AMERIŠKA, AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME 4 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER , 50. 147 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 24, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. lusija je poklicala 5,000,000 mož Si-J Y • J_ ______l._J.__JL_ —1__L___4- n «r 11! 1 ...... _ - Usi poročajo, da so na nekaterih točkah, ustavili Nemce, drugod se pa počasi umičejo. Nemci poročajo, da se pomičejo naprej počasi in na tančno po načrtu. Prvi ruski ujetniki prihajajo nazaj za fronto, Moskva, 24. jun. — Rusi priznavajo, da je padla '^rodavna trdnjava Brest-Litovsk Nemcem v ro-Kraj leži Jcakih 1 1 0 milj vzhodno od Warsave. lenem pa Rusi poročajo, da so v prvih dveh dneh jjjne zajeli 5,000 Nemcev, in jim uničili več kot 0 bojnih tankov. Moskva, 23. jun. — Ruska1, vlada je danes poklicala 5,000,000 rezerve, da pomaga ustaviti nemški naval, ki je udaril na i8ko mejo vzdolž 2,000 milj dolge fronte. Radio j? naznanjal ||du, da so imeli Nemci dozdaj nekaj uspehov na nekaterih ajih, toda na več točkah so bili vrženi nazaj z velikimi izguba-Dalje naznanja poročilo, da je nemška zračna sila bombar-ala ruska mesta in vasi, toda vanjo so se spustili ruski letalci, so prizadeli Nemcem mnogo škode, ueko vrhovno poveljstvo pri-da so Nemci napredovali "ekaterih krajih od 6 do 10 i, zlasti v Litvi in na bivšem jskem. Ko so nemški bombni-ftapadli Kiev.v Ukrajini, Se-topol na črnem morju in gla. 1 mesto Litve, Kaunas, so iz-"ili v boju z Nemci 65 letal. V % urah bombardiranja je bi-Ubitih več kot 200 oseb. Nekatera poročila, ki še niso 'dno potrjena, pravijo, da so .^ftici bombardirali Odeso na morju in jo tako razdeja-W so razdejali Belgrad 6. Ifa. »asprotno pa se poroča, da so li letalci bombardirali vzho-Prusijo. * !erlin, 23. jun. — Prvi ruski "i ujetniki že prihajajo nazaj fronto. Nemški radio je na-'»jal, da so nemške in romun-čete prekoračile reko Prut, ^eji Romunijo in Rusijo in ie nemško letalstvo uničilo Ruskih obmejnih utrdb. Wici prodirajo v Rusijo na ^ glavnih krajih. Na severu Finsko, kjer so se Nemcem ^užili Finci. Na srednji •»ti v bivši Poljski, kjer je sa-lemška armada. Na jugu v Arabiji, kjer pomagajo Nem-J Romunci. Wšno se sodi tukaj, da bo h\ Hitler z naglimi pohodi 'j streti rusko armado, predno foiela ta čas potegniti se v ^ kamor bi morala za njo ^ ^ka armada, kar bi bilo za |jo o neprilično radi do's potrebščin. ^ Švice se poroča, da ima W v načrtu dva glavna na-\ 1) da udari na Ukrajino %a in vzhoda, a na severu Počasi pritiskal proti glavne-tftestu Moskvi) prvih urah boja se je nem- I armada posluževala iste tak-•• kot pri napadu na Poljsko teč, da zračna sila skuša lisiti kolikor mogoče največ koplovnih pristanišč lfttal, nakar bo imela prihaja II oklepna armada lažje delo. to: ndon, 23. jun. — Iz Norve- ške se poroča o vedno večjem premikanju nemških čet proti južni in zahodni norveški obali. To si v Angliji razlagajo tako, da se hoče Nemčija zavarovati v Norveški, da je ne bi zasedla angleška armada zdaj, ko je Nemčija zaposlena na ruski fronti. -o- Narodna garda ostane kar naprej v službi Washington. — Vojni oddelek ameriške vlade in kongres priporočajo Rooseveltu, naj obdrži narodno gardo in rezervne častnike kar naprej v aktivni službi tudi potem, ko poteče nji enoletna vojaška služba. V vojaško službo je bila poklicana narodna garda 15. septembra lanskega leta. Poklicana je bila samo za eno leto, torej bi morala biti 15. septembra poslana domov. Toda predsedniku svetujejo, naj obdrži narodno gardo v službi za nedoločen čas, ali vsaj dotlej, da bo imela redna armada dovolj izvežbanih mož. Danes je v aktivni službi 289,-800 mož narodne garde in 21,-800 častnikov. Ako se bo narodno gardo obdržalo v aktivni službi po 12 mesecih, mora to določiti kongres s posebno posta^ vo. In kot se vidi, je kongres vo. ljan to storiti, ako bo to priporočil predsednik. -o- Prvorojenka Pri družini Mr. in Mrs. Frank Eržen, 922 E. 76. St. se je oglasila včeraj teta štorklja in ostavila sedem funtov in 10 unč težko hčerko-prvorojenko. Dekliško ime mlade mamice je bilo Vera Koss. Čestitamo! Pridite k seji Jutri se bo vršila v stari šoli sv. Vida važna seja, katere naj se udeleže člani godbe sv. Vida in tudi starši. Napravil se bo načrt za prihodnji piknik in ukrenilo druge važne stvari. Pozdravi iz Mehike Mr. Michael Telich in družina pošiljajo lepe pozdrave iz Mehi ke, kamor so srečno dospeli. Pravijo, da so imeli ves čas zelo lepo vožnjo. Ameriška vlada obsoja vpad Nemčije na Rusijo, toda molči o kaki pomoči Washington, 23. jun. — Pomožni državni tajnik Welles je obsodil nemški zahrbtni napad na Rusijo ter izjavil, da bo vsaka sila, ki se upre hitlerizmu, po magala ameriški obrambi in varnosti. To je Welles izjavil potem, ko je prišel od posvetovanja s predsednikom Roosevel-tom. Toda če bo dala Amerika kako pomoč Rusiji, ni povedal. Welles tudi ni povedal, kdaj bo Roosevelt proglasil nevtralnost z ozirom na novo vojno, kot to zahteva ameriška nevtralna postava. Če bodo dale Zed. države kako pomoč Rusiji iz posojilne postave, bo določil samo predsednik, ki ima