Št. 83. V Goriei, v soboto dne 15. oktobra 1904. Letnik VI. Jzhnjri vs.i tor(>k in soboto oh 11. mi prcdpoldnp /;i mcsto tcr oi, H. nr- [><,p. za dežHo. Ako pado na t;i «lin*\ a praznik iziilf dan pn»joh (>. zv«»či'i\ Slanc po poSli prejeman ali v Goriei na ilom poAiljan cflolctiio H \, polh'tno 4 K in čelitlelno 2 K. I'rodajast' v Goriei v lo- hakarnan Schwarz v Solskih ulicah, J «»I I c r s i t /. v Nunskih nlicuh in Lc- b a it na Vcrdijcvcm tckališču po 8 vin. aORICA (ZJutrnnje i/danje.) ITreilniStvo in uprayniStvo se tiahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. SI. 9. Dopise j»* nasloviti na tirednišlvo, oglase in iiaročninn pa na upravnišlvo »Gorice«. Oglasi s«> računijo po petit- vrslali in nicer ako s»> tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako ae vcLkrat tiskajo, rafiu- nijo UV! po pogodh). Izdajutelj in odgovorni urednik Josip Marušic. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Goriški deželni zbor. Šesta seja. Navzoei so liili vn\ poslanci, ko je deJelni glavar v čelrtck popoludne otvo- «il sejo ob 5. uri 15 minul. — Zapisnik zadnje sejo se je potrdil, ne da bi se ga bild ('ilalo. Nato naznani dož. glavar, da prcv/amo 8 1. januvarjem 1906 država H«ma (lobiranje užitnine, kar bodo na vHiko korkst državo, kakor tudi dežele, k< r bodo država pobirala za njo brez- plačno deželne doklade ter jih do zad- njega novca dala dežoli. Naznanjeno so bilo Iri interpelacije in jeden predlog J«'dno inlerpelacijo je atavil poslanec NagloH, dveinterpelaciji poslanec Štrekelj, predlog bit je stavljen pa od poslanca Lapanje. Lapanja atavil je namreč" samo- stalen predlog, ki meri na to in aicer, da deželni zbor pripozna potrobo usta- novitve mlekarske äole v Gerknem, da da na razpolago dež. odboru 4000 K, kaloro naj se porabijo za ustanovitev to Sole, da na- loži dežolnemu odboru, da «topi ta v dogovor z vlado ter izposluje od nje v isli namon primerni prispovek, in ko- neeno, da stori vao potrebno, da se Sola prej ko prej otvori. Naglosova interpela- cija naslovljena je na ministra za želez- nice zaradi nedostatnih prostorov na kor- miuakem kolodvoru ter zaradi aitnosti, kalere provzročuje železnižki promet na driavni cesti med Korininom in Modojo. Interpelaeiji poslanca Štreklja pa sta bili naslovljeni na naučnega ministra. Prva 8o bavi z razmerami na tukajänjcm ?on- fckem izobražovališču in ki zahleva usta- novitev paralelk na teni zavodu. Druga He pa bavi z razmerami na c. kr. vad- j n ci, ki no odgovacja svojemu namenu, j Hiitpak je po avojem sedanjem bistvu bolj 'ickak germanizatoricen zavod. Nato se je pre^lo k dnevnemu redu. Poalanec Grča uteineljeval je svoj '" svojib tovariäev predlog glede ualano- V|tve tečajev za pouk o zdravljenju ži- v'no po dežcli. Predlog ho glaai: 1. Uata- ftove so po deželi tečaji za pouk o zdrav- Ijenju domače živine. II. Deželnemu od- boru ae nalaga, da od visoke c. kr. vlade »zposlujo veačega živinozdravnika, ki bo poučeval v živinozdravniških tečajih po ('°želi. III. DoŽelni odbor se pooblašča, "* polrebnim udeležencem podeli pri- merno podpore iz deželnega zaloga. IV. Uredba tečajev in izvolitev primornih krajev so prepusti deželnemu odboru v dogovoru z visoko c. kr. vlado. Govornik je ulemeljeval avoj pred log približno tako-le : Visoki zbor ! Moj predlog n a m e- r a v a, da naj bi dežolni odbor z pomočjo c. kr. vlade ustanovil in vpeljal pončno lečaje po deželi za živinorejo. Kakor amo že imeli v mestu in na deželi poučne tečaje za rokodelce, za mizarje, za čev- Ijarje, pa tudi za poljedelco, posobno za vinorejee — podobno naj bi se vpeljali poučni tečaji za živinorejco. Ta pouk pa naj bi se posebno oziral na bolezni do- mačo živine. Ker dežola nima potrebnih živino- zdravnikov, naj bi deželni odbor naproail c. kr. vlado, da bi ona odločila za pouk sposobne živinozdravnike. Prav bi bilo, da bi se odredil eden za Furlanijo, eden ali dva pa za slovenski del dežele. Pouk bi morda trajal le v posameznih krajih nckaj dni ali tednov kar mogoče v mnogih občinah na deželi, da bi se pouka moglo udeležiti mnogo živinorejcev. V nameravane tečaje bi 8e apre- jemali in k pouku povabili Bploh vsi ži- vinorejei, posebno mladi gospodarji in odreačeni mladeniči. In, da bi k pouku rajši prihajali tudi revni živinorejci, iz tistih daljnih občin, kjer* bi ne bilo teh tečajev, na; bi ae revnim živinorejcem iz zunanjih občin dala mala odäkodnina, kakor ae je to že storilo pri - pouku vi- norejeem. Kje naj bi so vpeljali naavetovani tečaji? Ta mosta, te kraje naj odloči de- želni odbor v dogovoru z visoko vlado. Potrebo nasvetovanih tečajev ni težko vtemeljiti. Skušnja nas prepričuje, da bolezni ne odnehujejo, temveč so mnoŽo. Živinozdravnikov nimamo razen na sedežih okrajnih glavarstev. Živino- rejec si aarn tudi ne ve pomagati. Pouka ma je treba, da vsaj nekoliko spozna bo- lezen — in vo potem iskati pomoči. Ne- vednoat je povaod draga in pri živino- rejeu äe poaebno. Država in dežela akrbi za pouk tu in tarn, naj ga daje vsaj nekoliko tudi ži vinorejeu. Nad deželni zbor je sam pripoznal ' važnoat živinoreje, ko je izdal dva za- ' kona v tej zadevi: zakon za poapešovanjo živinoroje in zakon o zavarovanju go- veje živine. Veljavo in V8peh onih dveh zakonov bomo pa utrdili in podprli, ako vpeljemo nasvetovane poučne tečaje. Morda bo kedo ugovarjal, da na- svetovani tečaji bi pospeäevali mazarstvo „kurfušerijo". Gospoda moja, jaz aodim naaprolno. Kavno pouk je potreben, da se zatira mazarstvo. Čim manj pouka, tim več mazarstva — čim več pouka, tim manj mazarstva. Visoki dež. zbor ! pojaanil sera na- moro predloga, navedel tudi razlog pred- loga, preostaja mi le šo vprašanje, ho li da izpeljati predloženi naavet? Poprej pa si dovoljujem So edno opombo. Gospodje ! po deželi imamo precej zavarovalnic za govedo. In ravno te za- varovalnice grenko čatijo, kaj pomeni po- manjkanje živinozdravnikov. Te zavaro- valnice mnogo trpe gmotno, ker živino- rejei ne poznajo bolezni, ki ae pojav- Ijajo in ne poznajo zdravil. Rer bolezni ne poznajo in jo v pravem času no na- znanijo, 8e jim ne more pomagati. Pri- godilo ae je, da je živinorejcu poginila goved, in še vedel ni, da je žival 8ploh I bolna. Nevednost o bolezni je kriva, da trpi gospodar in trpi äkodo zavarovalnica. ReČem neprrcenljive