. ali celó tako drobán drobit emlj pa mora Ce je ktere ne izpijó in tako za en palec (col) na debelo vrh pustiti. Dalje so peščeni zemlji koristne rastline emlj preveč, globoke korenine naredé pesek debel, ne drži taka peščenica vlage (vode), in če in košatega perja nastavijo; take rastline so lup tudi nekoliko v njej ostane, hitro izhlapi iz nje. ajda, špargelj, grah, repa, ktere se, predno dozorij udi druzega živeža iz zraka (gazov) ne more kaj v-se srkati in ga obdržati. Polj Ker peščena zemlja gorkoto rada na-se vleče, iu i^o^u« aj se spomladi hitro zgreje; ker pa ponoči veliko gor- spomladi le malo preorjó zato podorjej dpeljejo ali pa, kadar so v cvetji, pokosij > 7 9 iz in Peščena zemlj kote iz sebe izpustí, zato se v jeseni hitreje razhladi kakor druga tla. naj se že pred zimo m Dobro je tudi na peščeno emlj navoziti ilovične Če taki zemlji gnojá damo, tem bolj bo ona vroča posta) in enake šare. cestnega blata ali blata iz luž, mešanega gnoja (kom > postala, čem bolj se gnoj razkroji; to se godi s frišnim dolgim slamnatim in konjskim gnojem. Sama čista pe- Tudi d Nikoli pa naj se ne pozabi peljavati na-njo, jej dobro tekne y da V V pescena emlj je scena zemlja nima rodovitnih stvari v sebi, ki so rast- sama po sebi malo rodovitna. Naj tedaj gospodar dobro linam živež. Peščeni zemlji prav nasprotne lastnosti ima i 1 o v i č n a zemlja; ona je drobna kakor moka, navzame se obilo preračuni stroške in dohodke, in potem še tako mlj odloči za polje ali gozd in gazov. Vrh tega ima ilovična zemlja lastnost, kader je vode sita, mehka, voljna in vláčnému dopis : Zivinozdravniške stvari. Iz Zalega Loga je došel „Novicam" sledeči da je testu podobna ter se jej takrat lahko vsaka podoba dá. Vode sita se je nerada znebi in ne dá vode več v-se. Ilovična zemlja pa rodovitnih stvari, ki jih je v-se vzela, ne izpustí rada iz sebe in zato se ne izgubijo ne vlaga „Novice" blagovolijo naznaniti bolezen, ki se na- ne rodovitni gazi iz nje, da bi šli pod njo v tla. Skušeni živinski zdravnik Kobljar prosi, naj mu Zavoljo tega, ker se voda rada nasrka in je ne izpustí ^vu«,, aioiu uawu^uu ^^ «. puuuua v uuj^v«u guo^. rada iz sebe, je taka zemlja zmiraj mrzla v tacih de- dr. Jan. Bleiweisa. Za to boleznijo je že veliko krav JJA.W T ivu WIM^ v V V11JV7 U Ol U «I U 1 V i KJ\J±VjU\JLly Al haja pri porodni goveji živini in se imenuje notranj a goba ktero natančno kaže 7. podoba v bukvah gosp želah y kjer pogostoma dežuje, ne dá se rada obdelati in tudi rodovitna ni. poginilo, ker niso mogle roditi. Zatoraj želí imenovani zdravnik pojasniti, kako se ravná in kako se spozná Apnica je kakor křemen sama na sebi nerodovitna, notranja goba; ker on je že mnogoterim gospodar- zvezana in zmešana pa z druzimi redivnimi řečmi in jem pri imenovani gobi kravo in tele pogina otel. No- zemljami oživí zemljo in zgorej ilovični svet, naredi tra nj a goba se včasih pokaže, pa o tej reči nevedni boljši sad, žito bolj moknato in teži. Apnéna njiva, gospodarji menijo, da je maternica; al to je le goba, kjer je vsaj kak peti del apnice, je gorka, ki gnoj ki se mora pustiti, da čas brejosti popolnoma naglo povžije, vodo pa bolj mimo kremena obdrží. Na , kakor ilovica, ampak preteče, in solncu se taka zemlja ne strdi razpade v prah. Recimo še besedo v gnjilovici (črni prsti). Gnji- jé pa lovica je tista zemlja, ki se iz sprstenelih rastlin in krava jesti neha, je ob času poroda se mora pre rezati. Ce se pa imenovana goba ne vidi, zamore se le spoznati, ko je čas brejosti pretekel, kravi se vime manjša, " še rada in včasih še 14 dni nosi. Ko naredi, postavim druzih reči njihovi ostanki ali pa gnoj listje, pleve itd. sprstené. y les ko živalska trupla > ali jeti. zadnji čas, se težkega delà pa popri- Namaže se umita gorka roka s sirovim maslom y slama y trava, roževje, ali z laškim oljem, s ktero se s porezanimi nohtovi v nožnico seže. Potem se seže z nožičkom v skupaj po- Crnaprst še več kot dvakrat več vode v-se ravnani roki v nožnico, da se goba y4 cole prereže vzame kakor ilovična zemlja in j o tudi stanovitno drži; in tako se more toliko raztrgati, da se zamore mlado tudi gorkote se zeló navzame. Ona 5 trdo, vlečljivo ilo- vico raMjá in požlahnuje, ker spušča zrak in gaze živinče tako s prstom otipati, kako leží; potem se more mlado poravnati, da ima glavo na nogah ; m tako skozi. Se bolj pa koristi peščeni zemlji, ker prostorčke se mlado s štrikom otveze ; in ko se krava napné, 124 se more za štrik potegniti. Ko je tele od krave, se vzame polovico gorke vode, v kteri se mora polič ječmena kuhati, in v to vodo se dene eno žlico bezgovega trjaka in 1 '/s lota limbergarjeve štupe, in to zdravilo se skoz 12 ur na vsake dve uri kravi povžiti dá, ker to zdravilo jo varuje pred prisadom". Razjasnilo. Ta popis kaže od konca do kraja toliko pomot, da je preočitno , da se zaliloški „skušeni živinski zdravnik" ni nikoli učil ne živinozdravništva, ne tistih znanstev, ki so neobhodno potrebna podlaga živinozdravništvu, in ta je pri porodičarstvu anatomija in fizijologija ali znanje delov, iz ktere obstojé spolovila, in njihovih opravil. Mož Kobljar celó ne pozná maternice goveje; ona ima in mora imeti na svojem notranjem licu 75 do 90 gob, da se skup drží z enacimi gobicami, ki jih ima s ado va po vi ti ca. Gospodarji, ki menijo, da te notranje gobe so maternica, niso tedaj, kakor K. misli, „nevedni", ampak prav pametni gospodarji so. Teh materničnih (kravi potrebnih) gób pa ne more nihče videti, dokler krava še nosi, in se maternici ni že tako imenovano u s tje za porod odprlo. In ravno to u s tje maternice, to je, nagrbani njen konec proti nož-nici, ima, kakor se iz tega popisa vidi, K. za „notranjo gobo, in to on prereže in trga, da potem ,,mlado s prstom otipati more, kako leži". Po tej po moti tedaj prereže maternico samo, in prav tako delà kakor delà clovek, ki ne čaka, da bi se mu s ključem vrata odprla, ampak raji brž vrata razseka, da v izbo pride. Utegne se sicer primeriti, da je ključavnica pokvarjena in da se ne dá kar brž s ključem odpreti; al noben pameten človek ne bo za tega del razsekal vrat, ampak gré po ključarja, da mu po svoji umetnosti vrata