to oblast. Dalje je Welles izjavil, da je danes za Zed. države največja nevarnost nemška armada, toda kakor se principi svobodne Amerike ne strinjajo z onimi komunističnih diktatorjev, kot se ne z onimi nacijev, moramo v prvi vrsti gledati danes za svojo lastno varnost in vsaka oborožena sila, ki se upre hitlerizmu, pomaga naši obrambi in varnosti. Piloti morajo biti državljani najmanj 10 let Washington. — Odslej ne bo sprejet v ameriško armado v zrakoplovni oddelek noben, ki ni državljan najmanj 10 let. Doslej so lahko vstopili kot kadet je k zrakoplovstvu, čim so postali ameriški državljani. Dalje se zahteva od prosilcev, da morajo biti stari od 20 do 26 let, morajo biti še samski ter se morajo zavezati, da bodo služili tri leta aktivno kot rezervni častniki potem, ko so dobili popolno tre-ningo v letalstvu.' Škoda ga je! Ameriško časopisje tarna, kako je škoda prezgodaj umrlega šerifa O'Donnella. Njih silno srčno bol razumemo. Zdaj namreč nimajo nikogar, nad katerim bi se znašali. Strašno jim je žal, da jim je šerif ušel s tega sveta prej, predno so ga mogli vreči iz urada. -o- - Premagati nacizem bo težko delo, pravi sin predsednika Roosevelta New York. — Kapetan Jimmy Roosevelt, najstarejši sin predsednika Roosevelta, se je vrnil z letalom iz Evrope, kamor je bil poslan opazovat položaj na ukaz ameriške armade. Bil je odsoten dva meseca in prepotoval je v tem času nad 30,000 milj. Na tem poizvedovanju j,e dobil tako važne informacije, pravi, da se je vrnil naravnost v Ameriko, dasi se je nameraval ustaviti še prej v Londonu. Danes bo odpotoval v Washington, kjer bo predložil generalnemu štabu vse, kar je videl in slišal v Evropi in Aziji. Prepričan pa je, je rekel, da bo veliko delo premagati nacije. • Ko je bil v Iraqu v času, ko se je tam vršil boj med revolucionarnimi četami in angleško armado, je samo za komolec dolžine manjkalo, da ga ni zadel šrap-nel iz nemškega letala. Kos tistega šrapnela je prinesel s seboj za spomin. Jimmy Roosevelt je kapetan pri marinih. KRATKA POROČILA Z VSEH BOJNIH FRONT DRUŽINE MANJŠE, PA TUDI HIŠE Chicago, 111. — V zadnjih 15 letih je izgubila povprečna ameriška hiša eno sobo. Tako ima zdaj povprečna ameriška hiša pet sob, dočim so jih pred 15 leti gradili s 6 sobami. Temu je največ vzrok manjša ameriška družina. ^MERIŠKO ZAVETIŠČE BLIZU MOSKVE Ameriški poslanik sega 8 akrov, je hiša, garaža, ^°skva. ^Usijo, Lovrenc Steinhardt, v najem v bližini Moskve ^ rusko posestvo, ki je zagra-z visokim plotom iz bodeče To naj bi služilo Amerikan-11 kot nekako zavetišče, če se Jfibližala vojna tudi Moskvi. °sestvo leži pri Tarasovki, j^ilj junžo od Moskve, ob re-^iasmi. Na posestvu, ki ob- hlev in več drugih poslopij. Poslanik ima pripravljen načrt, da v teku ene ure lahko preseli sem vse Amerikance iz Moskve. Vse je pripravljeno tukaj, da se lah ko preživi 100 oseb najmanj dva meseca. Celo malo turbino imajo inštalirano, da dobijo električno silo za radio in pa da sesa vodo iz vodnjaka. LETALO SE ZARILO V KUHINJO Moncton, New Brunswick. — Družina Seeley je ono noč mir no spala, ko jo prebudi silen ropot spodaj v hiši. Hitijo doli in nemalo so se začudili, ko dobijo v kuhinji prednji konec velikega letala. Pilot Whitworth iz Newark, N. J. je hotel pristati v megli, pa se je zaril v hišo. Na počitnice Danes so odpotovali na eno tedenske počitnice Mr. in Mrs Frank Brandula in družina 7119 Hecker Ave. Šli so Pennsylvania o. Želimo jim mnogo zabave. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti [zadušnica za pokojno Margie Kamber v spomin prve obletni ce njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Iz bolnišnice Iz bolnišnice seje vrnila Mrs Uršula Lushin, 1223 E. 85. St Se lepo zahvaljuje za poslane cvetlice, karte in za obiske. Pri BERLIN. — Nemške mehanizirane čete so prodrle 10 milj v rusko ozemlje na bivšemPolfskem in v Litvi. Nemški bombniki so napadli ruska mesta in vasi. človeške žrtve gredo v stotine. MOSKVA. — Rusi trdijo, da so imeli Nemci v prvih dveh dneh velike izgube. Moskva in druga ruska mesta so bila prvič v zgodovini brez luči ponoči. Na tisoče prostovoljcev se prigla-ša; rezerva je mobilizirana. HELSINKI. — Finska je proglasila za sedaj nevtralnost. Zanika, da bi se finska armada borila ob strani Nemcev. Tudi Švedska bo ostala nevtralna. KAUNAS, LITVA. — Litvinci so se dvignili in vrgli rusko vlado ; ustvarili so zopet lastno vlado. O istem se poroča iz Lat-vije in Estonije. RIM. — Italija je sicer napovedala vojno Rusiji, toda se vojne proti Rusiji ne bo udeležila aktivno. TOKYO. — Stališče Japonske je težavno, ker ima pogodbo z Nemčijo in Rusijo. Najnovejša poročila trdijo, da bo Japonska v nekaj urah prišla z izjavo, da bo ostala v rusko-nemškem sporu nevtralna. LONDON. — Angleški avijatičarji neprestano napadajo nemške pozicije na francoskem ozemlju. V treh dneh so uničili Nemcem 127 bojnih letal. ANKARA, TURČIJA. — Turška vlada je uradno izjavila svojo nevtralnost v rusko-nemškem ^poru. Turčija se pripravlja za novo trgovsko pogodbo z Nemčijo. MADRID. — General Franco je sklical nujno sejo vladnega kabineta. Govori se, da bo poslala vlada