vrednoftU bi bila '. upeljava potovalnega živ;iozdravnika ozi- roma UKtanovitev poučnih tečajev. In ustanovitev teh bi ne bila no- j bena težava. Če vlada vzdržuje potovalne učitelje sploh za proapeh kmetijatva, če vpeljoje pončne tečaje za razne obrtnike, lu in tarn tudi za airaralvo, zakaj bi ne poskrbela tudi za tečaje v pouk o zdrav- ljenju domače živine? Deželo bi vsa ta naprava stala jako malo. Ako vlada na- fetavi živinozdravnika, bi dežela ne imela ! druzih stroškov, kakor majhne podpore za revnejše živinorejce, ki bi od daleč I prihajali v tečaje k pouku. Dobroto nasvetovanih teöajev bi uživala vsa dežela uno in to atran Soče. Predlagam, naj ae ta predlog obrav- nava akrajSanim potom in äe danes. Poslanec Faidutti se aicer ujema a predlagateljetn glede uatanovitve poučnih ; živinozdravstvenih tečajev, ni pa za to, da bi se predlog že v ti aeji obravnaval, ampak predlag«, da ae predlog izroči kmetijukemu odsekn v proučevanje in po- ročanje. Predlagatelj Grča ae pridruži Faiduttijevemu predlogu. 0gla8i ae k be- aedi poslanec Šlrekolj, ki jo nasproten predlogu. Štrekelj je začel koj meritorično razpravljati o predl<>gu in je äele potem nehal, ko ga je dež glavar ponovno opo- zoril, da danes ni na dnevnem redu me- ritorična razprava o predlogu, ampak le vpražanje, da li ae ima o predlogu nujnim potom razpravljati, ali pa Be ga izroči kakemu odsekn, na kar je bil tudi Štrekelj za to, da se predlog odatopi kmetijskemu odneku, kar se je tudi zgodilo. Potem je prečital poalanec Grča avojo in avojih tovarižev interpelacijo v zadevi srednjih Sol, katoro priobčujemo doalovno na drugem mestu, in sicer čital je le konečna vprašanja. Poalanec Herbuč poroča v imena deželnega odbora o prošnji županstva v Biljani v zadevi gradnje ceate med Do- brovim in Vipolžmi ter predlaga, da 86 prošnja vrne županstvu, ki naj načrt spopolni ter ga tako prearedi, da bodo slroški v njem znižani. Poslanec Jakon- Čič ae temu predloga upira in pravi, da se vaa zadeva že preveč na dolgo vleče. On atavi toraj predlog, da seaedanji na- Črli, ki ao bili popravljeni po navodilih deželnega lehničnega urada, predložijo visoki vladi s priporočilom, da ista do- voli izdaten prispevek za tako potrebno ceato, ki ne bode le na korist Brdom, ampak tudi Furlaniji. Objednem naj se deželni zbor izreče o potrebnoati te ce- ate. Poročevalec Berbuč ne ugovarja ai- cer Jakončičevemu predlogu, ni pa pre- pričan, da se z vsprejetjem iatega poprej doBeže zaželjeni cilj nego z vaprejetjem predloga, katerega je stavil on v imenu deželnega odbora. Po njegovem mnenju bi ae dali stroäki za gradnjo omenjene ceate za mnogo zmanjäati, ako bi 86 do- tični načrti tako prenaredili, da bi bila nova ceata le kake 4 metre äiroka, ne pa 6 do 7 metrov, kakor je določeno v doaedanjem načrtu. Spominja ae tu baške ceate, ki je le kake 4 metre äiroka in na kateri 86 sedaj, ko ae zida železnica, raz- vija velikanak promet in sicer brez po- aebnih težav. Iatotako bi prometu med Dobrovim in Vipolžmi prav niö ne Sko- dovalo, ako bi bila ceata le 4* metre äi- USTBK. Med gorskimi orli. p°ve8t izza časa hercegovskega ustanka. Ruaki: Peter Petrov. (Dalje.) To je le logična poaledica atrašnega Ja>"nia, ki jih davi v teku petih atoletij. ^ato Turka ne smatrajo za Človeka; on Ütn je le neka peklenaka izpara. To ae Jilr* je vaeaalo v kri. Narodni pregovor Pravi: „Če ne odsečeš Taröinu glave, to J6 kot bi ne odsekal glave modrasu; VzraHte spet in te piči." Vso to mi je bilo znauo; in zato Po dveh treh brezvapeänih vpraäanjih ni- 86m več golsnil o ujetnikih in ranjencih; 8*J jih sploh ni moglo biti. Zato pa aem "^ zdaj presenečen pri teh besedah Pe- j°vičevih. Peko je molčal nekaj časa. Nato ^oirmra: „Kave hoče? ... Nu, daj mu **ve jn recj mU) da nm j0 jaz pogiljam.** „Kdo pa je ta ranjenec," vpra^am ^joviča. „Turški zdravnik," reče mi. „Ali je Turek?" „Ne-e 1M odvrne zateglo, kot bi ho- tel reči: Naj bi bil Turek, tedaj bi ra- njenca ne bilo tu. MKdo pa je?" „Poljak," kaže. „Ali je težko ranjen?" wNe . . . ovo in ovo;" tu pokaže deano bedro in deano piece. Pač nearečen je! Gotovo se valja kot pos v blatni koči, si mialim. „Ali bi ga mogel videti ?" vprašam Peka. „No, če ti ljubo, le idi!" Üo koče, kjer je ležal ubogi ranje- nec, ni bilo daleč, dveato korakov. Na poti mi je povedal Pejovič, da je bil ujet poleg tega — ge drug mož in ta da niti ranjen ni. „Ali tudi on ni Turek?" vpraäam. „Nee !a odvrne Črnogorec akoro grajalno, kakor bi mu bil atavil Bog ve kako neumestno vprašanje. „Ali je iato tako Poljak?' „Ne . . . Niata ae razumela drug drugega." „Kje pa je?M „Pri popu Bogdanu, tu blizu." Vatopiva v kočo, kjer je ležal ra- njenec. Odkril ae mi je britki prizor. Bila je majhna ugašujoča grmada, pri.. kateri 80 sedeli ätiri vataši in je ležal na hrbtu zleknjen mož, zavit v ratrgan turäki plašč. Koča je bila polna dima. Meato poda je bila neka črna brozga. Čutil 86m vlažen mraz. Stopim k neareöniku. Pejoviö pa dene na vogel prineseno rnajhno kavno ročko. Ranjenec je ležal negibljivo se äi- roko odprtimi očmi. Pripognem ae, pre- govorim tiho po ruski in francoaki - ali ni ae ganil. Potipam žilo — jedva je äe bila. In v takem položaju — brez zdrav- nika, brez zdravil, brez najmanjše člo- veäke ugodnosti 1 „Tukaj pa<5 ne more ostati; povaem Hlab je. Trebalo bi ga preneati v naäo kočo. Tu je grozno," rečem Pejoviču. „No! Vendar je bolje oakrbljen nego naöi ranjenci," odgovori mi ta ne- kako grajalno. „Te vsprejmejo zdaj v Goaliču, öe so sploh že doSli tje." V Goslicu! . . . Goalie* je bil ätiri .ore od nas in pot k njemu je äla z gore na goro. Ti čudoviti ljudje, ranjeni, gladni — ao 86 vlekli tje ali peä, ali ao jih nesli na noailih. Britko in trpko čuatvo ae me je polaatilo. Čutil aem, da bodo morda ti moderni Špartanci smatrali moje ao- čutje k nesrečniku kot nedoatojno in graje vredno aočutje k sovražniku, ki ni- čentur ne prizaneae. Kako aprejmejo na- poaled tam pri Peku, to pojavljenje ra- njene „kače" ? Ali aočutje je vendar premoglo to čuatvo. Ponövil aem odlodno, da je po- treba preneati „turäkega zdravnika". Pe- joviö ukaže nekako nevoljno, naj mu po- morejo, stopi k ranjenemu ter ae pripogne. Ali, ko ga je opazoval nekaj časa, vstane, mahne z roko ter d6: „Ni treba. Umrje." Pristopim k