odpre. Taka utegne tudi včasih z materničnim ust-jem biti, da se ne odpre ob pravem času ali zato, ker je po hudem krču zategnjeno ali da je zaraščeno. Kako pa se takrat pomaga, učijo dr. Bleiweisove bukve na strani 40. Po pričujočem dopisu pa še tega misliti ne moremo, da govori od zarašcenega materničnega ustja, kajti dopis pravi, da krava „včasih še 14 dni nosi". Kaj tacega nobena živina ne bi prestala. Opo-minjamo tedaj Koblarja, naj opusti stvar, o kteri celó nobene vednosti nima, kajti lahko bi přišel v zadrego, ako bi kak umen gospodar tožil, ko bi mu skazal, da mu je živino „fental". Pomoč obporodih ni kaka kaj bodi reč; kdor se ni temeljito v šoli učil anatomije, fizijologije in djanskega porodoslovja, nie ne vé in nič ne zná. Hvala Bogu! ako natura sama premaga včasih — bolezen in zdravnika! Iz Podbrezij na Gorenskem smo dobili sle-deči dopis: Lansko leto nam je bilo, ko so tukaj okoli prešiči bolehali in crkali, v „Novicah" nasvetovano, kako se morajo ozdravljevati. Gospodarji, kteri so se teh pripomočkov poslužili, so jih še večidel srečno oteli. Letos je pa nad mladimi prešiči neka bolezen, da prav zelo šisajo, da jih nikakor ventati ne morejo; veliko jih je že pocrkalo. V tistih svinjacih, kjer so bili lansko leto prešiči bolni, so tudi prasci letos griževi, vendar tudi v druzih. Svinje takih prascev imajo med koleni zeló nagrbano kožo in pa mehurčeke, v kterih je rumena tekočina. Zeló bi nam zopet ustregli, ako bi nam kaj svetovali zoper to drisko prascev. Odgovor. „Novice" bi prav rade ustregle z dobrim svetom, da bi jim bila bolezen natanko popisana, kajti drisk in griže je 10 in še vec sort, ki se ločijo po svojih vzrokih, po naglemali kratkem teku, po znamen jih bolezni (ali kaže živinče bolečine ali ne) in tega, kar od bolne živine gré itd. Vsega tega ne vemo: na samo besedo (drisko) pa noben pravi zdravnik nic svetovati ne more; po imenu bolezen ozdrav-ljajo le mojstri-skazi, ki umnega ozdravljanja ne razumejo. Morebiti mladi prasci še sesajo? Ako je to, se more poglavitni vzrok v maternem mleku, v njeni po-kvarjeni klaji itd. iskati, in ti vzroki se morajo odpraviti. Ako ne sesajo več, utegne klaja njihova napčna biti; rada pa se driska zlasti spomladi in v jeseni loti mladih prascev po prehlajenji, kjer je svinjak nap-čen, nečeden itd. Naj sicer driska izvira odkodar koli, treba je takim živinčetom vselej to plote v suhih, čednih hlevih; zato je treba, jim trebuh odéti, kake trikrat na dan ga jim dobro drgniti (ribati) s s'?ho slamo, in kdor more, naj jim v trebuh vriba kafrovca. Izprva, ko so čeva še razdražena, morebiti tudi nekoliko vneta, naj se jim po malem večkrat na dan daje topla pijaca kuhanih ajbševih korenin, v ktero se enmalo čiste krede postrže; če se kaže, da niso čeva vneta, dobra je topla pa močna kamilična voda; tudi pri vecdnevni driski pomaga voda, v kteri se je razbeljeno železo večkrat ugasilo. Za take driske, ki niso sicer brez vnetih cev, pa vendar ne hudo vne-tih, se pri žebetih, teletih, ovcah in prascih, kadar še sesajo, priporočajo prav posebno črne jagode ali borovnice. One imajo pri tej bolezni veliko moč in sicer tako, da jih je celó veliki zbor virtemberških zdravnikov 1866. leta živo priporocal. Ce tudi borovnic morebiti nimate zdaj pri rokah, naj se to zdravilo za-pomnijo gospodarji. Kakor borovnice popolnoma dozorijo (čem bolje so zrele, tem bolje so), naj se naberó in posušé. Suhe imajo veliko večo moč. Borovnice imajo neko zagoltno in hladilno stvar v sebi, to je, tako, ktera malo vkup vleče, zraven pa hladi. Napravlja se pa to zdravilo z vinom, najbolje crnim, tako-le: Vzame se v primeri z borovicami vina; vino naj se z borovnicami kuha tako dolgo, da se ga borovnice vsega napijó. Tako se shra-nijo v dobro zamašeni flaški. Kadar se potrebujejo, naj se jih bolnemu živinčetu dá 2 ali 3 lote toplih, in vsako uro toliko, tako dolgo, da odneha bolezen. Slovensko slovstvo. * Sviloreja umevno in v podobah razlagana za male svilorejce — se imenuje knjižica na eni poli, ktera v kratki besedi daje poduk svilne črviče (židne gosenice) izrejati od prvega začetka noter do konca. Kar ta iz nemškega v prav lahko razumljivi besedi od g. Ume ka v slovenski jezik prestavljena knjižica uči, razjasnujejo podobe tako dobro, da moremo vitezu dr. Gut mansthal u prav hvaležni biti, da je dal to delce na svitlo, ktero zadostuje malim svilorejcem in bo še vnelo mar-sikterega, ki morebiti še zdaj ne misli ne na ta koristni pridelek, pa se ga bo poprijel, ko bo videl, da v eni, pred njim ležeći poli dobi učenika, ki mu vse pové, kar za prvi početek potřebuje — in vse to le za 10 novih krajcarjev. Tudi šolskim fantičem, ki so *e toliko odraščeni, da kmetij skega nauka kaj razumejo, bo ta knjižica v veliko veselje. Dobiva se v bukvarnici Lerherjevi v Ljubljani. Porok smo vsacemu, da je bo vesel, kdor si jo omisli. — Vitez Gutmansthal pa misli še letos večo knjigo o sviloreji na svitlo dati. * Vrtomirov prst an ali zmaj v bistriŠki dolini. Ljudska povest iz pretecenih casov. Spisal Jakob A1 e-šovec. — Tako se zove kratkocasna in podučna pripovědka, po kteri naj vsak seže, kdor 16 soldov zmore, in naj hiti k Giontini-u po njo; porok smo mu, da se ne bo kèsal. 135 Rusko Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim V. Car Saltan in knez Gvidon. Pravlica. Pređejo, ko se mrači Okna blizo dive tri» Ko bi bila ja carica Starši tak 9 y začne divica, Sama bi za ves ta svet Prigotovila obed; Ko bi bila ja carica, Reče druga ji sestrica Ja natkala platna bi Za potrebo vsih ljudi: Ko bi bila ja carica Mlajši > y dokonča divica ; y reč v v vsec. Caru bi rodila ja Viteza preslavniga. To izrekši obmolčij Vrata rahlo zaškripijo, V izbo stopi svitli car Krajev tistih gospodar: Celo dobo govorenja Je poslušal tik ostenja Nar bolj je posledna Teh besed mu bila Zdravstvuj , reče, daj ! divica, Z mano hodi, si carica Le obljubo de speljaš, In mi kmalo sina daš. Ve pa moji golobici Delà željni dve sestrici Hodite za nama v sled Kakor drago, zad al spred. Boste zmir pri nas ostale Z delama ki ste ju zbrale Ja ne terjam manj ne več y y y y y 7 Ne pretežim šibkih plec. Jedna vaj u bodi tkavka Druga kuhnje