40. štev. Kovo mesto, 1. oktobra 1909. XXV. letnik. RNJSP Izhajajo vsak petek; ako je ta dan [iraznik, pa dan jioprej. — Cena jim je s }>ostnino vred za ceio leto najtrcj 3 K. Naroc.nina za Nemčijo, Bosno in drnpe evropske državo znaša 3'50 K. za. Ameriko pa 4-'50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Kako delujejo vinarske zadruge po drugih krajih. Vinarske zadruge delujejo na različni način. Najbolj lualijo tako )mt'ni)\Bnt; proizvajalne zadruge, Jiamreè take, ki odvzamejo èlanom grozdje in ki naprav-Bame vino. J^aliko je pa zadruga tudi tako urejena, nantopa kakor vineki trgovec, da skupuje namreč vina jili naprej prudaja. Take zadruge se imenujejo pro-"^jîiliie zadruge. V iihèe so proizvajalne zadruge veliko več vredne, skoiia, da se ne dajo povsod vpeljati. Kjer so se ustaiKnile proizvajalne zadruge, tam se je vinarsko za-^'ružniatvo riajlpolj razvilo. Pri takili zadrigab imajo člani "»jveč koristij. zato se pa vinogradniki za take zadruge ^udi najljolj ztinimajo. Pri tih zadrugah se pokupi vse gfozdje poHameznili članov. Vnak član si ga sme le to-'•ko pridržati, kolikor ga potrebuje za domačo pijačo. Vse orugo m((ra v zadružno klet. Na ta način imajo vsi člani ^""ektne koristi cjd zadîuge. Zadrug» jim prevzame vse vse ravnanje z "vinom in posodo. Grozdje se v zadružni kleti prebira (sortira) in plačuje po vrednosti, iake zadruge so se osnovale n, pr. ob Renu na Nemskem, izvrstno vspevajo. Zanimanje članov za take za-•""ge je splošno, in zato radi plačujejo višje deleže. — se pa take zadruge ne dajo povsod vpeljati. Za |*ke Zadruge je treba ugodnib pogojev. Treba je kleti, leži blizo, takoreki č sredi vincgradov in ce le mogoče "" Železnični postaji. Pri teli zadrugah se grozdje oddaje sproti v zadružno klet; tukaj se prebira, preiskuje in po ^ložini sladkfjrja plačuje. Te zadruge delajo zaraditega za oiajlien okoliš iu nudijo vstm vinogradnikom kolikor "»«gcče enake koristi. Kaj drugega so prodajalne zadruge. Tukaj se kupuje vin(), navadno le od takib članov, ki ga imajo v primerni kakovosti. Nekateri člani ga prodajo, drugi ne. ■^adruga nastopa tako kaki»r kak vinski trgovec, samo ^^ jfc ta trgovina zasnovana zadružno. Zadruga izbira vina, Kakor ji kaže. Za tako zadrugo je seveda manj zaui-'"anja od Btrani vinogradnikov, ker naprej vedo, da bo •isčelatvo vina izbiralo in da ga ne bo povsod vzelo, ^aravno je, da je z» take zadruge tudi težje nabirati Milane in da k njej vinogradniki splob nočejo pristopati z ^'sjinii deleži. Splošne udeležbe pri takili zadrugah ni, Ji^vadno pristopijo le tisti, ki oddajo kaj vina v zadružno '^'et. GotoVo je, da so tudi prodajalne zadruge veliko čredne za povzdigo vinske trgovine, ali ker ne nudijo vsim vinogradnikom direktnih koristi, zato tudi ne najdejo sphjšiiega zanimanja med vinogradniki. Zgodi se ^ado, da včlanjeni vinogradniki odstopijo, ker se ni vzelo vina od njih. In da se take zadruge veliko prej raz-družijo kakor proizvajalne zadruge, je čisto naravno. Prodajalne zadruge delujejo navadno na večjo daljavo, za več okrajev ali občin skupaj. Koristi pa, ki jih donasajo, niso nikdar tako velike kakor pri proizvajalnih zadrugah, ki pomagajo vsem včlanjenim vinogradnikom in vplivajo najbolj ugodno na zboljšanje