prostovoljce na pomoč Nemčiji proti Rusom. BUCHAREST. — Romunski diktator Antonescu je razglasil "sveto vojno" in pozval Romunce v boj, da iztrgajo Rusom nazaj Besarabijo in Bukovino. "Borite se, da rešite svoje brate iz jarma boljševizma," je govoril general romunski armadi. v -o- Cigaretni odpadki imajo zdaj tržno vrednost Lyon, Francija. — Ker v Franciji tako zelo primanjkuje toba-se prodajajo na javnih kra- Z RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI New York. — Dne 12. junija je umrla za rakom Mary ča-gram, ki zapušča moža, sina župnika v La Sallu, 111.) in hčer. — V Brooklynu je umrl rojak Louis Rupnik. Joliet, 111. — Pred dnevi je tu umrl Martin Lazar, star 74 let in doma iz Dobrnič na Dolenjskem. V Ameriki je bil okrog 45 let. Trinidad, Colo. — Tu je pred catkim umrl Josip Furlan. Podrobnosti o njem niso znane. Girard, O. — Mary Bogataj, žena znanega tukajšnjega roja- , j , vu pišejo centurije: »Prem« .po ni princ, ujet na Elbi, bo Pr . , . preko Genovskega zaliv8 ^ j Marseja, z velikim naporoin ^ ^ cev bo spet premagan, genij bo poslan na AntiP M (Sv. Helena). L "Blizu V in Srbije bo ^ ™ nila smrtonosna vojna," P ^ ena izmed kvatren. Rims^0 ^ n (V) smatrajo razlagala ^ onih pet držav, ki so tak°J . pile v vojno: Avstrija, Ne" . • Rusija, Belgija in FraJ* "Vsi oni od Norimberka, Jb'1K burga do Basela (Nemci) ®n€ preko Flamske (Belgije) v v Gallo (Francijo)." Zan% ^ so za nas vsekakor vrstice- ^ ^^ di plavolasi Ferdinand P0? i a ... , + lilije55 JSt>vc vojno, zapustil bo cvet 0 radi Macedonije, toda Pr0pe, yV* bo sredi pota, ker se bo P J ^ ^ c proti možem, hrabrim gj ^ ■ Mirmidonci." Cvet lilije ^- ri francoski grb, tedaj pf .jj J' Mirmidonci so Ahilovi rojaki, plavolasi Ferdin0"^, ^ ( Macedonija — ni treba P , nila morda je mož res P1 ^ ^ O Društvu narodov Pa ^ w urustvu naruuuv t" p0jl i gru stari vedež precej jasne f.^ ^ in jih tudi ni kar nič s ^ ie*1 "(ni "Govori na Lemanskem J j ' (ženeva) bodo ostali bre^ ]( ^ ha, dnevi, tedni, meseci ^ dokler ne bo vse skupaj ^ s države bodo videle, da so vi sklepi zaman." 0reZčriDai razlage: Mož je zadel,Vr0jni :10 Tako smo pri sodobni v moramo, v svesti si sV0~,^llrl?j tralnosti, ustrezajoče cen ^ ^ prepustili v obdelovanje ^ (^^ gandistom, da jih obracil svojje. Kdor t|o doživel.^ ^ ^ m spopada, bo videl, kom« ^ irhan go prisodil stari vedez- ^ ^^ lastnost njegovih P1"61^ ^ ' namreč ta, da so name'1 ^ ko temne, nejasne, zaV'tC(j0 v obro kršno navlako, da se "aofTl. H rešiti šele po dogodku s^111.^ j r,j -, ' o« ^wiip ski' . le takrat se odkrije s men nekaterih očitno iz: "Mo oto ftazi tiJC % Ju pih obratov, pravijo ča*^ j. ^ stradamusovi in verjel1 - j ^ če jim hočemo. Dalje P^ hotel 1J bil, jreffoda Gnalo ga je, da je P1^ v e ampak v usodo se ni llC' i i i- j 'l°el< kati. j. Rekli smo, da segajo f , Takrat 0 F sm« be do leta 1999. mnenju starega Žida jti t>ra7a naših držav in cerkva, j^jj srečne belce, ki se veclnp0pls jo med seboj, bo zal.ilžJuCji rt taj še rumenih narodov, ki ^ v9( ioben ravno miroljubni. ^ tolil ev^ tega ne bo, se bodo mot"3 6 či truditi da najdejo Po0c< Iq Se ' dogodke, da jim lahko ^ Nostradamovo suknjo- ^ gotovo zanimiva- __ Sanje te ne bod^najSfJ ^hov Hude sanje te ne Pri legovale, č« greš spat • ^ 'L. pa ali tri ure po večerji- vl °Jevn čerjo jej samo lahko P* gt N>o: ve jedi. Počivaj na o' (ii lH'ci vejo, da mu ni kmalu kdo x s — diot "Čemu mi to pripoveduješ?" tvelWn prekinil njegovo hvalo, če-jego r&v sem dobro vedel, česa me ' 15 prosil. 3čni "Ali bo Old Shatterhand po->n s "dal poglavarju, da me je za-orj( »oval, zgrabil in razorožil? Kij ■ da se mu nisem branil—?" lov« "Mimbrenji so moji prijate-fi i. njihova varnost je tudi mo-aiiS ' varnost in na tako odgovor-iag30 Pot sme poslati poglavar le >riš ^zanesljivejšega in najspo-, £ 'taejšega bojevnika. Povedati t tu, 'mu moral, da si se dal izne-iego »eliti —." jod< Ves pobit je dejal: "Poslali me bodo med stare 3rU IWawe in zabodel si bom nož ?rai 8rCe —!" oP "Hm —! Potem seveda ne k1 lin poglavarju ničesar pove-i st >1. Škoda bi bilo tvojega živ- ičii enja. icij Ampak zapomni si, dober bo-^nilc se ne sme iznenaditi v borbenem položaju, niti v naj-vd' Jva;rnejšem ne!" inii Nekaj časa sva še stopala. Za '"f 'Hiom se je oglasilo cvrčanje jde 'Urna. Moj spremljevalec je je1 govoril s cvrčanjem, nemote-pa£ 0 sva šla dalje. V temi sem opazil gruče se-Čih ljudi. Nekdo je vstal in ; s i^ašal: jet "Dva. prihajata —? Kdo je ^ !jšel s ieboj?" id "Old Shatterhand," je odgo-joj' 5fil spremljevalec. ^ "Old Shatterhand — Old in Wterhand —!" je šepetalo joi10 gručah ljudi. rivl ^timbrenji so bili. Niso za-eZe jfrili, preblizu so bili sovražil V tako so mislili, i 1( Mogočna, plečata, pa tršasta liž "stava se je pornila pred me-Tjf Močni bivol je bil, pogla- ^ Mimbrenjev. :r'1( £>al mi je roko in vprašal ve-jn» go iznenaden: ,1( "Moj slavni beli brat — ? Tu-tuf — ? V teh gorah — ? Nje-°va navzočnost mi je olajšajo 'srce, kajti zelo sem si že bil <<°" skrbeh za njega —. ^ Pa kako je prišel Old Shat-'aV Sfhand sem v gore — ? Misli-:t) ismo, da je že mrtev ali da je iil Potoval