opravljavka, Tako bomo, se mi zdi Zadovoljni složno vsi. Sestre v zgodbo so se vdale Kar imele berž pobrale, Zlo težák ni bil izbor, Hajdi, vse tri v carski dvor» Car nekoljko svoje glave, Neprijatel obotave Scer ljubezni žarne žgan Se ovenča isti dan. Ter se vsedej o k obedi Teče lično vse po redi, Bivši dobre volje vse Pozdno kon'c pojedne je. Ta ko steče sladno, mirno, Spremi par se v izbo pirno y y y y y y Dajo vsi mu lahko noč In s priklombo grejo proč V kuhnji kuharca jezi se Tkavki v izbi pusto zdi se Serda plakate obé Zarad srečniši sestre. V tem carica se raduje, Obećanje izpolnuje, Steče ji po želji vse, V pervi noči nosna je. Dobe te je vojska bila, Supruga sta se ločila, Vsedši se na konja car ; V y y Ženi to naroci v mar: Nej nezgod se pazno varva V času temu, on ko barva Z rudecico vražni kraj , Ter se verne spet nazaj. V tem ko car na vojski bliska, Vražnika, ko gré, pritiska, Dojde čas poroda strog, Sina da mu v zibko Bog. Mati pazi nad fantičkam, Orlića kot nad orličkam Posla v poti urniga, Znati vse de caru da. Sestri pak so z Babariho Zvito babo, skrivnotiho Že sklenile nad sestro Puste zmede, gerdo zlo. Ter so posla vjeti dale Caru druziga poslale S pismam žonte lastne vsled Polnim zlobe tih besed: y y yy Žena, znaj ? je scer rodila, Pa otroka ni povila, Žaba ni, ne tie, ne kert, Kaj de je, to vedi čert." Cara reč je ta zadela y y Kot mertud, al třesk, al strela, Strašne jeze on zdivjá, Posla skor obes?ti dá. Ko pa viher serda steče Se vmirivši to izreče: Zdaj molčimo vsi o tem Dokler zgodbe sam ne zrem. Posel s pismam koj se vpoti Se gredoč nikir ne moti, Zmir naprej, že blizo je Misii yy y a y y y berž opravi vse» y Tode baba Babariha Zgodbo vedno hujši viha Vkaže de se vina da Poslu piti močniga. Ta omotniga ko slada Poln zaspi, nečutna klada Zmaknejo mu carjev list, Drugi smukne v aržet ist. V tim so stale te besede: „Vem poroda puste zmede Ter ukazem, ja, Saltan, Ta nalog de bo speljan: Žena mati y y y cesarica miš al tica S plodam, bodi Naj se treši v morje koj De pogine spačen roj". y y Kaj se hoče? Volji taki y To se ve, se vkloni vsaki Zjutra ? godno v spavnico K cesarici pridejo. Ji povejo kaj zadeva, V sebi kaj prihod imeva Preberejo slovno spis, ) Daj vêstbe ji obris V hrastov sod jo posadij Tega dobro zasmolijo Rekli v morje djavsi ga, Volja y tak je carjeva Puha v zraku šum vetrovja, Pluska v morju spor valovja, Po slapéh se ziblje sod, Doba mu grozi nezgod. Mati v sodu britko joče, Vmiriti se vreme noče, Sin pa rase ne po dneh Uro vsako po pedéh. Cas vertí se, mati plaka, Sinku serce v persih skak Slasti skor se mu vtopi, Morje tak nagovori: y hajduk se ščetini Krvina. Zgodovinsko - romantičen obraz. V ■ r w Ceski spisal Prokop Chocholousek, poslovenil Podgoričan. (Konec.) Arbanaško djeferdane grmé od samostana; ali ko hitro polovica hajdukov vstane in sè svojimi puškami odgovori Arbanašem, puhne jih zopet polovica dalje. Pak na enkrat se ustavijo — skrijó za grmovje in skalo, vstrelé v samostan in čakajo, da prva polovica pride za tega del, jabelko ne pade daleč od drevesa, celó onadva me zapustita, da-si sem jima bil oče in mati celih dvajset let. Naj me le!" „tudi to pleme mora poginiti." — To trenotje, da-si miren na videz, vendar-le je strašen. Njegovi hajduci stresne z glavo To trenotje ga poznajo, zato se nobeden ne upa izpregovoriti. dija kje je! tc oglasi se nenadno. » Ka- Hajduci pokazo venkaj. Brž odidó na ulico, kadijo vže vleklo mrtvega Turci sami so ga ubili. 9 99 Dva je vže zadela božja pravica u zopet na vrsto. Tako vró okrog skale nizam ii\jj/vi uc« Tionu« x ttau v v/aiug oaaig , uiAaiiu Jih ua glas hvali, celó Arbanaši ne morejo drugače: oznanijo jim s kričem svoje zavzetje. omeni Lazo, ta je bil naj veči krivičnež o tej ko zagleda Kadijo — „ zadevi" — in jame gledati okrog sebe; naposled vpre v Milenka: „Zdi se mi, da sem tebe slišal oči > da to Res } kdo bi zmogel tako hajduško moč? Samo- m Pra™a u< stan je njih, če prav se Arbanaš brani tako, kakor bi bil vtekel. Zopet je izgubila arbanaška vojska in ni druge pomoči zdaj : vse beži, kakor more kdo. kriči kapitan Top- y y 13 R y J clZ QULU UUiUJ stopi pred-enj Milenko prosila, sem omenil to, Lazo Vukotié!" čić y „Lazo, čaki Lazo ) stari pes f« 9 saj se še snideva, če se ne vidiva" ni še dogoril, vže ga podere gorka krogla. Vže 9 se mrači 9 ko harambaša Lazo Vukotié pride v mesto Kiuprilo; zeló mrtvo je povsodi. 9) Le kadijo 9 ljuba sina 9 kadijo poiščita!" ukaže — „njo najdem sam! Milenko, Stanko, Gabriel, le-sèm!" Ali Gabriela ni, ugasila mu je život arbana- drzno „v imenu Kriščevem te je da jej prizaneseš, in vera in šega odkazujete čas za pokoro. Ce teló ostane oskrunjeno, naj se duša omije". Hajduci stojé okrog svojega harambaše; ni jim na mari Turek, ki je za hajduci prodrl v mesto Kiuprilo in lomi v hiše; ali ker je le ženstvo, ki mu je poroštvo svetost mohamedanskega harema, ostalo domá, to izkusilo surovost frankistanski omikanega nizam-a. zato je Ko se tako smelo opra viči Milenko, hajduci skoro ška krogla pređi samostanom. 99 Bogdan 9 Vuk 9 za menoj !" kliče skoro vès iz- enoglasno potrdé: „Res je to, harambaša! učinil ne!" Nisi prav premenjen ; na enkrat se mu obraz pooblačí 9 divje mu Lazo se ozrè okrog sebe; zaničljiv posmeh se mu bliska okó; išče in išče, kar zagleda, česar je iskal: strašen vskrik mu privrè iz prs; žene se k nekemu zaziblje na ustnih. trpko povpraša; ? „Ali veste, kaj se je izgodilo? u 9 enkrat butne s puško in odpró se duri * 1 • 1 • v v bivahscu téka po domi ; povsodi je pusto in prazno „Ali so te nesramnice tudi pobegnile iz harema?" krici Lazo Vukotié in buha v duri ; na enkrat se odpró in Lazo prigrmí noter. Tù stojí pred njim ženstvo bo-gatega bega ; plane med-nje in zgrabi za lase eno. Zavoj se jej odgrne, fez zletí iz glave: to je ženska stara kakih štirideset let, pa je še zdaj zala; krasna je bila še mlada! „da boste znali: izdala je Boga, izdala svojega moža in brate ; in več nego trideset vrlih junakov je poginilo posled njenega izdajstva. Trikrat smo sodiii njeno izdajo, pa vselej smo jej odsodili smrt. Zgodilo se je tako, kakor je bilo odsojeno, tako, kakor zahteva