kletarstva in s tem tudi na povzdigo vinske trgovine. V naših razmerah bi kazalo združevati oba načina zadružnega vinarstva, da pridemo čira lažje do zaže-Ijenega cilja. —r— Jesensko gnojenje travnikov. Otava je spravljena in nastopil je čas, ko je treba zopet skrbeti za košnjo prihodnjega leta. IVÍ ietijsnjem pomanjkanju krme je važno, da obdelamo tudi kaj njiv z zgodnjo zeleno krmo n. pr. z zeleno ržjo. Posebno važno pa je, da skrbimo za zboljšanje travnikov, ki so nam sedaj že dve leti malo rodili. Preveč smo prepričani o vrednosti umetnih gnojil, da bi trebalo na dolgo in široko razpravljati o njih važnosti in potrebi za gnojenje naših travnikov. Uosti je, če poudarjamo, da smo spričo pomanjkanja hlevskega gnoja za nase travnike prisiljeni rabiti umetna gnojila. Ko bi imeli dosti gnojnice in komposta za naše travnike, bi se dalo izhajati brez umetnih gnojil; ker imamo pa teb gnojil dosti premalo ali celo nič, si moramo pomagati z umetnimi gnojili. Umetna gnojila so se pri nas povsod dobro obnesla. Če so se pokazali kje manj ugodni vspelii, niso temu umetna gnojila kriva, ampak krivo je pomanjkljivo gnojenje ali pa neugodno vreme. Kdor hoče z umetnimi gnojili doseči ugodne vspehe, je treba, da jih rabi v zadostni množini in da rabi ra^na gnojila. Kdor se na to ne ozira, naj si nasledke sam pripiše. Posamezna umetua gnojila imajo samo po eno redilno snov v sebi. Tomasova žlindra ima samo Í4JSÍorovo kislino, kajnit samo kalij v sebi. Ce manjka zemlji tudi kalija, potem ne boš s samo Tomášovo žlindro nič dosegel, ker ima v sebi samo fos-forovo kislino, kalija pa nič. V takem slučaju moraš tudi s kajnitom gnojiti, da bos dosegel primeren vspeh. Na travnikih je treba iosforove kisline in kalija, zato moraš gnojiti B Tomášovo žlindro in kajnitom, ali namesto s kaj-nitom 8 kalijevo soljo Tudi pepel je dober namesto kajnita. Tomasova žlindra in kajnit vplivata posebno na rast detelj in stročnic. Oe hočeš pa vplivati na rast trav, potem je trositi tudi žvepleno - kisli amonijak ali čilski solitér, ki imata dušik v sebi. Dušik je namreč posebuo važna redilna snov za trave. Kdor ima dosti gnojnice ali pa hlevskega gnoja, ne rabi ne žveplenokislega amonijaka ne čilskega solitra, saj imata gnojnica in hlevski giu)j (li)sti iliiaika v sebi. travnike — in to je pri Ce pa manjka teh gnojil za nas običajno — potem si moramo piimai^ati z ravnokar omenjenimi dusićnatimi gnojili, ki se pa trosijo se le spomUrli. Za ent» oraln travnika je treba 300 kg Tomasove žlindre, 200 do 300 kg kajnita ali 75 do 100 kg kalijeve soli in 50 do 100 kg žveplenokialega amonijaka ali ravno toliko čilskega solitca. —r— Politični pregled. Kranjski deželni zlior so je začel dno 23. sopterabra. Pri ^prvi aeji 80 bili navzoči prav vsi i>08lanci. Dež. glavar Fran i)l. Huk^e pozdravivši poalaoco omenja, da jo to zascfiaiije aiiao važno za pros|)eh in narodno-gospodarski razvoj naše liežolo. — lïvolijo se potrebni odseki, ki i>revï!omo dotične predlo^çe v poroi^anje. — Vsltíii fir, Tavùarjevefïa predloí^a se mom poročati o novo izvršenih volitvah tekom 48 ur. — Dr. Suáteršič nujno nasvotuje, naj se času primerno prenaredi opravilnik deželno^^a zbora. — Poslanec prof. Jarcc nujno predlaga in utemeijujc