v druge kraje —." • v' Razumel sem ga. Saj sem ga ) »• °bro poznal. Hobati stari borec se pač ni i Hiko biigal za moje zdravje življenje ko za svoja sina, ki . '' Ju je prepustil pri haciendi > J1 si Arroyo, ko sva z Winneto-lVlf°th odpotovala v Ures iskat ciendera in Meltona. Robat i bil, da, pa ljubil je sinova in rbelo ga je, kaj je z njima. °da takih očetovskih čuvstev sme pokazati indijanski po-.. .'aVar, le po ovinkih je smel ti t&rašati za sinovoma. Brž sem ga pomiril. "Mrtev da sem, ste mislili—? J^j še! Vsi smo zdravi in živi, Vs' '°benemu se ni nič zgodilo. Bo-^niki Mimbrenjev in posebej ko* i*, •ei'f, bo i KO1 ,pH rt net e lečfo ra ovij M s »V gtl O« vl o Mi- lili in cvilili od bolečin?" V zadrego sem ga nagnal. Smolo je imel stari robatež. Izročili smo mu Yume, ki so napadli in razdjali haciendo del Arroyo, s poglavarjem Velikimi usti vred, pa ušli so mu in celo napadli njegovo četo ter mu odvzeli hacienderove črede, le s težavo se jim je ubranil. Vedel sem za njegovo nesrečo, pa podražil sem ga, nič ni škodilo, če ga je bilo nekoliko sram. Nagle jeze je bil, ni lepo ravnal z menoj, celo za življenje sem se moral boriti z njim, sumničil me je, da mislim skrivaj izpustiti Yume. Dolgo je molčal na moje vprašanje, pa dejal obotavlja-je se: "Veliki duh ni hotel, da bi se bil veselil nad njihovo smrt« jo na kolu." "Tako —?" sem se delal nevednega. "Si jih sam in prostovoljno izpustil?" "Eden ujetnikov se je osvobodil, ne vemo kako, in prere-zal jermene tudi tovarišem, ušli so nam in nam odpeljali tudi mnogo naših konj." "Tako —? Ste bili pa res junaki! In Yume se vam bodo ^e dolgo let smejali! Kako je bil Močni bivol jezen, če sem le samo govoril z ujetim poglavarjem Yumov—! Očital mi je, da ga mislim skrivaj izpustiti, da mislim zahrbtno varati svoje zaveznike —! Pa je sam izpustil Velika usta in z njim vred vse njegove ljudi —!" "Veliki duh je tako hotel. Poslal nam je trdno spanje, da nismo nič videli in ne slišali." "Tako misli moj rdeči brat, jaz pa sem drugega mnenja. Če sem kedaj zagrešil napako, se nikdar nisem izgovarjal, da je tako hotel Veliki duh. Kajti veliki Manitou nikdar ne stori nič napačnega. Toda kar se je zgodilo, se je zgodilo in se ne da več popraviti. Le dober nauk za bodočnost naj nam bodo naše napake. Ali je bojevnikom Mimbrenjev znano, kje je Vete ja?" "Ne vemo, sumimo pa, da je tudi sam namenjen v Almaden. Poskrbel bom, da se mi ne bo več izmuznil. Ko mi je tisti-krat ušel, sem brž hitel domov po sveže bojevnike, del svojih ljudi pa sem poslal za Yuma-mi. Upam, da so mu za petami in sam pa da sem ga prehitel. Med dva mlinska kamena bo zašel, zdrobila ga bodeta!" "Previdno in pametno je ukrenil Močni bivol! Tvoji ljudje so mu najbrž že odvzeli hacienderove črede. Sicer pa ti lahko povem, da Vete je s svojimi ljudmi ni več daleč." Zavzel se je. "Tako —? Kje je? Si ga videl?" "Sumim, da v dolini, ki se od severa steka v našo jezersko kotlino." "Koj ga bomo napadli!" je dejal vneto. "Ne prenagli se! Daj, da ti naj prvo povem, kaj se je zgodilo, odkar se nisva videla, kak je trenuten položaj in kake so naše razmere do Yumov!" Za dolgo pripovedovanje ni bilo časa. Na kratko sem mu sinova Močnega bivola, vsi poročal, kako sem šel v Alma-se obnašali tako junaško, da .den, rešil izseljence in Zvito kačo iz rudnika, prijel Meltona ter sklenil mir z Zvito kačo in njegovim rodom pa da taborimo ob jezeru. Mimbrenji so se zgrnili krog mene in napeto poslušali. Vzkliki čudenja so se čuli. Najbolj vneto pa je poslušal Močni bivol. In ko sem končal, je dejal navdušeno: (Dalje prihodnjič) -—o-— Bolgara Bolgara je bila lepa in bogata: dva niza svetlih dukatov je nosila okoli vratu. Njene sinje oči, okrogle in čiste, so bile kakor fina ažurna svila. Bolgara je bila lepa in vitka: prijetno je dehtelo njeno telo, ki ga je vsako nedeljo okopala v Marici. Veliko mladeničev je že prosilo za njeno roko. A oče ni privolil, da bi se hči, ki je bila stara komaj petnajst let, tako zgodaj omožila. Bila je njegova edinka. A kje je bila mladenka, ki bi kakor ona skrbela za očetovo hišo, ki bi vstajala s soncem in pometala po hiši in dvorišču, čistila hleve in pripravila zajtrk, potem pa do sončnega zahoda vezla? Bolgara je pela. Vse pesmi je vedela, pesmi v žetvi, o košnji in o prvi ljubezni. Ko je ob nedeljskih večerih pela, je bila njena hiša polna starih in mladih ljudi, ki so jo prišli poslušat. Vsako leto je postajala Bolgara vse večja in lepša. Njeno ime je slovelo daleč po deželi. Ko je pela na dvorišču, je veter nosil njen glas čez polja in doline tja do planin. Ko pa je utihnila, ji je zaklical sosed:— Še poj, Bolgara dal ti bom svoje srce! In drugi: — Dal ti bom življenje — poj! In tretji : — Vse svoje zlato, vse bogastvo, ki ga imam! Bolgara pa ni marala ne njihovega bogastva, ne src, ne življenja. A čisti nasmeh sreče ni večen. Pridrveli so Čerkezi in v enem dnevu upepelili vas, pokradli zlato, mučili ljudi in poteptali žito na polju. Potem so posadili na vsakega konja po eno lepo dekle — dar za vezirja — in oddirjali. Stari vezir je dolgo ogledoval zasužnjena dekleta. Le Bolgara mu je bila