šega in véra, ti Milenko pak in vi ju- „poberite naci" umolkne, obesi puško čez ramo se 9 kako temi. vi niste junaci i« Obrne se od njih in izgine v * * * Ko ga pogleda, zgrúdi se na kolena; tema jo spre-leti, ali vendar vidi strašnega sodnika pred seboj. pusti ,,Oh, me Kriščeva ljubezen! Lazo prizanesi mi 9 uiiou^va JI uuvúvLi . --j^iiuauv/ot ULII, da se izpokorim!" — prestrašena vskrikne Zopet topi grmé iz Skadre po albanskih gorah, toda ta pot krogle žvižgajo iz skadarske trdnjave; ogla-šajo se v trdnjavo Rôsafo. Arbanaš ne hruje več pod svoje barjake, saj je vže dvakrat tepena bila arbanaška in krčevito vspenja roke. Lazo jej ne odgovori, temuč nastavi puško ; pok ! in ženska se vojska, neče toraj še enkrat krvaveti. Rosafi zaplapola prapor bel 9 topi utihnejo. predno sina skočita k njemu zgrudi na nica! 1« tla. kriči Lazo. 99 Tudi Boga bi bila rada prevarila, greš- Mustafa Bušatli se je podal : dobil je glas, da posled Od- podišahove milosti smé v Aziji prebiti svoje dni. To pa ni pošteno, harambaša!" duk Milenko neobsojenega ne smeš oglasi se haj-ubiti nikogar 9 pa še prosila je v imenu Kriščevem". Lazo težko diše zamišljen strmí v kri, ki bruha ženski iz globoke rane velike potne srage mu rosé čelo. 9 m 9 # 9 peljó ga iz Skadre k Antivari ; tù stopi na morje Predno odpluje, pozdravi ga nek mož — vže postaren ali vendar še krepák, le glava — nekdaj mu je mogočno čepela na močnem životi, ta je pobešena, nihče ne bi potrdii, da je to Lazo ni ugasnilo oko. Vukotié, da-si mu še zdaj 9) Ali je bila to najina mati, oče?" 99 Mustafa Bušatli !" zavpije 99 Bogdan s trpkim pogledom in glasom. povprasa Zadela te je kazen, ker si gojil izdajstvo zdaj poznaš Bogá ! ženske, Bogu „Dá, to je bila vajina mati!" — nezadovoljen od- neverne, možu nezveste. Prisegel sem ti osveto, m ko govori Lazo. Bogdan se obrne od njega „Idi, Vuk" ne bi mene bilo, ne bi Rosafa bila nizam-ova. 9 ogovori brata — ,,če prav je grešila tako ali tako vendar-le je bila najina mati, idi toraj, zakopljeva jo v blagoslovljeno zemljo. Mustafa se ozrè v svoj a grad in vidi, da res nizam hrmí v njegov in njegovih pradedov bivališče. Utrne se mu solza iz očeša in zakrije obraz s plaščem se Zavijeta truplo v šarenico, vzela sta jo v haremu. enkrat hoče pogledati svojega sovražnika, ali ni ga več: 9 Bogom oce t z Bogom!" poslovita se obá izginil mu je izpred _ V f OC1 med popotnimi. zaporedoma, ko sta mimo njega odnesla truplo. Lazo puško spusti na tla; oprè se na-njo, zato da ne bi omahnil; dolgo časa strmi za sinoma, ko mu iz-gineta izpred Dopisi. v t OC1 Na Dunaji 17. aprila. (Slovenski slovnikj je zdaj otare si obraz z dlanjo. ne obrne svojega pogleda od duri; vnovič přišel nekako na dnevni red; dovolite 9 da za- stran tega napišem nekoliko vrstic. Poglavitno vprašanje 127 pri tem je gotovo to, bako naj bo ta slovnik osno- trebna? Praktičnega zanesljivega slovnika po van. Jaz sem si misiil nekaj srednjega med Vu ko vi m trebujemo, potřebuje ga zdanji rod. Zares popolno pa in Jungmanovim slovnicom ter sem tudi že enkrat to se ve da — ni nobeno človeško delo, torej tudi to " ~ ' če bi se še tako dolgo čakalo in priprave moja iu svoje mnenje o tem pismeno povedal. Toda enakih sodba je res manj važna. Bolj pa bo menda mi kalo slišati vsakega, kdor mara za takošne stvari, kaj o ti reči meni in sodi mož evropejskega imena, namreč naš slavni gosp. dr. Miklošič; mikalo bo gotovo tudi ne bode } delate. Priobčiti to mnenje našega veljavnega rojaka štel sem si v dolžnost, ne kakor kak kompetent za to tenisem , temuč iz edinega ozira na zavno delo ; kteri gosp. Levstika samega, kteri — kakor iz njegovih spi- korist in napredek našega slovstva, želeč samo to, sov vemo da močno ~ceni in po vsi pravici ceni tega bi tako neuspešni, neplodni in nerodni ideji bilo dano slovanskega filologa. Dr. Miklošič je temu slovstve slovó za vselej. nemu počet] če se ne motim — přepustil tudi svojo Iz istega namena bodi dodano še to. lepo zbirko ter včasih povprašuje, kako je z našim Tudi nove pisave, ki si prizadeva nektere sloven slovnikom. Te dni sva se jaz in neki vrli domorodec ske besede nekako postariniti (na pr. kmetije, pod sešla ž njim, in pomenivši se zopet o slovniku poka- nožije, prihodnjest itd.), gospod Miklošič nikakor ni zala sva mu tudi poslednji na poskušnjo tiskani in potrdil. Djal je, sklicevaje se na svojo primerjalno nekim gospodom razdani listič iz Levstikovega slov- gramatiko, da je treba pisati staroslovenščino staroslo nika *), da njem bi izvedela našega jaka elj sodbo o venski, zdanjo slovenščino pa tako, kakor zdaj govo Vrnivši nama za nekaj dni tišti listič rekel je dr. M i k 1 o š i č : da to, kar ima v sebi, razodeva izvrstno izvedenost v jezikoznanstvu (ktere si je pa on že prej v svesti bil pri Levstiku), da je pa vendar cela ta osnova slovenskega slovnika nepraktična in temu, česar > rimo, ter přistavil f da da jezik je prevelik dar božji, kakor ga posamezni člověk smel ongaviti. Cigale. Zavcu. (Národna čitalnica) se odpre v nedeljo zares potrebujemo, neprimerjena, torej napačna da bi se v takem slovniku še kak učenjak se posebej ukvarja z etimologijskimi preiskavami) težko razvedel a kaj pa še le navadni ljudj da j Levstik spisal pri 25. aprila s slovesno „besedo", kteri program je: Savinska dolina", pesem 5. „Budnica", pesem macija. <. „Naprej". — Po „besedi" je ples. četek ob Govor. „ litev kmeta* pesem 1. 3. Govor. 4. ,,Mo- Dekla- Za uri zvečer. Tako v koló 3tarejih sestrić vsaki besedi pravo monografijo, slovniki pa niso na- stopi najmlajša — gotovo prav čvrsta Slovenka. Nade brane monografije, ampak so knjige, v kterih se lahko jamo se preveselega večera. poišče m jde pomen in raba te ali one besede da Iz Trsta 18. aprila. Ker italijanissimom se ni noben narod nima takega slovnika ; da še Grimmovo po sreči izšlo, da bi bilo pri zadnjih volitvah podko-velikansko delo ne dopušča etimologiji in oziru na tuje pali volitev Slovencev v okolici tržaški, je mestni jezike toliko prostora; da je življenje enega člověka zbor z mnogovrstnimi pretvezami zavrgel volitev vseh prekratko za tako delo, in da bi Levstiku, hotečemu po tem razmerju izdelati celo knjigo, predno bi dospel svojega spoznal. do polovine, moralo od delà pero razvneti se in izgo reti. In jL a ujuugv/vioiimuii |Jicivcacrabf$iebet toerbeu Kmet. 1; tisto noč po slovesu; ogr.