nasvet: da dež. odbor čem prej predloži načrt zakona o učnem jeziku na javnih ljutiskib in meščanskih šolah na Kranjskem. — Ucáelni glavar siavi nujni predlog, naj dež, zbor ugovarja c, kr. poljedelskemu ministrstvu, ki je odbilo prošnjo za prispevke za vodovode iz nielioradjskef^a zaklada, dasi jih jo dozdaj že 15 let delilo. Poziva se tudi c. kr. vlatia, da razširi drž. pomožno akcijo tudi na kranjske kraško pokrajine. V izbornom govoru vtemeljiije svoj predlog, ki je bil soglasno sprejet in taltoj brzojavno naznanjen ministrskemu predse^lniku na Dunaj. — Ur. Lam po predlaga zgradbo deželne električne centralo na Gorenjskem ia nakup v ta namen potrebnih vodnih sil. Poslanec Povše predlaga, da dež. zbor ugovarja nameravanemu zvišanju tarifov južne žo-Icznice, ker bi vsled tega naša dožeJa bila zelo o.ikodovana. — Dr. Pegan s tovariši vpraša c, kr, vlado: ali jej je znano, da c. kr, okr. glavarstva večkrat zoper ukrep županstev, ki ne dovolijo plesnih zabav, potem dajejo plesne licenco, dasi plesi tako zeló kvarijo mladino;' S takim postopanjem pa je kršena tudi samouprava županatev, oziroma dež. odbora, katerim po zakonu pripada taka dovolitev, — Liberalci so vložili neko interpelacijo tako podlega obsega, da se je morala prebrati v tajni seji — in BO jo sami potem uvidev.ši njeno neumestaost — umaknili. Piše se pa, da je prišlo mej po.slanci do burnih prizorov in celó clo spopada. Tako lilieralci delujejo za ljudstvo. — Ker so se liberalci v svojih ^ govorih in medklicih zadirali v S. L. S. jih je njen voditelj dr, Šušteršič po pravici zavrnil v mojstersitem govoru ter odkril vso liberalno potuhnjenost in brcznačclnost. Govori, s katerimi so naši poslanci utemeljevali prej omenjene nasvete, so bili izborni; prilično objavimo vsaj nekatere odlomke z ozi-rom na omejen prostor našega lista. — Druga ozirom zaporedna 10. seja je bila dne 28. sept. Na dnevnem redu so razna ustna poročila glede vodovodov in cest — večinoma na Dolenjskem, A dr. Tavčar ugovarja radi ustnih poročil, in zato jih je deželni glavar odstavil iz vsporeda, da morajo iti v tisek. Tako se je zopet pokazalo, kako zastarel jo opravilnik deželnega zbora, in kako liberalci zavlačujejo važne postave, ki bi na,šim kmetom prinesle pomoč. Možje zapomnite si te liberalne prijatelje, — Dr. Krek poroča o predlogu dr. Zajca za ustanovitev petih ustanov za medicinske slušaLe^e, Ustanove se dovolijo. Poslanec Lenarčič predlaga in utemeljuje deželni železniški svet, kar se izroči upravnemu odseku. -— Poslanec Lavrenčič utemeliiujo svoj predlog za železnico Polzela-Kamni k, — Verifikacija ki odsek je sklenil poročati dež. zboru, da se izvolitvi liberalnih poslancev Višnikarja in Lenarčiča, ki sta upravičeno protestirani, razveljavita, Na (Joriškeiii so bile 26. septembra deželnozborske volitve. V furlanskem oddelku so slovenski glasovi provzročili ožjo volitev mej laškimi krščanskimi socijalci (dr, Fajdutti) in liberalci (dr. Paier), Izid v slovenskem oddelku: Vseh oddanih glasov jo bilo v ■splošni skujnui v slovenskem delu dežele 21.219, med temi jo bilo ve^avnih 21.051, neveljavnih razcepljenih 89, absolutna večina zna.sa 10.527, Liberalni katididatje so dobili: dr. Franko 9358, Križnic 9429, Strekelj 9.143. Kandîdatje