všeč, kajti dolgo je že slišal govoriti o njej in njenem vitkem telesu, o nje- nem prečudnem glasu, ki je ganil tudi najbolj trdo srce. —Dobro, kratkočasila me bo v dolgih nočnih urah, ko ne bom mogel spati, je dejal vezir. Nato je zapovedal služabnikom : — Okopajte jo v najbolj dišeči vodi, oblecite jo v najbogatejša oblačila in mi jo pripeljite. Pripravite bogato gostijo in godci naj pridejo. Pojdite! Bolgaro je prevzel strah. Lica so ji gorela. Ko so jo oblekli z zlatom stkano oblačilo, ko so jo počesali in jo nadišavali z najdragocenejšimi dišavami, se je naglo obrnila in si z nohti razpraskala lica. Ko je vezir zagledal njen krvaveči obraz, je zapovedal, naj jo zapro in drugega dne umorijo na javnem trgu. Usodna ura se je približala. Vse mesto se je zbralo na morišču. Pripeljali so Bolgaro, z razpušČemmi lasmi, ki so ji kakor pajčolan zagrinjali ramena, in z rokami zvezanimi na hrbtu. Bila je mirna. Niti mišica na njenih licih ni vztrepe-tala. Stopila je na lesen oder, pogrnjen z rdečo preprogo. Mirno je pokleknila, pobesila glavo in se za sekundo pomudila ob misli, da se bo kmalu njena kri pomešala z rdečo barvo preproge. Komaj slišno, kakor v sanjah, je zavzdihnila. —Oče, me vidiš! ... je zamr-mrala kakor v molitvi. Potem je zaprla oči, da ne bi videla več noža, ne jezdecev, ne tisoče pogledov, ki So.bili uprti vanjo. Sonce je zahajalo. Zlat prah in mrak je padal na mesto mi-naretov in greha . . . Krvnik, mlad Čerkez, je zgrabil njene lase, ji nagnil glavo nazaj, pograbil nož in pogledal svojega gospodarja. Vezir je hladno vprašal: — Se ne kesaš, Bolgara? —Česa? —Nespametnega, početja. —Ne, je rekla ponosno. —In, smrt ti je ljubša od zabav, od sonca in življenja? —Da! —Potem . . . Pustite jo! . . . je zapovedal vezir in zamahnil z roko. O, lepota ne umre! Njeno lice se bo spet zacelilo, nazadnje se bo vdala ... je mislil vezir in si z naslado božal brado. —Razvežite ji roke! Zaprli so jo v najbolj oddaljen saraj, da ni videla ne slišala nobenega človeka. Tako je Bolgara preživela 5 let, ki so se ji zdela dolga kakor 5 stoletij, ne da kdaj koli govorila, pela ali videla človeka. Z žalostjo je mislila na svojo izmučeno domovino. Rane na njenih licih so se bile zacelile. In zopet jo je dal vezir pripeljati predsed. Plrosil jo je, naj mu poje. —Razveseli moje srce, Bolgara, po tolikih nemirnih letih. —Kaj mi boš dal zato? —To, kar ti je najdražjega v življenju. —Svobodo! —Svobodo? —-Da, meni in vsem, ki so zaprti v tvojih vlažnih ječah. Vezir je pobesil glavo. Razmišljal je. Razmišljal je dolgo, dolgo. —Dobro, je rekel nazadnje in jo dolgo gledal. Bolgara je pela. A v njeni pesmi ni bilo ne sence ne spomina o nekdanji brezskrbnosti. Vezir jo je poslušal. Žalost ga je zajela, ko je videl v duhu Trakijo in arabske konje, po-žgane vasi in beden narod. In v njem se je zbudila vest, zbudil se je človek. —Dovolj! je zavpil. — Preteklost se ne da popraviti, a osvobodil bom vse jetnike. Pojdi! In Bolgara je po petih letih — po petih stoletjih — zopet videla domače sonce, osvoboje- no po njeni krvi in njenem trpljenju. (Po Panču Mihajlovu) -o- Ksantipa ni bila prepir-ljivka Na sliki vidimo najmlajše Badgett četvorčke iz Galveston, Texas, lei so bile izbrane za 10. letni oleander festival in so jim dali ime "Oleander Babes." Na sliki jih vidite, ko se pripravljajo za to slovestnost. Rojene so bile 1. februarja 1939. Ta festival se praznuje v'tem mestu ob priliki stoletnice oelandrovih nasadov. moram kar pohvaliti." Obraz mu je zažarel. "Res —? Pripoveduj mi o Jlhovem junaštvu!" "Pripovedoval bom. Najpr-pa moram zvedetj, koliko Jevnikov je vzel Močni bivol seboj." 'Nekaj črez dve sto." "In kako se je godilo moje-1 11 prijatelju, odkar se nisva Mela? i so ujeti Yume ju-^ko umrli na kolu? Ali so tu- Ksantipa je bilo ime ženi grškega modrijana Sokrata (v petem stoletju pred Kristusom;). Razni starodavni pisatelji nam jo slikajo kot prepirljivo ženo, ki je ubogemu Sokratu grenila življenje. Zlasti rimski pisatelj Gelij piše tako o njej; mnenje tega moža se je potem razširilo v svet Gelijeva nelepa zasluga je, da še danes ljudje mislijo, da je bila Ksantipa takšna žena, kakršna ne sme biti. Zato še danes marsikateri mož reče svoji sitni ženi Ksantipa. Pa poglejmo, kaj je resnica glede te žene. Predvsem vemo, da so bile žene starih Grkov navezane samo na gospodinjstvo. Mož se je izživljal predvsem v javnosti, medtem ko je bila žena privezana na dom in jo je mož zanemarjal. Zanimivo je, da Sokratov učenec slavni modrijan Platon nikjer v svojih spisih ne pripoveduje ničesar slabega o Ksantipi. Ko je bil So-krates v ječi in čakal na smrtno kazen, na katero so ga obsodili pokrivem, ker tedanjemu svetu niso prijali njegovi visoki nrav-nostni nauki, nam Platon slika ganljiv prizor: "Ksantipa je sedela z otrokom zraven svojega moža, se jokala in vzdihovala. Sokrat pa je pozval svojega prijatelja Kritona, naj odvede Ksantipo domov, ker ni mogel prenašati žalosti svoje ljubeče žene. Imamo pa tudi pričevanje Sokrata samega o tem, kakšna je prav za prav bila njegova žena. Sam je priznaval njeno dobro srce, ko je govoril svojemu