-slov. slo- daje lahonstvo svojo togoto izbljuvalo stem } bodo vzeti 5 — slobo vzeti 5lbfdjteb nefymett Kuzm. Apost. dej. 18. zavrglo 7 volitev da je ni bilo v se dosti } marveč ko je bil 21,20.1; b) hrv.-slov. sloboda licentia Habd. diet., kr. slov. prye volitve pretresajoči zbor končan v kterem sta (Erlaubuié v izreku : s slovesom cum venia Meg., sit venia verbo : — " ~ - - - - ta Člověk ima, s slovesom, garje » Idrija y dol.; strsl. s vo- ir- • ~ ----- r vv"*juv* "uuvmu ) * bila tudi gospoda Cegnar in Zor (gosp. Nabergoj a boda, svobota libertas, v poznejših časih pri Slovanih ob nemških mejah, $lbfdjieb : svobodu otB prissidB polucivB, ni bilo) ) vsuli so se veliki in mali cigani za njima in vita seti. Sabbae, daždB svobodu (»erabfcfytebe, daj slovó) trapezo-tvorBcu, Joan. Chrys. et aliorum hom. a. 1574 cod. serb. jima kričali: „Buon viaggio! porchi schiavaggi!" (srečno pot! svinje slovanské!) itd. Kakor se nam roka trese, da moramo pisati o taki nesramnosti, vendar smo veseli v Mikl. lex. 827 , 828; strvn. urlaub licentia, fas; urlaube tacih dogodkov permissu Graff 2. 75, 76, svn. urlaub (§rlaubuté: tapisagria to je, wuj\uv , kajti - ^nauicu uu ivauicua ^aiaua , toliko naprej in slovenska kronovina se kamen do kamena palača u fyeifft Seusfraut mít Urlaub, Ortolph; bas SBort í)at ftđj befonbers bo sama naredila: „Slovenija se farà da se!" (v nv. nemscini) tu bet ft>e$íelleu ©ebeutuug erfyalten, (ŠrlaubutS toegjugeljen geben, nefymen : Urlaub nefytnen, geben Schmell. 2. 410, 411. Nasa beseda je iz slob-a f. poleg slob-oda f. nam. Brdih na Goriškem 11. aprila. Tabora danes ni bilo! Deževalo je ves dopoldan, in ravno svob-; (zaradi 1 nam. v pri ogr.-slov. y hrv.-slov. ino pri sta- okoli popoldne, ko bi se imel začeti tabor ; lilo J« lz Planine 4. aprila. (Gozdne nadloge; peticija do rej kr.-slov. pisateljih: slobodna volja, tu si sloboden fi^cc kakor iz čebrov. Odbor je tedaj odložil tabor na pri Dalm., prim. leverica poleg: veverica strsl. viverica (Eidjpttt* hodnjo nedeljo 25. dan t. m. <$en, hrv.-slov. lamp nam. vamp 33aud) prip. 10) ; potem se je ta beseda po čudnem načinu zmešala s slovo n. ba$ 2Bort, pač ne, ker je uže strsl. slovo dati tterfpred)eu, prim, da bi se sama sebe prestrašila i vsem tvojem grehom na veke odgovor (9lbfc$teb) dala Habd.-Ad. 8. ino kr.-slov. ljudstvo je zaradi tega popustilo krasno besedo: slovo bai 2Bort: miloztivui bose tebe c. k. deželne vlade in državnih naših poslancev.) V Po- trkaj in odprlo se bode!" tako se glasi tolažljiva beseda; tudi mi smo prisiljeni očitno potožiti svoje nad- loge da se glas naš sliši na pravem mestu m pomaga poronso me telo i mo dusu i moia sloveza fris, i, ter v no- žalostnému stanu tukajšnjih kmetov in veliki revščini vejšej dobi v kr.-slov. ljudstvu niti besede svoboda, sloboda več nij, pa kakor je nemški Urlaub ostal v razumu: honor sit auribus, a Še bolj v razumu 3lbfd)teb, tako tudi pri nas; po ena-cem krivem poti so nam prvotni slovanski razum izgubile besede zakon, reč, stroj iti ino premnogo drugih. njihovi. Dosti znano je da se podložni, še vedno pod starim jarmom grajščinske samo volj nosti zdihajoči kmetje planinske grajščine že 25 let pravdaj o za pravice služnosti v gozdi h te grajščine. Po dolgem prepiru in za- 128 tegavanju doloČbe v tej stvari došla je lanskega leta ministerská razsodba iz Dunaja, vsled ktere so v pomnoženi seji z enoglasnim sklepom služnosti v gozdih grajščine hasberške tukajšnjim podložnim bile potr-jene pravice za kupČijo in domačijo. Radostnega srca je sprejel vsak to veselo novico, misleč, da zdaj bode saj konec dolzega čakanja in da pride do željno priča-kovane razdelitve. Al naš up bil je prazno veselje ; kakor poprej , tako še zdaj ; razpisujejo se obravnave, pri kterih se cele bukve papirja popišejo, ktere pa, ker kmet še zmiraj ni dobil, kar mu po pravici gré in se mu je še vrh tega bati nove pravde, so žalibog vse brez vspeha. Naložila se je sicer v omenjeni viši razsodbi c. k. okrajnim gosposkam skrb, da na dalje svoj posel opravljajo, tedaj da se upravičenim gozd razdeli; al žalibog vse je še skoro pri starem, vse gré le polževo pot, in čuditi se ni, da ljudje britko zdihujejo: „kdo nam bode pomagal, če nam gosposka ne pomaga!" Koliko kmetov, bivših premožnih posestnikov, je prišlo v preteklih 25 letih le zavoljo zateganja pravde na be-raško palico, to je dobro znano, in bi se, ako bi trebalo , lahko na tanko dokazalo. Ne vemo, ali bi grajščina bila gledala na to, da bi se bilo že zdavno spolnilo pravično zahtevanje in bi se upravičenim bil razdelil gozd, ako bi to odlašanje ne bilo na njen korist. Gozd je dan za dnevom slaběji; izsekavajo se najlepše hoje, in vse to se godi z izgovorom, da mora namreč grajščina plačevati davek in oskrbovati gozdno varstvo. Res je to, da plačuje davek in varhe; al preračuni se tudi lahko, da trikrat toliko dobi iz gozda, kolikor jo stane davek in varstvo. Menda se ne motimo, ako rečemo, da bi tudi kmetje bili pripravljeni prevzeti varstvo in da bi se po tem vzajemnem varstvu bolje skr-belo za gozd in da ne bi se na Škodo izsekaval, kakor zdaj, ker bi dobro vedeli, da dobijo ravno to, kar bodo skrbnovarovali. Živa inskrajna je tedaj potreba, da se neprenehano izsekavanje ustavi in se na eni ali drugi poti žalostni stan tukajšnjim kmetom zboljša. Ker se pa to, kakor je podoba, brez nove pravde zopet ne bo hotelo poravnati, in je sploh zaupanje mocno že zginilo, zato se obrnemo do si. deželne vlade, naj ona, ki ravno zdaj je dobila od c. kr. ministerstva nalogo, da se prestvari stara gozdna postava, in da skrbi za to, da saj gozdi ne grejo pod zlo med tem, ko se nova postava delà, s krepko roko pravice stopi med grajščino in kmeta, da prejme vsak, kar je njegovo. Mi nočemo ne enega polena, ki nam po pravici ne gré; tirjamo pa tudi, da se nam brez dalj nih in dražih pravd in brez odla-šanja dá, kar je po pravici naše! Obračamo pa se tudi do naših državnih poslancev, kterim je naloga in sveta