S. L. S. so dobili; Fon 10.471 glasov, .ferič 10.534 glasov, Manfredo 10,477 glasov. Sociaiid demokratje so dobiiii Marica 1181, dr. Turna 1188, V'crčon 1183, neki Kocjan je dobil 25 glasov, h tega sledi, da je kandidat S, ii. S. Jerič, posestnik v Kobdilju Krasu, zmagal z absolutno večino 7 glasov. Štrekc|j jo propadel. Kandidata S. L. S, Fon in Manfreila sta v ožji voiîtvi z kandidatoma liberalcev Frankom in Križničem. Ožja volitev se vrši v torek, 5. oktobra. V šlajoi'skeiii deželiietn zbor« bi Nemci radi upeijali nemščino za izključni razpravtii jezik, kar so jim pa ne bo posrečilo-Razne stranke so nasvetovale podpore za po toči [»oškodovane. Ker je dr. Benkovlč govoril slovt+nsko za svoje voUlce, so pravični (!) Nemd odklonili predlog. Dalje pač ne morejo iti. Dne 29. septl). je dr. Korošec utemeljeval predlog za splošno, dir'.'ktno, tajno volivno pravico za dei. zbor, Liberaltii dr, Kukovec je t medklici napadat poslance „Kmečke zveze^, ki zastopajo pravo slovensko stališče, mej tem ko se dr. Kukovec plazi okoii nemških nacijonalcev in tudi v narodnem obziru ni solidaren a slovenskimi poslanci, V češkem ileželiif^m zboru ni prišlo fio sporazuma mej Nemci in Čehi. Poavottijejo ae načelniki že cel teden, a ne i'ri-dejo do sklepa, ker Nemci noc,ejo spoznati, da je njih nadvlada nemogoča. Narbrž bo zltor zaključen, — To bo dalo tudi smer razvoju glode zasedai^a dr/.avni'ga zbora. — Govori se, da ^ kratkem odstopi ministrstvo Bienert; naaledoval bi dr. AVeisskirchner, Ogrska kriza še traja. Dr. Wekerle je bil včeraj pri cesarju zaslišan. A.li cesar s)pnijme Košuta za novega ministrskega predsednika, se še dvomi. Koalicije strank ni več; mînistratvo naj bi so vzelo iz neodvisne stranke (Kosutovcev), v katero n^J bi pa vstopili tudi zaujjniki krone, Z volilno reformo nihče noče na dan, Mažarji že vedo, zakaj. Socijalni demokratje jo zmir zahtevajo^ na shodih. y Crni gori so baje zasledili zaroto proti knežji rodbini. fSjianci 80 v ponde(jek vzeli glavno jiostojanko Kabilov goro Gurugu, Francoski ])arlament se snide 19, oktobra, itelgijski kralj se kani odpoveiiiiti kroni. Na Itnskem so prišli na sleii velikim ))oneverjenjcm, kfl' tera jo zakrivil ves vojni inženirski zl)or pri trdnjavskih delih v Kvantungu, Gre se za več milijonov rubljev. in pouku. Prenočišče. Spirtftl .1 p, (Konec,) Slednjič se je vrnil gostilničar in jaz sem mu brez obo-tavljenja sledil. Svečo — katero je držal v roki — jo skušal veter ugasniti in večkrat sem bil v nevarnosti — da padem i?' i stopnjic ■ katere so bile pa bo(j podobne lestvi nego praviiu stopnjicam. Dospěvši do sobe — odpre vrata, vstopi ter pO" stavi svečo na mizo. „Hočete li vstopitil Upam da niste strašljivi in boječi?" „Ne" sem mu odgovoril energično, „ali zakaj me vprašate po tem?" „Ker je v tej postelji protečeno noč nekdo umrl." „Naravne smrti?" „Gotovo; imel je prepir s svojim tovarišem in smo ga odnesli s tremi krogljami v telesu v to 80l)0. Vsled tega soi" moral sobo šele v red spraviti. Torej laliko noč in jirijetne sanjo..