sinu: "če ne moreš prenašati tako mater, potem ne moreš prenašati niti srečo samo. Prav za prav je bila Ksantipa ubožica v zakonu. Kako naj bi bila vesela svojega moža, ki je bil čudak, ki ni nosil niti čevljev in je imel pozimi in poleti na sebi zmerom isti plašč in ničesar drugega. Medtem ko so njego-v tovariši prejemali plačo za svoje poučevanje, je bil Sokrat zmerom brez denarja. Grški komik Aristofan se je javno posmehoval Sokratu, češ da si iz same skoposti ne da striči lase in se ne koplje. Kljub vsemu temu je prišla Ksantipa v zgodovino kot prepirljiva in sitna žena. -o- Zaradi dfckleta na — Kaisarije — Ankara. Posebnost tega propagandnega poleta pa je" bila v tem, da so sodelovale tudi štiri ženske, ki jim je načelovala Sahiba Gokčen, Kemalova posvojenka, ki je ena izmed inštruktorjev v organizaciji "Tuerk Kusu" in turška vojna letalka. ženske, ki so v Kemalovi Turčiji dobile vse javne pravice, so navdušene propagatorice letalstva. Ne omejujejo se samo na pasivno vlogo opazovalcev, temveč sodelujejo tudi kot aktivne letalke. Leta 1938 je 45 turških letalk bilo celo v Rusiji. -o- IZ DOMOVINE —Po navalu na bivšega delodajalca je izvršil samomor. 32-letni trgovski potnik Rudolf Jug je prišel v nedeljo dopoldne v tehnično tkaninsko pisarno v Cankarjevi ulici v Mariboru, kjer je dobil izplačano zasluženo provizijo. Lani je bil Jug usluž-ben pri Pinterju, a ga je Pinter odpustil. Jug je nato šel toda čez nekaj minut se je spet vrnil in zahteval s Pinterjem razgovor med štirimi očmi. S Pinterjem se je Jug zatem razgovarjal, toda med pogovorom je po Pinter. jevih izpovedbah Jug nenadno napadel Pinterja in mu prizadejal poškodbe na glavi. Zatem je Jug planil iz Pinterjeve sobe v garderobo, kjer se je zaklenil. Kmalu nato je odjeknilo šest strelov. Ko so Pinterjevi uslužbenci vdrli v garderobo, so našli Juga v mlaki krvi mrtvega. —življenje si je vzel. V bano-vinskem gozdu pri Zgorni Kun-goti so našli obešenega 50-letne-ga viničarja Antona Srebernika. Mož je šel prostovoljno v smrt zaradi neozdravljive bolezni. Zapustil je ženo in šest nepreskrbljenih otrok. —Smrt otroka zaradi opeklin. 12-letni krojačevi hčerki Matildi Mordejevi pri Sv. Roku pri Rogatcu je pri štedilniku vnela obleka. Deklica je dobila hude opekline. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je izdihnila. Na sliki vidimo arabske vojaške novince, ki so stopili na, stran Angležev. Teli novincev je krog 400 in jih vidimo v paradi pred Jaffa vrati v Jeruzalemu. Nemci so poskušali na vse nktčine,fda bi pridobili Arabce na svojo stran, a jim ni -uspelo. Dva mlada dečka sta se step-la zaradi dekleta v Subotici. Zvečer je šel 15 letni Geza Brandt v družbi tovarišev in neke dijakinje po cesti. Mimo se je pripeljal 14 letni Zvoni-mir Kralj, ki mu ni bilo všeč,, da je bilo dekle v takšni družbi. Ustavil se je in pozval konkurente, naj se odstranijo. Takoj nato pa je napadel Geza in ga obdelal s pestmi. Za strašilo pa je potegnil še otroško pištolo in ustrelil. Kralj pa je mi sli 1, da je samokres pravi, pa je potegnil iz žepa svoj noži-ček in ga zasadil Zvonimirju v prsa. Zvonimir se je zgrudil in obležal v krvi. Poklican je bil takoj zdravnik, ki je ugotovil, da je vsaka pomoč zaman in da je Zvonimir že izdihnil. Takšno dejansko obračunavanje med zelenima dečkoma zaradi dekleta je vzbudilo v Subotici veli ko razburjenje in presenečenje. --o- ženske pilotke v Turčiji Turčija je nabavila za svoje pilotske šole odlične nemške šolske aeroplane Focke-Wulf FW-44 "Stieglitz," s katerimi je vršila propagandna potovanja po vsej državi. Posebno je uspelo eno tako propagandno potovanje, ko je 11 letal obletelo skoraj vso Turčijo: Ankara — Eski-šeir — Carigrad — Brusa — Izmir — Civril — Konia — Ada- MALI OGLASI Delo dobijo Odrasli moški ali fantje dobijo delo za prodajo sladoleda. Na razpolago so jako dobre proge. Big Boy Ice Cream Co., 1290 E. 9th St. Službo dobi Išče se dekle, ki je šole prosta, da bi varovala dva otroka, 3 in 6 let stara. Oglasite se na 17202 Grovewood Ave. (149) Delo dobi Takoj se sprejme razvažalca mleka. Mora biti .oženje n Vprašajte pri Ideal Dairy, 1365 Addison Rd. (149) V najem V najem se da lep prostor v slovenski naselbini. Pripravno za Beer Garden. Dobi se tudi stanovanje 5 sob. Poizve se na 1092 E. 71. St. (148) Stanovanje se odda 'Odda se stanovanje 5 čednih sob, kopalnica, vse ugodnosti, na novo dekorirano Vpraša se na 1281 l/o E. 55. St., sadej; telefon HEnderson 8162. (Jun. 24, 26, 28) Hiča naprodaj Proda se 6 sob bungalow, za eno družino, 2 garaži, vse v dobrem stanju, izgleda kot nova. Hiša se nahaja na 1568 E. 254. St., v Euclidu, blizu Euclid Ave. Lastnik se nahaja istotam, kjer dobite nadaljne informacije. (June 24, 26, 28, Jul. 3. 5.) RABLJENE kuhinjske peči, v dobrem stanju, od $5 naprej. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. (jun 18, 20, 24, 26) Oblak Furniture Co. TRGOVINA 6 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrobfičlae za dom 0618 ST. ClAIB A V*. HEnderson Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamd Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacij3 v Ameriki. . .Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši. P° šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, roti kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, P bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sei dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacij®' trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. vedno najprej pogledajo Ameriški Domovini in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem li*tu oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slovenskega naroda in oglašujte svoje blago AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se •Vam bo! Vendar ji ni prišlo na bi molila; bilo je, kot bi njena duša imela polne roke dela s tem, da se izkoplje iz razpadle hiše, in da se zaradi tega vse trga in cefra v njenih prsih, kadar zadiha. Videla je, da je v koci'zapla-polal ogenj. Kmalu nato jo je Ulf Haldorsson poklical: "Pridi, Kristina, da mi boš svetila," — stal je med vrati in ji molil po-smoljeno. trsko. Dušeče ji Je udaril nasproti mrliški duh, čeprav je pQvsod pihalo skozi stene in so bila vrata podrta. Š srepimi očmi in na-ppl odprtimi usti — čutila je, kako ji čeljusti in ustnice drevenijo — se je ozrla na mrliča. Toda na ilovnatih tleh v kotu je ležal le podolgast sveženj; bil je zamotan v Ulfov plašč. Ulf je nekje izdrl več dolgih desak in nanje položil vrata. Preklinjaje svoje nerabno orodje, je s sekirico in bodalom napravil nekaj kavljev in lukenj ter skušal vrata zvezati z deskami. Nekajkrat je Kristini naglo pogledal v obraz in vsakikrat se mu je temni, sivobradi obraz resneje nagubančil. "Rad bi vedel, kako si hotela vse to sama opraviti," je dejal sklonjen nad delom — nato se od strani ozrl vanjo, toda njen odreveneli, mrtvi obraz v rdečem soju smolenice je bil še dno . enako negiben — obraz mrtve ali blazne ženske. "Povej mi no, Kristina?" se je osorno zasmejal, a ni nič zaleglo. "Zdaj bo pa nemara že čas, da malo pomoliš." Z nespremenjeno togim in medlim glasom je začela: \ "Pater noster qui es in celiš Adveniat regnum tuum. Fiat voluntas tua sicut in celo et in terra —-," nato je prenehala. Ulf jo je pogledal. Nato je nadaljeval: "Panem nostrum quotidianum da nobis hodie —," hitro in s krepkim glasom je odmolil Oče naš do kraja ,stopil naprej in napravil čez sveženj znamenje križa, ga naglo in odločno prijel ter prenesel na nosilnico, ki jo je bil napravil. "Spredaj pojdi," je rekel. "Tako bo morda nekoliko težje, toda smradu ne boš toliko čutila Vrzi plamenico proč — brez nje bova bolje videla — in glej, da se ne spotakneš, Kristina — ne maral bi še enkrat prijemati za to ubogo truplo." Ko so ji drogovi nosilnice legli i na ramena, se ji je zazdelo, da se;bolečina, besneča v njenih prsih* postavlja v bran, prsni koš ni maral sprejeti bremena. Toda stisnila je zobe. Dokler sta šla po obrežju, kjer je pihal veter, mrliškega duha ni predeč čutila. "Tukaj bom nemara moral nesti najprej truplo gori, potem pa še nosilnico," je rekel Ulf, ko •sta dospela do pobočja. "Lahko greva še nekoliko dalje tja doli," je rekla Kristina, "kjer se ljudje po navadi vozijo z vlako — tam ni tako strmo." Ulf je slišal, kako ji je glas zvenel mirno in preudarno. Ob-lil ga je pot in začel je drgetati, zdaj ko je bilo prestano — poprej je mislil, da bo nocoj zblaznela. S težavo sta stopala po stezi, ki je šla čez jaso proti borovemu gozdu. Veter je tu imel. prosto pot, pa vendar ni bilo tako kot spodaj na obali, in čim bolj sta se oddaljevala od hrumenja na obrežju, tem močneje je čutila, da se vrača iz groze najhujše teme. Kraj steze se je nekaj zasvetilo, bila je njiva rži, ki je nihče ni utegnil požeti. Vonj po žitu in pogled na poležano klasje sta jo domače pozdravila — njene oči so se napolnile s solzami sestrskega sočutja — iz moreče groze in stiske se je vračala v občestvo živih in mrtvih. Kadar je imela veter za hrbtom, jo je strašni duh po mrhovini zdaj večkrat popolnoma žalil, navzlic temu pa ni bilo tako grozno kot poprej, ko je stala v koči — tukaj je bilo vse prepojeno s čistostjo svežega, vlažnega in hladnega zraka. In mnogo močnejši k)ot( -zavest, da nosi nekaj strahovitega na nosilih, je bil občutek, da ji Ulf Haldorsson krije hrbet pred tisto črno in živo grozo, od katere se odmikata — in katere bu-čanje vedno bolj pojema. Ko sta dospela do roba borovega gozda, sta zagledala odsev luči: "Naproti nam gredo," je rekel Ulf. Kmalu nato sta naletela na veliko krdelo mož, ki so nosili smolenice, več plamenic in nosila, pregrnjena z mrtvaškim prtom - Sira Eiliv je bil z njimi in Kristina je v njegovem spremstvu začudena prepoznala več« mož, ki so bili poprej na pokopališču, in mnogi izmed njih so se jokali. Ko so jima sneli breme z ramen, se je Kristina Malone zgrudila. Sira Eiliv jo je hotel podpreti, tedaj pa je naglo re- "Ne dotikajte se me — ne bližajte se mi — zdaj sem sama okužena, to čutim —" Toda Sira Eiliv ji je kljub temu segel pod pazduho, da bi jo podprl. "Potem naj ti bo, žena, v tolažbo misel, da je naš Gospod rekel: Kar si storila komu izmed njegovih najmanjših bratov ali sester, si njemu storila." Kristina se