dolžnost, skrbeti za prid in blagor naše dežele, naj na pravem mestu naše stiske pojasnijo, in naj pripomorejo, da se v kratkem uresničijo kmetom po dolgi pravdi še le na papir zapisane pravice! Eden v imenu vseh pooblastencev. Iz Postojite 13. mal. travna. — Marsikaj se tukaj zgodi, kar bi utegnilo bralcem „Novic" mikavno biti, al malo je takošnih ljudi tukaj , ki radi za pero pri-mejo in Časnikom dopise pošiljalo. Tudi jez ne štejem se med izurjene dopisnike, zato hočem le nekaj malega iz našega kraja povedati, da svet vendar izvé, da Po-stojna še stoji na slovenski zemlji. Pričnem dopis z veselim poročilom, da Čitalnica naša vkljub tištim, ki so jej pogin že davno prerokovali, prav Čvrsto napreduje. Imeli smo mnogo besed in veselic, od kterih časniki še celó nič ne vedó. Zadnja prav živahna „beseda" je bila přetekli mesec. Med drugimi zabavami so domači mladi diletanti prav izvrstno igrali „Bob iz Kranja". Vse naloge so bile tako mojstersko izpeljane, da hvale in ploskanja po vsakem nastopu ni bilo ne konca ne kraja. — Zopet se je število čitalničnih udov pomnožilo ter jih je v Postojni bivajočih do 40, vnanjih pa do 30. — Hvalevredno je prizadevanje sedanjega pred-stojstva čitalničinega za poduk in izurjevanje o petj u domaćih kmetiških fantov. Na prvo povabilo oglasilo se je 16 kmečkih mladenčev za pevce, kteri vsi imajo prav dobre in krepke prsne glase. Vidi se iz tega, da ljubezen do očetnjave, do narodne omike ni domišljija le nekterih prenapetnežev in „crnih", kakor nesramni naši nasprotniki po svetu klepetajo, ampak da je ljubezen do mile naše slovenske domovine, do lepega našega jezika, do narodnega petja, po naravi globoko v srca vcepljena. Resničen je pregovor: tje pojdi, kjer je lepo petje, tamo so gotovo dobri ljudje; kajti res ni boljšega sredstva za požlahnjenje src, ko milo petje, in tako se je pri nas po petj u tudi pot odprla žlahneji omiki med prosto ljudstvo. Al ne le samo petje bode naše rojake požlahnilo, tudi soznanjenje in dotika z bolj izobraženimi ljudmí, med ktere bodo pevci večkrat prišli, dosti pripomore k lepemu obnašanja. — Glas je, da čitalnica nam zopet po binkoštih napravi zabavo, pri kteri bodo igrali naši vrli diletanti „Županovo Mi-ciko". — Kaj pa ti precartani kazino? — Vidi se, da si drevo v tujo zemljo zasajeno, kteremu ni zemlja naša in ne podnebje naše ugodno, ter brez sadů na ostarelosti hiraš? Daj! napravi tudi ti glediščino igro, Če znaš in moreš. — H koncu pa še nekaj, a žalost-nega. Te dni žena nekega čevljarskega krparja opoldne zaprla v izbo troje svojih otrok, deklico 6, fantiča 4 leta in otroka 4 mesece starega, ko je poprej železno peč zakurila in na njo trske in plenice sušit djala, ter se potem po svojih opravilih oddalila. Trske se vnamejo in s plenicami vred stlijo. Dim je stareja otroka zadušil, malo dete pa, ki je v zibelki Čez glavo zagrnjeno ležalo, je bilo že omedlelo, vendar še smrti rešeno. Dveh večih, akoravno je bila zdravniška pomoč naglo pri rokah, ni bilo mogoče vec oteti smrti. — Žalostno svarilo premaloskrbnim materam! Ezop. Iz Postojne. (Ocitna hvala.) Gospá vdova Mana Kalistrova v Trstu, čijni dobroti je Pivka že tolike hvale dolžna, je v svoji dobrodelnosti za zidanje poslopij novih šol v Trni, v Matej ni vasi, v Orehku in v Studenem 2400 gold, (za vsako šolo po 600 gold.) podarila, in s tem ustanovitev teh šol zdatno pospešila. Naj mi blaga gospá dovoli, da se jej v imenu osre-čene mladosti, nj ej v slavo, in drugim v spodbudo za ta dar tukaj očitno zahvalujem. C. k. okrajni glavar v Postojni. Iz Kalca 18. aprila. (Vožnina za pivski tabor 9. maja) do Senpetra in nazaj po železnici je za vse kolodvore med Mariborom, Zagrebom, Trstom in Gorico na polovico znižana, in sicer od 7. do 11. maja. Izkazne liste in programe dobodo prihodnji teden vse čitalnice in društva, nektere županije in odborniki. Taboriti so prijazno vabljeni, previditi se ob času z listi, da se jih še ob pravem času tje pošlje, koder bi jih pomanjkovalo. — Od Senpetra do Zagorja je tri četrt ure hodá; za taborite, ki se hočejo do Zagorja peljati, bodo vozovi preskrbljeni, oseba plača 15 kr. Taborov odbor. Iz Gradiške vasi blizo Litije 15. aprila. — Bral sem že mnogo koristnih naukov v „Novicah" o sadjereji in se že kacih deset let po njih ravnam; leto za lotom več sto drevescev pocepim. *) Drznem se tedaj *) Hvale vredno je tako prizadevanje; kader bode prav velika tacih marljivih sadjerejcev, bodo se spolnile želje očeta umne sadjereje, preč. gosp. Pirea, da bode vsa dežela naša lep vrt. Vred. 129 sadjerejcem naznaniti, da tudi jez imam letos veliko število za presajo pripravnih drevesic, s kterimi morem po nizki ceni vsakemu postreči. Anton Pregelj, kmečki fant. Iz Železnikov 15. aprila. — Ker nam je 11. t. m. tukajšnji zdravnik gosp. Matija Košca po kratki bolezni umri, bode tedaj služba okrajnega kirurgi-škega zdravnika za selško dolino z sedežem v Železnikih v kratkem — če že ni — razpisana. Pred kakimi 15 leti se je zadnjič oddajala ta služba; oglasil sem se bil tudi takrat po „Novicah" ter vabil zlasti mlajše zdravnike, naj za-njo poprosijo; al nihče se o pravem času ni hotel za-njo pomakniti, poznej pa so se eni zavolj tega precej zeló kesali, o čemur sem bral z lastnimi očmi črno na belem. Vnovic naj toraj povem, da okróg tukajšnjega zdravnika obsega celo selško dolino, ki je dolga okoli 6, široka blizo 3 ure, ter šteje 7 fara z blizo 8600 dušami. Tudi iz Pod-brda na Goriškem, fare z okoli 1300 dušami, je v Železnike bolj prirocno hoditi, kakor v Cirkno ali Tomin. Ljudstvo je v naši dolini dovolj dobro in za sedanje hude čase ne preubožno; tudi živež, stanovanje in drva so v primeri z marsikakim krajem dosti po ceni. Zlasti za kako mlajšo moč je ta služba prav ko nalašc, in bi tudi marsikaki doktor tukaj morebiti tako dobro shajal kakor v večih mestih, kjer je v vsem velika dragina, in si zraven tega pogostoma zdravniki še tako rekoč drug drugemu napotje delajo. Se vé, da za zaslužek se more clovek povsod truditi, ker nas je Bog vse za delo vstvaril; zraven je pa tudi resnično, kakor pravi pregovor, da „vsak je sam svoje sreče kovač." — Ako bi koga zlasti izmed mlajših