-'' Napravil je globok priklon in zaklenil vrata od zunaj. Kar mi je pri])0ved0val. me popolnoma nič ni vznemirilo — kajti doživel sem že drugačne in hujše dogodke; poleg tega sem hd truden — da sem komaj atal. l'riče) som se .slačiti — to se pravi: klobuk, suknjo, čevlje odložiti; a predno sem se vlegel, ogletl«' jem si še svojo sobo bolj natančno. — Pohištvo je obstalo postelje, enega stola in ene na pol polomljene mize. Na vratih j® visel papir, na katerem jo bil napisan hišni red, ki se je glasil tako-le; 1. Prosi se, posteljne oprave ne s seboj jemati. 2, Ako prične v posteljo deiievati, najde popotnik dežnik V kotu pri oknu. 3. Goste, kateri so navajeni v čevljih ležati; se prosi da iste prej dobro oanažijo. 4, Prosi se, ae iio razburiti — ako je čuti apodaj v obed-niči streljanje, Jako se mi je dopadla odkritosrčnost gostilničarje va —■ sem videl — da zna svoje goste prav ceniti, — Ko sem si vso ojfledal, vlej^el serri sc v posteljo, [ioIožítSí samokres polcf sebe. Moja navada jo — vselej nekoliko citati, ])rc(lno zas|)iiii in te naj «i bodo Se tako )ioziio. Kakib (iosct iiiiniit jo [treteklo. kar sc mi naenkrat sveča z mize Ha tU zatrklja ne lia bi vgaisnila. Da vsako nevarnost !'re|)rečii)i se hitro sklonim s jjosieljc in iiri tej priložnosti za|>azim pod posteljo velik — v rjubc navit zavoj — kateri je îffiel obliko človcškefra telesa. — V isiem hipu skočim s postelje. 1'oteni ])oklekrein previdno na tla in tipam po zavoju. Ušlatal som roko — nogo; niseni^več dvomil niti sekumio — se je kedo skril pod postelj- sem prijel »a moj satito-;(ia pokadim nepovabljenega jrosta; ko mi jiridcjo na misel fe'ostilničarjeve besede: „Nekdo je ziidi^o noč tu umrli" Takoj sem vedel kaj je bilo krivo — da še ni bila soba pripravljena in sem moral čakati; Ko sem jaz prišel — jo ležalo ^""«lilo še v postelji — da je pa mojih pet pijastrov zasluzi) — JC fTOstilničar zavil mrtvo trnplo v rjuhe U'r iioiinil pod postelj — v upu — da (ra jaz ne bodom zajiazil , . . Vsaka mise] — spati in počivati mi je prešla — zatorej Zopet obujvm čevlje ter se vsedcni na stol na nasprotni strani Od tuin sem natanko videl beli zavoj — kateri je bil razsvetljen od (goreče sveče. — Ćutil seiti — kako mi prehaja ""raz po moziîH. Mislil sem si: ,,Moj Bog! kako strašni noči stojim nasproti 1 Jaz se celo dihati nisem upal še manj pa pre-'iiikati. — A kar je bilo še hujše — sc jo prijietilo v par mi-•lutah . .. Maenkrat so je namreč mrtvi premaknil; mislil sem sprva, (ia se mi je samo tako dozdevalo v moji domišljiji — a truplo su znovu iironiaknel iíljral sem vse svoje moči in zaklícal: i.lVzor! Jaz ustreli m Takoj sem dotúi odgovor s tužnim glasom — polovico an-S'ieski, polovico sjmnski: ,tNe streljaj iSenor! — pomagaj mi raje iz pod postelje — Bicer sc _ za du šim." „Kaj pil imate tu spodaj iskati?" „To vam hočem takoj razložiti. — Jaz sem jilačal za to loc najemnino za sobo — a ko mi je krčmar povedal — da je prišel en bogat ptujec — kteri to sobo želi — ter mi ponudil t'Ta piastra, sem mu privolil igrati komedijo umrlega." „Komedijo umrlega." »iTo je tukaj v deželi navaria! Ako kedo umre, se ga za-v rjuho ter ]>orÍno pod postelj, lledtem pa drugi čisto mirno ®i>i Ha jiOHtelji. 