njemu, da bi se prepričal. Pejovič je govoril reanico. Ranjeneo je ugaanil mirno, ko amo se pogovarjali, kako bi ga prenesli, „A kavo pa popijemo mi?" obrne ae vpraäajoce neki vojnik k Pejovidu. To jo bilo edino slovo nesrečniku. (Dalje pride.) roka in bi se lo vsako toliko razširila, da bi so na teh mestih večji vozovi lahko izogibali drug drugemu. Ostaja toraj pri prodlogu deželnega odbora. Pri glasova- je bil sprejet predlog poslanca Jakončiča. Isti poročevalec poročal je tudi o prošnji občine Št. Ferjan glede zgradbe ceste med Grojno in Dobrovim. V imenu dež. odbora stavil je Bličen predlog ka- kor glede ceste med Dobrovim in Vi- polžmi. Poslanec Jakončič seje tudi temn predlogu ustavljal ter predlagal, da so glede te ceste, ki je le nekaka spopolni- tev prejšnje, ravno tako postopa kakor s prejšnjo cesto. Predlog poslanca Jakon- čiča je bil sprejot, Odobrile so se podpore v zneaku 8000 K, katere je deželni odbor do?olil za različna javna dela. PoBlanec Marani je poročal o proš- nji občine ldrsko za uravnavo hudonr- nika Drganšček ter predlagal v imenu deželnega odbora, naj deželni zborsklene, da se ta zadeva odstopi zopet dež. od- bora, ki naj preskrbi glede aravnave omenjenega hudournika nove načrte na veliko bolj ekonomični podlagi nego so sestavljeni sedanji načrti. Da se to lahko zgodi, prepričala se je lanskega leta po- sebna komisija, ki se je s to zadevo ba- vila na lieu mesta in katere sta se ude- ležila tudi dež. tajnik in dež. inžener. Posl. Berbuč je poročal v imenu si- nančnega odseka o prošnji občine Aj- dovščina za podporo pri gradbi vodo- voda. Prodlagal je v imonu omenjenegn ods< ka, da se dovoli v ta namen občini Ajdovščina 5000 K, in sicer naj se iz- plača 1000 K v tekočem letu, po 2000 K pa v letih 1905 in 1906. 0 proänji občine Idrako za podporo za brambena dela pri Soči prešel je dež. zbor na dnevni red, ker je dokazano, da so bili dotični stroSki že pokriti z raz- nimi prispevki. Istotako Re je preälo na dnevni red o prošnji komisijo gradožkega zdraviliäöa za brezobrestno posojilo v znesku 80.000 K v svrho kritja Btroškov za gradnjo zdraviliškega kazina. Potrdili no ,se potem računski sklepi za I. 1902 in sicer zalogov: gozdoroja, razni mali zalogi, šolski zalog, gluhone- mica, gospinski zalog, zalog za obnemogle delavce, zalog za ganilcp, provincijalno- občinski zalog, ätipendij Werndenberg, štipendij Maiirovich, kakor tudi proračuni istih zalogov in ustanov za 1. 1904 Nalo je bila seja zaključena tor na- povedana prihodnja za danes popoludno ob 5. nri. Interpelacija poslanca Grča in tovarišev na vi- soko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje glede upeljavo pouka v narodnih jezikih na srodnjih šolah v Gorici. Leta 1901 dne 20. seplembra v 16 seji je deželni poslanec Berbuč v reßoluciji na visoko c. kr. ministerstvo za uk in brgočastje obžirno popisal in dokazal žulostne odnošaje izrečno glede napredka na c. kr. srednjih šolah v Go- rici. S štcvilkami je dokazal, da v vsoj naši državi niti približno ni zasledili tako žalostnih razmer, kakor so na gimnaziji in realki v Gorici. Od takrat Be razrnero niso zboljšale, pač pa še po- slabšale. V nekterih semestrih je blizo 50% dijakov padlo. Posebno pa se mora še povdarjati žalostni slučaj pri lclošnjem vsprejerrinem izpitu na c. kr. rcalki v Goriei. K vsprejemu so je oglasilo 66 di- jakov, vsprejetih je bilo samo 44 pro- pilcev, toraj je bilo zavrnjenih 22 dijakov. To je vendar nečuven dogodek. Zastop- niki Ijud.stva so pričakovali korenite premembe na naših srednjih äolah, ali do danes ni še došel nikak odgovor na zgoraj imenovano resolucijo. To, in pa dejstvo, da ho razmere niso poboljäalo, pač pa poalabšale, silijo zakonilo za- stopniko Ijudatva, da se vnovič obračajo do visokega c. kr. minislerstva za uk in bogočastje z nujnim vprašanjem : 1. J^-li c. kr. minihlerstvo za uk in bogodastje kaj ukrenilo, da ae zboJj- äajo skrajno Blabe razmero na gimnaziji in realki v Gorici? 2. Hočo li Visokoisto nomudoma ukazati, dn se za zdaj vsaj na nižji gimnaziji in realki taköj vpeljo pouk v deželnih jezikih, v slovenščini in itali- janščini? Gorica, dne 8. oktobra 1904. Politiöni preglecL Istrski deželnl zbor. V torek dne 11. t. m. je sklenil istrski deželni zbor, da bode od sedaj dobival od dežele prejšnji dežel. glavar dr. Campitelli 6000 K letne rente. Hr- vaUko-slovenska manjšina glasovala je proti temu. Poslanec Mandič je opravičil to glasovanjo s tern da jo rekel, da je bil dr. Campitelli vedno sovražen istrskim Slovanom, da je isti promožen človek in da je islrska dežela preubožna, da bi zamogla izdajati denar za nepotrebne reci. V isti seji je sklenil deželni zbor resolucijo, s katero se pozivlje istrski kuturni svet, da stopi z vlado v dogovor v nainen, da se imenujejo za vsaki po- litični okraj v lstri poljedelski potovalni učitelji. V ti Beji je poslanec Benatti uteme- Ijoval 8voj predlog glede ustanovitve ita- lijanskega vaeučilišča v Trstu. Ta predlog bil jo vsprejet z glasovi ilalijanske ve- čine. Posl. Spinčic in Trinajstic sta izjavila, da bi manjšina za vse točke predloga prav rada glasovula, toda le pod pogojem, da se italijanska večina izreče, da je pripravna gla8ovati od svoje strani za ustanovitev hrvatHkega vseučiliača v Trstu ter za osnovo v Trstu in lstri potrobnih slo- vanskih Ijudskih in srednjih šol. Ker pa vedo že v naprej, da no bo večina ta- kega predloga podpirala, je manjšina primorana glasovati proti predlogu za ustanovitev italijanskega vseučiUača v Trstu. češkl deze'nl zbor. Ni skoro nobenega upanja več, da bi hotel čeaki dežolni zbor kaj delovati. Nemci hočejo obstruirati colo proti prod- logom za podpore po ujmah prizadcliin krajem, občinam in zasebnikom Oni stojo na Btaliaču, da opuste v češkom deželnern zboru le takrat obstrukcijo, ako dr>be od ^oäkih državnih poslancov gurancij, da Čehi ne bodo veß obslruiraÜ v državnom zboru. Soiveda Č^hi o tern ničosar no- čejo sliäati. Kakor čitamo ravnokar, bilojovčeraj doželnozborsko zasedanje zaključemo. 