naših rojakov, kterim pa kraj ni znan, veselilo za to službo prositi, si kraj lahko tudi sam pogleda, ker se v 5 do 6 urah prav zložno pripelje iz Ljubljane do nas. Mislim, da bi bila selška dolina marsikomu prav všeč; toraj naj se ne prezre ta moj sovvet. Jos. Levičnik, župan. Sentjur 16. aprila. R. — Sinoci smo občudovali tukaj prekrasno burjavo ali severno sijanje (Nordlicht), ki je nekako ob pol deveti uri enako jutrajni zarji v širokém pasu se posvetila nad Karavankami od Tržiča doli do Kočne ter nad njimi vtrinjajočih proti severu obrnjenih žarnih trakih do enajste ure, se ve, da proti koncu slabejše migljala. O začetku je nekaj priprostih ljudi mislilo, da za planinami gori*); ko pa paznejše ogledovaje to nebesno prikazen vidijo, da ta svetloba je vsa drugačna memo ognjene, so jeli kmalu nekteri, enako vremenskemu preroku Sejčeku prerokovati, da pomenja to vojsko ali kaj druzega posebnega. — Danes se je nebo pooblačilo in polagoma dežuje, kar bo sadno drevje in strnje kaj oživělo, ktero oboje prav lepo kaže. Iz Kranja 19. dne t. m. Zmaga je naša, in to sijajna zmaga! Dr. Razlag je izvoljen za deželnega poslanca z 67 glasovi od 77 volilcev. Čeravno je bilo vreme grozno neugodno in je deževalo celo noč in dopoldne, prišli so skoraj vsi volilci in celó iz dalj nih krajev. Kakor zadnjikrat si je tudi zdaj volilna komisija prečastitega kanonika gosp. Kramarj a izvolila za svojega prvomestnika in volitev se je pričeia; gospod prvomestnik je prvi glas dal dr. Razlagu in tako je šio Razlag, Razlag po vrsti naprej, 7 volilcev je g. kanoniku dalo svoj glas. Narodnim možém nasprotna stranka si je privojskovala cele tri glasove: 2 je dobil notar Trii 1er, IpaDerbič. Gosp. Der bič si ga menda ni želel, al za g. Trillerja so bili agenti iz Loke pričujoči, ki so delali v duhu ljubljanskega „konštituci-jonalnega društva; tudi iz Ljubljane jim je neki J. N. Plautz, ki v Kranji „vajmperle, civebe in šnops" *) To se je mislilo sèm ter tjè tudi v Ljubljani. Vred. prodaja, přišel celó s plakatom na pomoč, ki si ga še v Ljubljani ni upal natisniti dati, ampak ga iz Celja pritiral. Ali mu je ta plakát Deschmann skrpal ali kdo drug, tega ne vemo; to pa je vsak brž videl, da je poln laži, kterih se mora vsak pošten clovek sramo-vati. Koliko so lažnjivo mazarijo cenili volilci, vidi svet očitno — vjel je J. N. Plautz za loškega notarja Trillerja cela 2 glasa! Koliko goldinarčkov za skupljeni „šnops" bi bilo pač lahko J. N. Plautzu v žepu ostalo, ko bi saj toliko razuma imel, da prevdarni kmetje, ki zaupajo duhovnom in národnim možém, se ne dajo tako na limance loviti kakor — ljubljanske cipe. Naj si „konštitut. društvo" kolosalno blamažo dobro zapomni! — Vrlim možém slovenskim pa, ki so tako obilo prišli k volitvi, in kterih tudi grdo vreme ni za-drževalo, bodi očitna cast in hvala! Prepričani pa tudi morejo biti, da so si pravega možá izvolili za svojega zastopnika in so deželnemu našemu zboru dali izvrstno, prav zdatno moč. Slava! Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odboraNa prošnjo za železnico iz Ljubljane po Dolenskem v Kar-lovec je ministerstvo kupčijstva 5. dne t. m. deželnemu odboru odpisalo, da priznava važnost te železnične zveze in da se je tudi v postavi o dovrševanji avstrijskih železnic , predlagani 15. marca t. 1. zbornici poslancev, na-njo ozir jemal. Določiti dotične pogoje za dovo-litev ali predložiti posebno postavo o njej bode pa še le potem mogoče, kadar bodo natanČni stavbini naČrti in prevdarki stroškov predloženi in kader bodo tudi tiri dalmatinskih železnic za trdno določeni, po kterih še le železnica iz Ljubljane naravnost v Karlovec za-dobi višo kupčijsko-politiško veljavo, ker pride po njih v zvezo z ljubljansko-belaško in z druzimi koroško-ti-rolskimi železnicami. — Deželni odbor kranjski je zbornici državnih poslancev ravnokar izročil prošnjo, naj bi se železnična črta ljubijansko-karlovška v dotični železnični postavi med one železnice vvrstila, ktere se bodo z državnim poroštvom v najbliži dobi delale, in da naj bi zbornica na to dělala, da jej c. kr. vlada dotično postavo še v sedanjem zborova nj i predlaga. — Dalje je deželni odbor od ministerstvaza kmetijstvo prejel naznanilo, da c. k. finančno ministerstvo ne privoli naprave velike solné zaloge v Ljubljani, ker na Kranjskem sme že od 1. 1829. vsakdo kuhinjsko sol prodajati, in ker se po železnici lehko vsak dan iz Trsta soli dobi, kolikor kdo hoče. — Na vprašanje c. k. deželne vlade kranjske: ali ne bi nova postava, dana meseca decembra 1868. leta za štajarsko deželo v povzdigo in zboljšanje reje goveje živine, bila tudi za kranjsko deželo pripravna, je deželni odbor odgovoril, da ne, ker na Kranjskem še ni okrajnih zastopov, po kterih se dá taka obširna postava iz-vrševati. Kader dobimo veče občine, se bo dala za povzdigo živinoreje res potrebna postava, a na drugačni podlagi ustanoviti. — (V odboroví seji družbe kmetijske) je mnogo odpisov c. kr. ministerstva za kmetijstvo prišlo na znanje, med kterimi tudi ta, da ministerstvo za 1869. leto iz državne kase daruje 150 gold., s kterimi naj se kupi in potem razdeli seme svilnih črvičev. -— C. k. deželna vlada je naznanila družbi, da c. k. ministerstvo nauka želi podučevanja učencev ljudskih soi v sviloreji in da naj se trud posebno marljivih učiteljev obdaruje po vladi z 10 do 20 gold, ter se jim pripo-more s semenom svilnim in murbami. Odbor je to na znanje vzel. Brez ukaza je že sam letos 8 učiteljem dal svilnih jajčic. — Na vprašanje: ali ne bi na Stajarskem veljavna postava za povzdigo reje goveje živine se tudi vpeljala na Kranjskem, je odbor soglasno odgovoril, da takošna ne. Postava taje narejena za 130 deželo, kjer imajo okrajne zástope, pri nas zdaj še velikih občin nimamo, pa še tam se ta postava ne bode popolnoma izpeljavati dala. Družba kmetijska bode predložila ob svojem času drugačen načrt, ker to je gotovo , da kakor za konjsko rejo tako tudi za govejo je treba postave. Vitez Gutmansthal je družbi naznanil, da je poduk svilorejni dal na svetio; odbor se mu Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Važno novico imamo danes povedati Grof Taaffe je za predsednika