je zastrmela v du hovnika. Nato se je ozrla tja, kjer so možje pravkar prekladali truplo z nosilnice, ki jo je bil napravil Ulf, na pokopališka nosila. Ulfov plašč je zdrsnil nekoliko v stran — pokazala se je konica pošvedranega čevlja, temno vlažna v soju plamenic. Kristina je šla tjakaj, pokleknila med drogove nosil in poljubila čevelj: "Bog ti bodi milosti j iv, sestra — Bog razveseli tvojo dušo s svojo svetlobo — Bog se usmili nas vseh, ki smo tukaj v temi." Potem se ji je zazdelo, da se ji trga življenje iz telesa — zba-dajoča, neizrečena bolečina, kakor bi nekdo ruval iz nje nekaj notranjega, kar sega s koreninami do skrajnih koncev njenega telesa. Vse, kar je imela v prsih, se je iztrgalo iz njih, vse grlo je imela polno tega, usta so se ji zalila s krvjo, ki je imela okus po soli in umazanem bakru — naslednji mah se je že vse njeno oblačilo spredaj mokro svetilo od neke temne tekočine. Jezus, mar ima stara ženska še toliko krvi, je pomislila. Ulf Haldorsson jo je dvignil v naročje in jo odnesel. Med samostanskimi vrati so prišle sprevodu nasproti redovnice z gorečimi svečami v rokah: tudi zdaj ni bila Kristina docela pri zavesti, čutila pa je, da jo skozi vežo napol nesejo, napol podpirajo, in pobeljeni, obokani prostor se je napolnil s plapola-jočim odsevom rumenih zubljev sveč in rdečih smolenic, in stopinje so hrumele kakor morje — toda za umirajočo je bilo vse to kakor odsev njenega lastnega, pojemajočega življenjskega ognja, in odmev korakov po tlaku se ji je zdel kakor bučanje smrtne reke, ki je prihajalo k njej. Nato se je svetloba razlila po večjem prostoru — bila je znova pod temnim nebom — na dvorišču — odsev je plesal po neki sivi kameniti steni z mogočnimi oporniki in visokimi vdolbinami — cerkev. Nosile so jo kdo ve čigave roke — znova je bil Ulf — toda zdaj se je zanjo nekako zlil z vsemi tistimi, ki so jo nekoč nosili skozi življenje. (Ko mu je ovila roke okoli vratu in se mu z licem pritisnila h kosmatemu vratu, ji je bilo, kakor da je zopet otrok pri očetu, hkrati pa ji je bilo, ko bi prižemala otroka k sebi —. In za njegovo temno glavo so bile rdeče luči— zdele so se ji kakor svit tistega ognja, ki neti sleherno ljubezen. —Malo kesneje je odprla oči in bila pri polni zavesti. Sedela je z blazinami podprta na postelji v dormitoriju, nad njo se je sklanjala redovnica, ki je imela spodnji del obraza zakrit s platneno krpo; Kristina je začutila duh po kisu. Bila je sestra Agnes, spoznala jo je po očeh in po mali rdeči bradavici na čelu. Bil je že dan — čista, siva luč je lila skozi male šipe v sobo. Kristina zdaj ni več trpela — bila je samo premočena od potu, neznansko slaba in utrujena, in kadar je zadihala, jo je v prsih zbodlo in zabolelo. Poželjivo je posrebala krepilno pijačo, katero ji je sestra Agnes nastavila k ustom. Toda mrazilo jo je. Legla je nazaj na blazine in se spomnila vsega, kar se je ponoči pripetilo. Toda odsev div- jih sanj je čisto ugasnil, nekoliko je pač morala biti zmešana, to ji je bilo jasno — dobro je pa vendarle, da je mogla opraviti to delo, da se ji je posrečilo rešiti malega dečka in zabraniti tem siromakom, da se niso obremenili s takim hudodelstvom. Zavedala se je, kako srečna mora biti, ker je bila ravno njej naklonjena milost, da je izvršila to še tik pred smrtjo — vendar se pa ni mogla tako veseliti, kot bi se morala, čutila je veliko bolj nekakšno zadovoljstvo, prav kakor svoje dni, ko je doma na Jo. rundgaardu ležala v postelji, utrujena po dobro opravljenem dnevnem delu. Ulfu pa se mora zahvaliti —. —Izrekla je bila njegovo ime — gotovo je sedel napol skrit pri vratih, tako da je slišal, zakaj približal se je in obstal ob njeni postelji. Podala mu je roko, ki jo je prijel ter jo presr- Slika nam predstavlja predsednika Tide Water Associated Oil Co. William F. Humphrey (desni) v Neu\ Yorku-, ki je kupil za\ $10,109.00 po en dolar obrobnih znamk za suoje uslužbence, kar so prejeli od kompanije kot darilo. S temi znamkami potem lahko delavci kupijo vladne obrambne bonde. -^ ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna nabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 čno in močno stisnil. Mahoma se je umirajoča vznemirila, roka ji je tipaje segla v nabore srajce za vratom. "Kaj je, Kristina?" je vprašal Ulf. "Križec," je zašepetala in mukoma izvlekla pozlačeni očetov križec. Domislila se je, da je včeraj obljubila, da se bo duše uboge Steinunn spomnila s kakšnim darom. Še na misel ji ni prišlo, da na sVetu. Nič drugega ni imela kot ta križec; ki ga je koč dobila od očeta — in poročni prstan. Tega je še dno nosila na roki. (Dalje prihodnjič) -o- Princ Bernhardt, mož zinje Julijane, se je no javil angleški zračni V pomoč Angležem. — Slika, nam predstavlja vojaštv0 svobodne Francije v Siriji, ki je na poti na -pomoč AtH žem, ob katerih strani se bodo borili proti lastnim brato^ ki sledijo poveljem iz Vichija in tako pomagajo nemškem'11 vojaštvu v Siriji. 5Pop nei pr< bi\ noj Cent: toslov 'shinjj poroi e por ^ashi lent tis Povs« šaljiv a p( * mo eni j t ki, s« >§ka elova AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 24, 1941