0yer8kl državnl zbor. V ponodeljek se je ogerski državni zbor sešel. Trgovinski ministor jo pred- ložil načrt zazačasno ureditev trgovinskih in prometnih razmor z Ilalijo. Ministorski predsednik grof Tisza je zjavil mod spjo, da ministerstvo koj odstopi, ako bi 2bornica ne potrdila trgovinske pogodbc med Avstrijo in Ilalijo. Sploh je začelo v ogorskem državnem zboru zopet po- kali. Povod temu pokanju daje namera ministcrskega predsednika, ki hoče pred- ložiti zbornici nov državnozborski po- slovnik, v kaU-rem bionemogočil tehnično ul)Htrukcijo v državnem zboru. Proti taki nameri protestirulu sla že v prvi Hoji pcislanca Kosulh in Polonyi lor izjavila, da so bo opozicija z vsemi srtJsUi zo- pcr^tavljala uvodenju knkorSncgakolisi ilržavnozborskega poslovnika, ki bi hotel krat li govorniäko svobodo poslancev. Tlszovl načrtl. Ogorski ministorski predsednik grof TiHza je v listu ,Az Ujsag'1 objavil od- prto pismo na svoje volilce. Predvsom povdarja cine vladarjeve milosti ob času njogovo vlade v skupni armadi v prilog Madjarom. Tisza naznanja, da bo bo mo- ralo izpremeniti na Ogerskem ustavno življonje tako, da se ne bo mugla mala peščica malovažnih strank igrati s par- lamenlarizmom. Tisza sicer ve, da bo to lcžko izpeljivo, a istotako ve, da prrtožna večina na Ogerskem želi ž njim varHtvo parlamentarnega reda. Tisza toraj na- merava najbrže poostriti poslovnik v ogerBkem državnem zboru. Če se mu pa ta precej nevarna igra posreči, je drugo vpraäanje. Novl av8troogerskl öastnlkl za meoedonsko orožnlštvo. „Fromdenblatt" poroča: V svrho spopolnjonja öaslniäkega zbora macodon- skega orožniatva je bilo od državnega vojnega ministerstva določeno šest čast- nikov. V vsem šteje »vstroogerski kon- tingent 11 časlnikov in ravno toliko podßastn'kov. Švlca proti anarhUtom. Švicarski zvezni svet jo izgnal iz Švice osem italijanskih anarhistov, kateri bo v Luganu odstranili italijanski grb na palati italijanskega konzula. Rusku-japonska vojska. Danes ni več nobenega dvoma o tem, d° .t,/00 Kuropatkinovemu oklicu na , vojsko, o katerem smo zadnjič porof/AÜ, slodila tudi koj ijliji«aiH Vst* poro '"la, uradna in neurac'... .• j-j-, , ^,1 prošle rusko vojne čete na vsi čr :l ofonzivo. Potemtakem prične v Maližiinji šele zdaj prava vojska. Providnost, hla- dnokrvnost in sposobnost vrhovnega po- voljnika ruskih čet generala Kuropatkina nam pa jamči, da se ni za ta korak po- prej odločil, dokler ni bil nanj popol- noma pripravljen. Trebalo je toraj sedem celih mesecev, predno je prišlo v Mand- Žurijo toliko ruskih vojakov, da si upa Kuropatkin ž njimi z upom na gotovo zmago napasti sovražnika. Sedem me- secev časa, to ni malonkosl, a pri vsom tem moramo obÖudovati Kose, da so v tem času spravili v Mandžnrijo 400.000 vojakon na straäno daljavo 10000 vrst, toraj mnogo več nego na 10000 kilo- molrov. Kaj takega zamogla je storiti je- dino le mogočna Rusija, in to priznavajo vsi njeni nasprotniki, ki trepetajo prod njeno močjo in bi neizrečeno radi vid^li, da bi se ji v Mandžuriji spodrsnilo. To dejstvo pa je mogočno vplivalo tudi na Japonce in na njihovega vladarja Mi- kada. Dočim se jo dosedaj v Tokiju go- vorilo o gotovi konečni zmagi japonskega orožja, za^elo se je tarn zadnji čas dru- gače misliti. To dokazuje tudi zadnji ma- nifest japonskega vladarja do svojih pod- ložnikov, s kateiim trka na žope ter jih nekako prosi, naj bodo potrpežljivi. Iz tega sledi, da so začeli Japonci sami že spoznavati, da so jih spravili Angleži in Amerikanci na led. Japonci, ki so se že toliko let na skrivaj pripravljali na vojsko, dočim je Rusija držala roke križem, nadejali bo se, da bodo kur čoz noč in dan pohrustali tistih par tisoö ruskih vo jakov, nahajajočih se na Daljnem Vztoku, So predno bode zamogla spraviti Rusija na tako daljavo zadostnega števila dru- gega vojaštva. Istotako so misliii, da se polasto Že v par todnih Port Artura, o kalerim niso niti sanjali, da bi se bil v Htanu toliko časa vzdržali, kamoli pa, da bodo morali prod njim izgubiti toliko ti- soč vojakov in ostati äe pri vsein tem z dolgim nosom. Kakor reöeno, vojska na Daljnem Vztoku začela je šelo sedaj in ni torej nikako ^udo, da pričakujejo zdaj z največjo radovednostjq vsi novih po- ročil z Dnljnega Vstoka. ¦ „Daily Telegraphu'' so Bporočili 12. t. m. iz Čifn, da jo prodrlo 40()0 kozukov do 100 kilornetrov prod Pingjang. Isti so pretrgali zvezo do Senla in Genzana tor razdrli žoleznico voč milj daloč. Vso za- logo g.irnizijo ob glavni costi bo baje uničono. + Glasom uradnih natančnojih poročil, ki so dospola do torka popoludne, He je im vspehe ruske armade. * Uradno se objavlja, da so v noči med 5. in 6 oktobrom štiri japonske divizije skupno z brodovjem zopet na- pale Port Artur. Napad jo bil odbit. Rufli so vzeli Japoncem 8 velikih oblegovalnih topov. * ¦ * Reuterjevemu biro bo sporočili v torek iz glavnega stana genorala Kuro- kija : Dne 9. t. m. so Rusi napali s tremi do ätirimi batalijoni, 1500 konjen^- in 8 topovi japonsko dosno krilo. Nadaijna ruska ojačenja so prodrla vztočno in severno od Pensiku tor se utrdila 8 kilomelrov od japonskih pozicij. * * + „Biräev. Vjedomosti" poroöajo iz Mukdona od 11. t. m. : V^oraj prodpoludne se je bil na vsej črti silon boj med topništvom. Japonci so se polagoma umaknili proti jugu. Okolu poludne bo Rusi po peturnem topničarskem boju pric"li v gostih četah napad. Japonci so so pričeli na svojih krilih hitro urnikati, dočim so se v centrumu pri Janlaju tr- dovratno branili. Boj je končal po noči. Sovražnik je bil danes iz nekih svojih prodnjih pozicij potisnjen do jantajskih premogovnikov. Desno sovražnikovo krilo so jo umaknilo nekoliko jcilomolrov južno od Jüntaja, dočim se skrajno levo krilo drži, toda se najbrž tudi umakno. Danes je zopet pričol boj med topništvom. Žo- leznica je skoraj do jantajske postaje v ruskih rokah Kolodvor je skoraj popol- noma razruäen. * Iz Kobe (Japonska) poročajo, da so nahaja v ondotnem okraju okolo 30000 ranjenih in bolnih japonskih vo- jakov ; tompli in bolniänico so prena- polnjene. Vojska ima vzlic temu na raz- polaganjo veliko štovilo novincev. * Dno 18. seplembra jo japonska obrožna oklopnjača „Heijen", ki je bila v Golobjom zalivu, zadela na mino ter se pogreznila. Vest o tej nesreöi ao Japonci do sodaj prikrivali. (Obrežna oklopnja^a „Heijen" je bila zgradjona lota 1887 tor jo imela 2200 lonelal in 8 topov.) * * ¦ Iz Petrograda brzojavljajo : tfeki prijatelj Kuropatkinov je projol v torek brzojavko, v kateri se nahaja sledeči zelo značilen izrek : Sedaj sem pričel