ministerstva imenovan in za namestnika njegovega minister Pl dunajski časniki se delajo, kakor da bi ministerske krize konec y zahvaluje za knjižico, ktera se posebno poddružnica m priporoča, da jo širijo po svojem okraji, ker je prav dobra in le 10 soldov veljá. Nekteri njegovi na-sveti za povzdigo sviloreje se bili dotičnemu odseku v prevdarek izročeni. Tudi je naznanil, da za primorske dežele v Trstu nameravane kmetijske razstave letos trdij y da daj drug jel Nekteri da je V se x vic* ^ ^IJď , J ki so bolj odkritosrčni se bo prav začela. Cesar želi sprave s slovanskimi narodi, ker vidi, da sicer ne bode mirú v Avstriji; grofu Taaffe-u, ki z državnim kance- ne bo preloži se na prihodnje leto. (Nova vrtnarska družba) se je v nedeljo vsta-novila. Prvomestnik jej je, kakor „Tagblatt" piše, A. Malitsch, tajnik Deschmann, blagajnik Ter-pin, odborniki so dr. Eisl, Chiades, Lassnig in vrtnar Metz. larom Beustom že davno previdi potrebo take sprave in kteremu je cesar iz mladih let posebno prijazen, je tedaj važna beseda dana v ministerstvu, in ker dr. Gi-skra in dr. Herbst ne za las nočeta odstopiti od cen-tralističnega dvalizma, se bota morebiti kmalu umek „Zukunft" pise nila od svojega mesta in za njima gré še kdo drug. ~ "..... da ministerstvo Taaffe pomeni 1) konec Cis- pirila mškeg parlamentarizma, konec (Novi župan ljubljanski) dr. J. Suppan y Je dan t. m. od Njegovega Veličanstva potrjen, c. k. deželnem predsedniku v pondeljek vmestjen bil 15. po lajtanije in gospodarst v dunajském zboru nemških strelcev tište stranke, ki se ntralizacij , ^^j^vm «MV,u uvrnamu ow^ov, *) da pod tem ministerstvom z vpljivom cesarjevim se bo iskala pot 85. listu „Zukunft" smo brali poslanico do za svobodnej vsemi narodi cr o ibanj posamesnih dežel , za spravo z y s kratko besedo rečeno, da namesti slovenskih državnih poslancev, v kteri se na- nemške ustave dobimo avstrijsko govarjajo naj še v tej sesiji državnega zbora stavijo se 1Z- predlog za zedinjenje Slovencev v eno kronovino, prva saj Kranj cev, Tržajskih okoličanov , Istrijanov in Goričanov, in pozneje Stajarcev in Korošcev. — Ker je to pismo (brez podpisov) datirano iz „središča pri- kronovine „Slovenije", smo bili radovedni izve- Izve- lz Ljubljane ni, pisateljev zboru, ker daj je gotovo, da jim ne do daj govorica , da Po 1 j a k Ponavlj slovó državnemu voli zahtev njenih. Ako izstopijo poljski poslanci, stopi tudi minister kmetijstva grof Potocki iz ministerstva prav škoda bi bilo y nJ hodnje y od kodi je to pismo in kdo ga je pisal. Iz Goriskega. Pod Brdom. „Skozi veliko okno deti deli smo za gotovo je Bog na nas pogledal da UCll OUiU £*<* guiu VU, UM XCt AJJ uuijauç u i J ^lUMivijv i pa nismo izvedeli. Naj bi saj v tacih pismih pisatelj i glavarja dal" y da nam takega okrajnega se po vsem Tominskem In po pravici. Naš okraj ima zdaj ves drug obraz. Naj po ne skrivali svojih im en! Govorica po časnikih, Trstenjak pride za kustosa k narodnemu muzeju v Zagreb (ne arhivar ja, kakor je v nekterih časni- vem samo, kar jaz vem da slavni naš Davorin županstva po slovenski Zdaj adujejo za trdno vsa dohaj gi k vsaki občinski seji y vsi redno pisniki se vpričo njega slovenski kih stalo), nima, kakor mi iz gotovega vira vemo, nič pišejo, tudi taki, kterim je celó na Dunaj pot v po trdbo odločena; on podučuje zbornike in jim svetuj resnice v sebi a je tudi imeti ne ^ ... stenjak, dasiravno od veljavnih hrvaških narodnjakov nagovarjan, naj za ono službo prosi, se vendar iz dobro prevdarjenih vzrokov za-njo ni oglasil. (Za spominek Vodnikov) je národna čitalnica more, ker gosp Tr- toda ni tudi y najmanjše sile popolni njih svobodi in av-tonomiji ne delà. Kolikor uradnijske moči pripušČajo, dopisuje nam tudi c. kr. urad v Tominu po slovenski. Tako veleplemenito ravnanje je gospodu glavarju vseh srca odprlo novomeška 40 gold, društvu „Slovenije poslala. Moravsko. Iz B 7) Domov (Citalnična „beseda") v nedejjo je bila prav pri-jetna. Nježna, elegantna igra gospé S o 1 m a j e rj e v e na glasoviru, izvrstno petje gosp. Medéna, trije lepi moški zbori, med temi posebno Křižkovskega ,, imenovanem y ki Na našem gradu „Spielberg u dali nove ječe za 1200 do že oddavnej jet bodo danj premajh zi- 1500 hudodelcev, ker so do-Ako to vidimo in slišimo. da bode Utonjena in pa zbor gospodov in gospodičin od genialnega Su- ministerstvo dalo mana „Cigansko življenje", v kterem so se mlade pev-kinje letos prvikrat z veliko pohvalo pokazale: vse se je vjemalo tako dobro, da je -bilo zadovoljstvo občno. Mestna muzična kapela pa je po „besedi" mlajši svet prav živahno v okroge šukala. ogerskem Hrad ljanskem gradu velike jetnišnice napraviti tudi v in v Trop y da na ljub er je bila poslednja leta kosarna, daj pa spet jetnišnica itd., so pac to vsa čudna znamenja sedanjih časovi Popravek. Na 120. str. poslednjega lista naj se v vrsti „iz lanskega zbora gozdnarjev" izpnsti gosp. F aber, ki je od druge (Odbor tukajšnje poddružnice dunajskega umet- straní poklican bil v sedanji zbor. nega društva) napravi v reduti razstavo s lik, ktera se bode odprla v četrtek. Gospá Odi, ki nam je kot „potinja" iz vesele V • V 1 • • vasej želji. Listnica vredništva. Gosp. An. Na. v Go: Prihodnjič po igre Bob iz ,,xJKJU itj Kranja* m nub ^viuiiciiiuoi iu oaiuu^cic Kralj Vondra" v preprijaznem spominu, napravi na u m kot Cimferlina" iz šaloop V yy želj liko mnogostransko prihodnj o nedeljo v čitalnici ve- liko „besedo", v kteri se bode igral „Bob iz Kranja", banaške 4 fl.'90." —'turSice 2 fl. 90." — sorSice 3 fl." 43.' — vesela igra s petjem, pred igro pa bo vokalno-instru- 2 fl. 90. — jecmena 2 fl. 50. — prosa2fl. 50. — ajde 2 fl. 40. Bob iz K r a nj Žitna cena v Ljubljani 17. aprila 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 40 banaške 4 fl. 90. turšice 2 fl. 90. sorsice 3 fl. 43. rži mentalni koncert e přidej vsi, ki so se radovali nad ovsa l fl. 90 Krompir 1 fl. 50 dramatičnim in pevskim talentom njenim, bode dvorana ta večer pretesna. Kursi na Dunaji 20. aprila. 5% metaliki 61 fl. 90 kr. Narodno posojilo 70 fl. 50 kr. Ažijo srebra 122 fl. Cekini 5 fl. 83 kr. kr Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.