vojno. u Gonorallajtenant Saharov je brzo- javil dne 14. t. m. generalnemn Štabu v Petrograd: Čete prve mandžurske armade so dne 13. t. rn. zopet pričele boj. Sovražnik jo preäol v silno ofenzivo ler je napadel našo dosno krilo v smori vasi Sialukodzi. Naže čelo so pa vzdržnlo vso svojo tamkaj zasedone pozicijo s lorn, da so odbilo ätovilne japoske napade. Tu li pnzicije na naSom skrajnem dosnem knlu so ostale v lasli nsših čet. Z ozi- rorn na lo, da so bile čelo ob costi, ki vodi k vasi Sialukhedzi, preveč izpostav- Ijeno, jo bilo istim zjutraj nkazano, naj so držo do mraka in naj se potom umak- nejo, da ne ostanejo preveč osamljene. Čele so se pričele umikati v popolnem re«lu okolu 6. ure zvečer. Levo armadno krilo jo dno 12. t« m. nadaljevalo napado na soteske. Po zelo trdovratnom odporu sovražnika smo zasoli skalovito vižavo blizo soteske. Ker so pa Japonci dobili znatna ojačenja, se je ukazalo četam, naj se uuiaknejo pred japonsko premočjo malo nazaj. V bojn od dne 13. I. m. se je iz- lasti odlikoval četrti sibirski polk, čelrti Irkutski in čete 85. viboržkeg* pehotnega polka. Na5o izgube v tridnovnern boju so znalne. Domače in razne novice. Novi triaski iitineHtiiik. — Novi tržaški namestnik knez Hohenlohe bil je na Dunaju v četrtek zaprisežen. Kakor so poroča z Dunaja, prispe novi na- mestnik v Trst že okolo 20. t. m. Mudi ^e zdaj na Dunaju, da obiäöo razno mi- nislro lor da se ž njimi pogovori o naSih rrtzmerah. Govori so luli, da so pred- slavi knez Hohenlohe že v tekočom za- sedanju dežolnima zboroma goriäkemu in istrskemu. Admiral baron Spnun ki je bil prrd kratkim vpokojen, naBeli se žo pri- hodnje dni v svoji vili v Gorici. Diicviri red VII. seje doželncga zbora dno 15. oktobra 1904. ob 6. uri pop.: 1. Utemeljevanje predloga, zadeva- jočega ustanovitev mlokarsko šolo v Cor- knem; por. Lapanja 2. Prodlog za r**/ -< lucijo, zadevajočo nujna brambni»^^! proti novarnOHtim Sočo in Torre; \ Marani. 3. Resolucija, s katero se .mu. pozvati vlada, da preskrbi iz tozadevnega državnega zaloga pomoč ljudstvu v okrajih, poäkodovanih valed toco in suše; por. Venuti. 4. LJatanovitev deželnega | kmetijskega urada; por. Marani. 5. l)e- j želni prispevek za pogozdovanje gradežkih \ peačin in močvirij; por. Marani. 6. ILsta- novitev deželnega statističnega orada; por. Marani. 7. Kmotijsko društvo v Prvačini prosi za ukrepe proti slani; por. Grča. 8 Prispevek za hidrografitfno službo v do- '¦ žei ior. Hölzer. 9. Županstvo v Soči pro», podpore za napravo brvi čez Sočo; por. Gregorčič". 10. Poziv na visoko vlado, da prično koj izvrSevati zakon proti po- narejanju vina; por. Panigai. It. Miha Žižmond z Vog^rskega za podporo; por. Grča. 12» Podpora, za *atero jo prosilo županstvo v Tolminu, da zainore kriti stroäke za zgradbo brvi črez Sičo pri Volarijh; por. GregorČič. 13. Računski sklep glavnega zaloga za uboge za I. 1902; por. Jakončič. Računski sklepi za leto ; 1903 zalogov: 14. Gozdoreja in ribarstvo; ! por. Panigai. 15. Goapinaki zalog; por. Naglos. 16 Razni mali zalogi; por. Panigai. 17. Vino- in sadjereja; por. Panigai. 18. Šolski zalog; por. Berbuč. 19. Provin- cijalno občinski zalog; por. Naglos. 20. „Gasilci"; por. Panigai. 21. Depoziti in tuj denar; por. Holzer. 22. Abram; por. Berbuč. 23 Alossio; por. Berbuč. 24. Ce- cotti; por. Borbuč. 25. Codelli; por. BorbuČ. 26 Coronini; por. Borbuc. 27. Gattei; por. Berbuč. 28 Stabelj; por. Berbuč. 29. Le- on i; por. Berbuč. 30. Maarovich; por. Berbuč; 31. Pravica; por. Berbač. 32. Prokop; por. Berbuč. 33. Rijavec; por. i Berbuč. 34. Stanič; por. Berbuč. Pro- ! računi za leto 1905 zalogov: 35 Štipendij; ) por. Berbuč. 36 Gospinaki zalog; por. ' Nagloa. 37. Razni mali zalogi; por. Pa- i nigai. 38. Carinian; por. Verzegnassi. 39. Gozdoreja in ribaratvo; por. Panigai. 40. Solski zalog; por. Berbaö. 41. Provin- ' cijalno-občinaki zalog; por. Naglos. 42. ' „Gasilci"; por. Panigai. j Porotniki za prihodnjc porottio zasedanje. — Včeraj so bili izžrebani porotniki za prihodnje porotno zasedanje j in ti so : Karol Sbaelz iz Ozeljana, Ivan Gorbatto iz Gradeža, Miha Zamar z Bar- j bane, Ant. Zutioni iz Medeje, Miha Zoga iz Kanala, Joaip Molar iz Št. Androža, : Ivan Fonzari iz St. Mavra, Jos. Leghiasa iz Kormina, Rugier Valentinazzi iz Gorice, Ivan Fabria iz Kormina, Ivan Panzera iz Kormina, Jakob Maraž iz Vrtojbe, Do- | rrunik Buda iz Devina, markiz Angelj l^abris iz Beljana, Joaip Vidmar iz Lo- kavca, Avgust Burba iz Gampolonga, Joaip Kircher iz Verae, Rr»k Sbuelz iz Gorice, Ivan Menon iz Medoje, Ludovik Pavlelič iz Gabrij, Joaip Pavlin iz Vrlojbe, Alojzij Saaida iz Tržiča, France Bran- rlolin iz Kormina, France Prinčič iz Ko- fcane, France Pavletič iz Št. Andreža, Josip p|. Savorgnani iz Kormina, Josip Hrobat iz Dobravelj, Angelj Caaagrando iz AjdovSčine, Miha Gasser iz Gorice, Anton Kovač iz AjdovŠčine, Ant. Stacul •2 Medeje, Jos. JakonČič iz Kormina, Karol Volpis iz Gorice, Anton Pečenko iz Gorice, Emil Castellan iz Fare, Peter Pi. Zuccato iz Ozeljana. Nameslniki : Peter Tomasini, Alojz. Vinlurini, Ernest Pirona, Friderik Primas, France Pavlin, Herman Wohrle, Rajmond Gasparin, Andrej Pavletič, vai iz Gorice. Kvartet Udel. — V soboto dne 22. t. m. priredi v Drehorjovi dvorani hotela Central v Gorici avoj koncert znani Udelnov kvartet. Vojaška godba. — Odslej svirala bode vojaška godba in sicer do novih °dredb vsaki torek od 11. in četrt do 12. in čelrt v mealnem vrtu. NajvIšjiHodni in kaHaciJHkldvor, J? pri včerajšnji sodni razpravi razve- 'javil razsodbo tukajänjoga porotnega so- ^iača, s katero je bil Nikolaj Fallig ob- 8°jen na tri tedne zapora in to vsled ložbe Evgenija Zumina, ki ga je tožil radi r8zžaljenja čaati potom tiska, namreč za- r*di nekega članka, ki je bil natisnjen v ''8tu „Nuova Idea". Odredjena je nova r&zprava. Anton Pahor iz Opatjegasela, ka- i^rega so, kakor smo avoječaano po- ^čali, ätirje furlanski divjaki bluu Za- 8rada napadli, oropali in hudo pretepli, f|' še amrl, kakor so to poročali nekateri ''8li, iz katerih je tudi zadnji „Prim. List" P°Rnel omenjeno neresnično vest. Izpred sodlftia. — V sredo vršila ^ je pred kazenskim sodiščem v Gra- 5'^u razprava proti načelnika postaje t !*Qbijah Alojziju Rutarju, katerega je l°žil poaestnik Peter Bernardis, öes, da mu je kradel sadjo in grozdjo. Alojzij Rutar bil jo oproščon. Pri ti priliki naj opomnimo, da jo noki list pisal, da jo Alojzij i Rutar nočak našega Drorano Hogd rojaka in pisatelja bninnfa Ru- ^-kar "s ni roa i^\ se nam jo prav ovÄ\n, it u\ y to nelopo za- ...nošavalo prav po nopotrebnom im« n^'5oga nopozabnoga Simona. Pad el 8 Iirasta. — 38 letni polje- deloc Ivan Simič, doma v Prečnika blizn Komna, jo Sol v sredo popoludne v gozd nabirat želod. V to svrho je aplozil na hrast in otroaal veje, da bi potem irnel kaj pobirati. A rovez jo bil nearečen. Pod nogami se ma je ulomila veja in on je padel na tla. A pri padcu se je grozno pobil: padel je namreč tako, da je udaril z obrazom ob tla ; v tern ai je pa pre- bil zgornjo uBtnico in čoljust tako, da mu je meao odakočilo od kosti. Vsa kost zgornje čeljusti mu je ostala gola. Nova aretiranja v Boži^evi za- devi. — V sredo zjutraj zaprli so tudi uradnika tukajänje trgovinsko zbornice Alojzija Kodermaca zaradi aokrivde na tatvini, katero je izvršil, kakor smo svo- ječasno poročali, Božič v Trstu na äkodo tamoänjega trgovca Alfonza Fabrisa. Preiskali ao namreč Kodermacovo stano- vanje, in naäli na njem raznih stvari, ki vzbujajo sum, da izvirajo iz Božičeve latvine. Kodermaca odvedli so koj po- poludne v Trat, da ga izroče tržaakemu kaz. aodiSČu, ki se bavi a to zadevo. V isti namen se je vräila v sredo pre- iakava tudi na stanovanju Božičevega svaka čevljarja Šlroserja. Naäli so razne reči, o katerih pa Štrosar trdi, da so bile kupljeno v Gnrici. Preiskali ao tudi Štro- serjevo delavnico, kjer pa niso ničeaar naäli. Ravno tako brezuspeäna jo bila tudi preiakava na atanuvanju aoproge Roberta Manfredini, uradnega sluge trgovinske zbornice, ki je že delj časa zaprt zaradi isto zadevo. Neprillkc na vipavskl železnlci. — Iz üornberga nam piäejo, da je mo- ralo v pondeljek od tarn hoditi peä v Gorico 12 oseb, kor niso mogli dobiti pravočasno na tamošnji postaji voznega liatka, tako da ni hotel vlak več na nje čakati. Drugi pa, ki niso hoteli hoditi peä v Gorico, vrnili so se domov. Dopisnik se jako huduje na tamoänjega načelnika postaje in pravi, da se bodo prizadeti Ijudie proti njemu priložili, kar je po- pt ^'R prav, ako je načelnik kaj kriv ter ako ni bil o pravem času pri bla- gajni. Iz Kobarlda. — (Blagoalovljenje zaatave „Slovenskega katoliäkega pod- pornega in izobraževalncga društva".) Naäo druätvo si jo v kratkem času svo- jega obatanka nnpravilo svojo zaatavo. V ta namen se je pred meaeci obrnilo do rodoljubnih src naäih rojakov in pri- jateljov, naj bi mu z radodarnimi do- neski pripomogli do zaslave. In ta proänja ni bila brez, vapoha. Nabralo se je to- liko denarja, da jo danos zaatava gotova stvar. Vgom rodoljubom, ki so v ta namon kaj darovali, ae danos na tern meatu naj- topteje zahvaljujemo. To avojo zaatavo bo druätvo alo- ve?no blagoslovilo 30 t. m. v Kobaridu in bo s to slovoanostjo združilo tudi javno zborovanje. Na to opozarjarno že danes vse svoje prijateljo in sploh vse slovenske rojake, ter jih vabimo, da se v obilnom štovilu udeležo to slovesnosti. Posebna vabila bomo še poslali in spored vse aloveanosti in zborovanja še naznanili. Pod lastni voz jo padel v torek Kebar France iz Medane po nesreči. Zgodilo ae je to blizo Muäe. Kobra je voz delj čaaa vlekel za seboj in revež bil je jako poäkodovan na glavi in na životu in poleg tega zlomil si je tudi levo nogo. Prepeljali so ga v bolnUnico. Tatovi vlomili so v cerkev na Proseku. Odnesli so za kakih 100 kron vrednosti, ker so bile vrednostne stvari v varni pohrani. No vim mostniin vojaftkim po- veljnikom v Trwtu jo imenovan c. in kr. major Anton Do I lenz 22. pešpolka. Novi poveljnik je brat bivšemu sloven- skemu Bvetovalcu in poslancu g. Franu Dollenzu. Boj /a sloveii§ko Ijudsko šolo v Trstu. — V ti zadevi piäe dunajska „In- formation" približno tako-le: V boju, ka- terega bije tržaško slovenako prebivalatvo za osnovo slovenakih ljudskih šol v po- meriju trža^kega meata, priälo je dne 7. t, m. do neke določitve. Ta dan je namreč upravno sodišče pod predsedatvom grofa Schönborna razveljavilo tozadovne odloke naučnega ministerstva in tržaškega na- mestniätva, ter razaodilo, da so določbe § 59. zakona za ljudske Sole veljavne tudi za mesto Trst. Sedaj bode na tr- žaškem namestništvu, da razsodi, ako so nahajajo v Trstu predpogoji, katere ob- soga ij 59., ki govori za vstanovilev slo- vonske ljudsko sole v tržaakem mostu. S to razsodbo upravnega sodišča jo pravni položaj popolnoma pojaanjen in jo omen- jöna zadova v i^oretičnom smialu roäona v prilog alovoh :.^egji prebivalatva. Pri vsom tern pa je vorjetno, da proteße od te teoretične razaodbo pa do uatanovitve j slovenskih äol v trzaäkom meatu samom, i ki so nujno potrobne, äe precej mnogo ! časa. Kolikor vlada, toliko tudi namest- | niätvo izkazala sta se gledo zavlačevanja reäitve tega vprašanja kot prava mojstra. Na to mojsterstvo ae opirajo tudi trzaäki irrodentovaki mogotci, ki so jako hladno- krvno vsprejeli razsodbo upravnega so- diača Ako ae je posrečilo skozi 20 let ; zavlačevati to zadevo, ne da bi Slovenci v tern öasu doaogli najmanjäoga vapoha, mialijo si irredentovski mogotci, da se bo dala ta zadova na isti način zavlačovati äe 20 in 20 lot. Upamo pa, da se bodo Italijani v tern računanju zmotili. Saj jo novi nameslnik knoz Hohenlohe na glasu pravičnega in providnega upravnega urad- nika. Prav slučaj hoče torej, da pokaže koj po svojem nastopu na novom meatu, z dejanji, v koliko je bil ta dobri glas o njem opravičen. Novi dnevnik. — V Pulju je začel d»nes izhajati dnevnik „Omnibus". Pisan bode v italijanskem in nemäkem in tudi v hrvatakem jeziku. . Uredoval se bo v hrvatskem smialu, ter je njegov namen aoznaniti z upravičenimi ležnjami iatrskih Slovanov, posebno oue, ki so sicer dobre volje, a ne umejo hrvatskega jezika in ne Čitajo tudi zaradi tega hrvatskih listov, v katerih ae razpravljajo težnjo iatrskih llrvatov in Slovencev. Naročnina temu listu znaäa za četrtletje za vso naäo monarhijo 4 K. List se tiska v tiskarni J. Krmpotic in drogovi. Ubita incdvcdkinja. — Te dni je vstrelil neki Fran Iskra iz ŽnbicpriPod- gradu medvedkinjo, katero je pripeljal na Volosko Iskra dobi nagrado 100 K. Izišla je praktična kiijign, pre- potrebua vsakomur, kedor ima z de- narnimi zadevami opravila, bodisi da ima denar založen v trgovini in obrtu, ali pri dolžnikih posojenega ali pa — da ga potrebuje. Knjiga je izdana od alov. trgov8kega druätva „Merkur" v Ljubljani in se glasi: „Menično pravo", sestavil goap. Anton Kudor, c. kr. sodni avskultant in učitelj meničnega prav». na viäji dekliški šoli v Ljubl^ani ter obsega 166 strani. Cena knjige je v lično vezani obliki K 250, za člane slov. trg. druätva „Merkur" K 150; a poätnino vred K 280, oziroma K 1 80. Naroča se na- ravnoat od imenovanega druätva. — To knjigo priporočamo toplo vsem onim, ki imajo z denarnim prometom poBla, ker je tako poljudno pisana, da jo lahko vsakdo razume. Sadnu raz»tava v Radovljicl. — Kakor nam poroča osnovalni odbor sadne razstave, ostane razstava na splošno željo odprta äe do konec t. m. Do tega 8klepa je odbor priäol osobito zaradi tega, ker se mu naznanja obiak razstave z raznih krajev, ako bo vreme lepo. Sadje v razstavi ae drži izborno, le nekaj prav zgodnjih hruäk so je coloma zmedenilo in bodo te dni izločene, ko se sestavi po- polni imenik razstavljenega sadja. Slavno obcinatvo naj toraj uporabi nastopiväe lepo vrome, da ai ogleda äe razstavo. Na razstavi se lahko naroči večje ali manjäe množine lopega sadja ter izvirnih sadnih pijač, enako pa tudi stiskalnice, vrtnega orodja, vrtnih ograj, lesne volne itd. Povodnji. — Iz vseh krajev Av- atrije prihajajo poročila o povodnjih, po- sebno iz krajev ob južni železnici. Mesto Radgona bilo je te dni podobno Be- netkam. Polovica mestnih uli^-hila je pod vodo. Ljudje ao bili v velikem strahu in so morali bežati iz stanovanj. Izstopila je namreč Mara. Pri Litiji je Sava na- rasla za dva metra. Tudi Kostanjevica na Dolenjskem je bila vsa na vodi, ker je Krka prestopila svoje bregove. Ljudje se vozijo po Kostanjevici v öolnih. Mejni potok Bregana je vsled nalivov 10. in 11. t. m. naredil nad stotisoö kron äkode, ve- činoma na hrvaäki, deloma na kranjski strani. Lovska hiäa Gabrovica je zasuta, oaem oseb rodbine Skutnik je ubitih. Potok Gradna je v Samoboru iatotako provzroöil ogromno äkodo. Jugoslovanske razstave. — Ker so jugoslovanaki umetniki od- klonili udeležbo na II. jugoslovanski razstavi v Sarajevu, so sklenili belgrajaki trgovci, da pokupijo, vse izložene pred- mete jugos'ovanskih umetnikov, ako so na prodaj Trgovec Čelovič jo kupil mnogo slik ; med temi sta dve sloven- skega slikarja Ivana Groharja. Druga jugoalovanska razstava bode v Sosiji, tretja v Ljubljani, četrta v Zagrebu. Novosti pri vojaškl duhovSflni. — Vojaäki službeni list jo razglasil dne 28. soptombra t. 1. St. 33, da so doaedanji vojaäki župniki posihmal imonujejo „vo- juäki superiorji", vojaäki kurati in kaplani so pa dobili akupno ime vojaäki kurati. Obonem sodoločono nekatero izpromembo pri obleki vojaäkih duhovnikov. Na ro- kavih dobö zlato naäitke, ki so jako po- dobni onim mornarskih častnikov ; nove klobuke ; vojaäki superiorji imajo rdeöe vijolčaste kolarje. Nemec j<» Nnnec, #e pa stokrat obrneš. — „Mir" piže : Ni dolgo, karsose vräile dežolnozborske volitve na Štajar- skom in se je v rnariborskom volilnem okoliäu morala vräiti ožja volitev mod nemäko-nacijonalnim in nemäko-katoli- äkim kandidatom. Katoliäki Nemci so sevoda upali na zmago le s pomočjo slovenskih glaaov. Slovenci so tudi gla- aovali 2a nemäko-katoliäkega kandidata Lopiča. Ko so pa vstopili alovenaki po- slanci v deželno zbornico in so začeli öitati alovenake inlorpelacije, se je takoj oglaailo glaailo kaloliäkih Nemcev, graäki „Volkablatt", in začelo rohneti zoper slovenake poalanco, čea, da se drznejo v doželnem zboru s slovenako beaedo na dan. — Vidite torej, takäni so ! Le obrnite Nemca sto in stokrat, vedno vam je enak — Slovenec mu je le dobra molzna kravica, katera jo za Nemca le toliko <5asa dobra, dokler mu potrpežljivo daje dobiček, ko pa zahteva sama zase krme, ima pa Nemec hitro pripravljeno gorjačo, da udari po njej. Ali je morebili na Koroäkem kaj drugače ? Na to naj si odgovarja vsak sam. Pomanjkanje krme. — Osrednja vlada poroča : Ker vsled neugodnega vremena v mnogih krajih primanjkuje krme, je vlada najprvo prepovedala izvoz krme ter znižala uvoznino za krmo. Dalje je vlada nakazala poljedelskemu ministeratvu 500000 K, da nakupi krme in jo razproda po primerni ceni. Razne zadruge bodo povabljene na razgovor o tej akciji. V ta namen hoče vlada od državnega zbora zahtevati Se 17a m''i- jona kron. Novi odbor „Vesne", ki ga je iz- volil občni zbor dne 8. t. m., je naslednji: Šaaa Šantel, predsednik, Jurij Kuželički, podpred8ednik, Hinko Smrekar, tajnik, Vilko Sever, blagajnik, Gvidon Birolla, arhivar, Svetoslav Peruzzi in Maksim Gaspari, namestnika. Pregledniäki mesli zavzemata Anton Gaber in Minka Ra- kovec. Priprave za Vegovo 150 letnico ua Dunaju. — Slavnoaten odbor za pri- reditev Vegovega jubileja na Dunaju vabi slovenske pevce in pevke, bivajoča na Dunaju k pevakim vajam, ki bodo za ženski oziroma moäani zbor ob četrtkih 20., 27. oktobra, 3. in 10 novembra t. 1. v dvorani „Slovanake Beaede", Dunaj I. Fleiachmarkt 16 (vhod Drachengaase 3), za moäki zbor pa vsak petek v dvorani pevskega zbora druätva,,Zvezda" v Rei- ferjevi restavraciji, Dunaj, III. Radetzky- strasse 3. — Začetek pevakih vaj ob osmih zvečer. Vaak četrtek ima slavnostni odbor svojo sejo v dvorani „Slovanske Besede" ob osmih zvečer. — Dne 16. novembra t. 1. bode se vräila 150 letnica alavnega Vege v krasni dvorani hötela „zur Post", Dunaj, 1. Fleiachmarkt 16. StraSen umor na Dunaju. — V atanovanju zakonakih Klein na Dunaju so naäli v kosce razkosano telo biväega dunajskega občinskega svetnika Sikora. Brez dvojbe sta umor na 75-letnem slarčku izvršila 35-letna Kleinova žena, ki je bila na jako slabem giasu, in pa njen mož Henrik Klein. Morilca sta mr- liča oropala in pobegnila. Umor je za- uledil trgovski sodrug Kleinov, ki je priäel gledat, zakaj Kleina toliko čaaa ni v trgovino Našel je razkosano truplo starčka Sikore pod naslanjačem. Sikora je jako lahkomiäljeno živel ter je postal žrtva svojega znanja z malopridnimi ženskami. Orjaski sod. — Neka vinska tvrdka v Schiltenheimu ob Renu si je dala nu- rediti sod, ki obsega 43.800 galonov. Laalnik je v njem dal narediti pojedino, katore se je udeležilo 24 oseb. Nič veL očal. — Angleäki časo- piai poročajo o senzacijski iznajdbi zdravnika dr. Smitha v Londonu. Isti je namreč iznaäel novo metodo, kako se zdravijo kratkovidne in dalekovidne oči, da ni treba nositi več očal. Na- lančneje njegova iznajdba äe ni znana, a v glavnem obatoji v maaaži očesa. Dr. Smith je dosedaj ozdravil po novem na- öinu 30 oaeb, a razen one osebe so vse opuatile očala ter vidijo na daleč in blizu popolnoma dobro. Zdravljenje se je izvräilo v zelo kratkem času ter ostano trajno. Židje na Ogerskem. — Po zad- njem ljudskem ätetju je bilo na Ogerakem 707.482 židov. Od teh se jih je 451.209 prijavilo za Madjare, 223.488 za Nemce in okolo 300 za Hrvate. Z doTinrj'm v prob. — V Dorhu na Otforekom jo nmrla nodavno U'ta neko kmoticp, po imonn Meiner. Prod smrtjo jo izrazila željo, da jo pokopljejo v nekorn starern kožuhu. To željo ho ji izpolnili. Ker niso naäli po starici nikakM zapn'cino, krivili so nečakinjo, da «e je isla na nrdopusten način polaatila teti- nvKH imotja. Toda ona je to odločno zanikala. — KoTično so se ljudje apcmnili na Rtari kožuh, v katerem je holela biti slarka pokopana. OJprli 80 krslo ler na^Ii v kožuhn zaSitih 30.000 kron. Izscljcvanje / OgerRkc. — V enom dnevu je priSlo na Hoko H000 osob z Ogorske, da se tarn prepeljejo v Arneriko. Vroom a /dsij In nokdnj. — Da je bila lotos strašna in noznoHna vro čina, to vemo In 8mo skuSali. Na Du- naju so od vročino konji copali po uli- eah Po NemSkem suSilo ho ho vclikc reko, enako na Krancoskein in drugod. Ustavljcn jo bil prornet, ker ladje niso moglo plavati vslod pomanjkunja vodo. Rrez števila stndencev jo popolnoma vsahnilo. 01 vročino goreli so ta in tam colo gozdovi. Grozno ! Toda 1. 627 so vsahnili vai stn- denci in Jjudje so trumoma umirali vsled noizmorne vročino. L 879 je od straäno oparico zadeval ljudi mrtvoud na polju in na poti L. 923 je bilo žito nežgano kakor v pofi. L 1000 so so na Fran coskom poizRubilo vso reke in radi Hinradu rib nastala jo slražna kuga po deželi. L 1152 so jajca kuhali v posku. L 1277 so od vročino padali Ijudjo in živina. L. 1303 si lahko suhih nog šrl <>z Donhvo. L 1394 je bila uničeriH vsa rasl. L 161 f) so se v Švici in na Fran cosknar};i poštljajo nasi i/sHjcnci doikiov. — Kinan^no mini- rUm-.^Ivo j(^ priob ilo izkaz, koliko do narja poSiljajo na^i izseljenci domov. Po posredovanju bančnih zavodov so iz Amr-riko poslali naäi i/.seljenci v Avstrijo : 1892 1.8,931000 K; 1893 I. 14,284.000 K; 189-1 I 8 820.000 K; 1895 I. 9 617 000 K; 1896 If-1 a 14 308.800 K; 1897 lota 11,210.000 K; 1898 Ida 12990.000 K; 1899 I. 16 514.000 K; 1900 I. 26.883.000 K; 1901 lota 39,318 000 K in 1902 lela 43,150 000 K. Naravnost po pošti so pa naSi izy livn,i*n okui Ka>0 doieJH« • prunataiiioin Wydroire zilne haue POÜKUbirE'Ü»» Vjortk ar*favol|iiu. ^J Poiln» 5 kg poiilika 4 K 60 h Innco. ^(JDOMACI PRIJATELJ- ^Š čevljarshi pomočnih == =^= učenca. Pomočnik mora biti zmožen za fi- nejša dela, učenca pa morata biti od poštenih stariše/ in ubogljiva. Joxol' Korsevan, v Idriji St. 92. Frostorno sobo brez pohištva v II. ali 111. nadstropju, z okni na severno stran, v srcdi mosta, s seperatnim vhodorn, želi nekdo v najem vzeti. Ponudniki naj ho oglasijo v upravništvu „Gorice". ^O mizar in sa «loin kV^h in tuje^a, v« liko /ulc^o [»oliist- I v;i. vinskih posod stiskalnic ioro(v-H svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini št. 3. flnton Kuštrin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoiiii častiti duhovšČini in slavnomii občiuslvu v mi'stii in n;t (U>želi svojo ugofino jedilnegn. blng;i n. pr. kavi» Santos, Sandomingo, Java, (!cjlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korsfi istersko in dalniatinsko. J'etrolej v /.ab<»ju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,3,4-, 5. Yeö vrst riža. MiljsvoČn prvo in druge vrste, namroö a\ '/f kiln in ob onoga ftinlu. Teslcnine iz tvornic«1 Žni(lravo za gostilno; v I. nadstropju lopo dvorano in 17 spalnic, vse dostojno in konfortabi'l opravlji'iioter posebno priležno v stanovanja IctoviSi'arJLMii in turistoin. Za liiSo so konjski in govcji lilevi in prostori za lirambo vozov, gospodarskcga orodja, nova ledcnica itd. Za temi poslopji je obSirna obzidana ograda, obsegajoča zek'njadni vrt in sadovnjak. l'red veraudo obširno dvorišOe, posebno pripravno za jiolelne vese- lice, ob strani pokrito kegljiSČe. Pied liišo ob glavni cess di^no urejeii park. Posestvo obsega 2 hektarja 29 arov oratija, 2 liektaija 92 arov travnikov, 75 arov vita in M arov 69 in1-' stavbišča ter je na prodaj z vsemi živiini in inrtviini pritiklinaini po spodobni ceni in jako ugodnili plačiliiih pogojili. (iostilna, katerö obisktije od nekdaj najodličneja gospoda, je glede svojili prostorov in vse svoje opiave v popolnein redu. Za nalančneja pojasiiila se je obiniti neposredno d(» podpisane lastnice ali pa do g. Ernesta Klavžarja v üorici, ulica Moreli it. H. V Rovcu, oktobra 1904. Miroslava Sorč. „Narodna tiskarna" priporoca vizitnice. Olje^polenovke =r (štokfiževo olje) == je sedaj splošno priporočano kot jedino sredstvo, ki ojačuje slabotno stanje or- ganizmov, toliko pri mlailili kot pri starih ljudch. Vporabiti se pa mora vsckakor to olje pri škrofuloznib boleznih. Svoj > njiliv pa mora izkazati edino olje, katerega kakovßr* ' •*aiamd«no eista. Drugovrstna olja, ki se protlajajo kot „štokfiževo olje", ne sanio da v. njinii ni niogoče dobiti potrebnih rezultatov, anipak škothijejo naravnost žclodcu, ker slabijo prebavilne organe istega. pravo ^toksiževo olje, zajamčcno čisio olje ^adnjega lova se prodaja v mirodilnici flTlZON-a m^ZZOLI-ja Gorica/Gosposka ulica, in podružnica tek. Josip Verdija Male množine se raipošiljajo po pošti, i,,HotelBolhan"-Tpstj Piazza della Caserma (Harodni Oom)....... tri niiiiiitc! od jiižnof;» Uolodvor« pol«»p post© s 60 moderno opremljenimi sobami - - - - restüuiwjjfl - dunajsha huhinjo - hauarna Za gaste hotels pozebna restavrncija u 1. nadstr. - - - Električna------ - razsvetljava kopališče - - -* Shajališče - -- ------- ptujcev |dvigalo - - - - m Anton Ivanov Pečenko, Gorica Veliha zaloga prisfnih belih in črnih vin iß lastnih in drugih priana- nih vinogradov. DoHtavlja na do in in ra/.po- silja po žvleznici na vnc kraje avstro-OKcrHk«* iiiüiiarnije v«o-