0]>rostite toraj — da sem so premikal ... jaz sem dobil — kakor že rečeno dva piastra — da »e zadržim kot mrtev . . , viezite se čisto mirno zopet na postelj ~ nimate se hudega bati!" l^veljnik Jakvart je v tem času pokadil svojo smodko — ^ato si jo prižgal drugo ter takoj nadaljeval: „Verjemite mi, gospodje, da sem se v isti noči učil strah spoznavati in tudi njega slast okusiti!" Samo ob sebi je umevno — da itii je spanec za isti večer fopolnoma pre.šel. — „ilrtvec" jo bil prav ,.fleten fant", ter sva kesneje usedla k napol polomljeni mizi in igrala karto do ^Jiitranje zarjo. Ko me je pn.šel gostilničar tirugo jutro budit — recetii smehljaje: , „Lopo zabavo ste mi pripravili — jaz vam odkrito povem — sem prvič v svojem iivljotyu z „mrtvim" na karte igral." Paradajzarji. SjiiBal Ivm SteklKift. . I'aratiajzarji so bili poleg Turja.ikih, Lambergov in Turnov :'»jziiamenitejši plemenitriiki na Kranjskem. Največ jioscstev so '"'cli na Dolenjskem, in sicer: i'ogance, Gracarjev turen, Alehovo, niiprOvrb, i'reseko, Hmelnik, Itukenstein nad Mirno ter i)0 ženski ™Ji Klevevž in Kostel; na Gorenjskem: Stari Cldtonberg, Novi řrrad j„.j 'Pržiču, 1'onovičc, i'erovo,^Ga]eiiberg in Urnelo po ženski ^^Ji; Du Notranjskem: Gradiše in Šekule. Njih prava moč ae je '"'invilu še le v 16. in 17. veku, vendar pa so omenjajo že mnogo j'rej v raznih listinah. Žc 1. l-M», Jiabajaino nekega Konrada arad aj zar j a kot pričo na listini, [)0 kateri jo podaril Bern-hard vojvoda koroški kostanjeviskemu cistercitskenu] samostanu "t^kaj voi; dohodkov nego ]K> prvi listini iz I. 1234, Isti Konrad Jo hJl pn(.a ludi 1 125Í;. na listini, po kateri je dovolil Ulrik yojvoda koroški v Volikovcu grofoma ortonburškima Henrika in l^^ndriku sezidati trdnjavo na kateremkoli kraju mesta Kranja, loteni pa zgodovina molči o Pa rad aj zar jih dolgo. Selo 1. 144S, so zopet onienjajo. Takrat je razpisal cesar Frîdrik HJ, voja.iki nabor po Štajerskem. Koroškem in Kranjskem iiroii osrerskemu pnbernatorju Ivanu Hutijadu, ki je liil napadel Dunajsko Novo mesto. Med drugimi kranjskimi plemcnitniki so biJi jiozvaiii v pomoč tudi Paradajzarji, in sicer J u ri, Le onh ard in Ivan, Tudi v borbi med Fridrikom III. in Alltrechtom nahajamo 1. 1462. na strani Fridrika kot zapovednika posebne čete Lovrenca Paradajzarja. Valvasor (IX 7-1) omenja za 1, 1490 "Ulrika Paradajzarjakot deželnega upravitelja na Kratqskem, a najstarejšo vest sploh na iJcjlenjskem imamo o Paradajzarjih zapisano v kroniki novomeškega frančiškanskega samostana. V tej kroniki se omenja namreč k ), 1472. maja 1., da jo darovala Barbara Paradajzar rojena Lienhart novomtškemu trands-kanskemu samostanu njivo onkraj Krke. Bila je to vdova za nekim Piiradajzarjeni, katerega ime nam ni znano; vendar pa moremo iz tega dogodka sklepati, da so imeli Paradajzarji že takrat svoja posestva v blizini Novega mesta. Iz ohranjenih župnih matic krščenih in umrlih se more lahko razviditi, po katerih žujiah so prebivali Paradajzarji v ka.siiejši dobi. Ohranili so se nam podatki o njih v Novem mestu, v Hmiheiu jiri Novem mestu. Šenl Jerneju na liaki, v Metliki, Ljuliljani in Kamniku, po čemu se ujema večiiiel tudi lega njih jtosestev na Kranjskem. Starejši Paradajzarji so biii cerkvi jako naklonjeni, ter so radi podpirali, kakor tudi drugi plemenitniki cerkve in samostane. Posebno nakloiyeni bo ostali Paradajzarji novomeškemu fraii['iškan-sJtemu sanutstanu, zato je dovolil tudi predstojnik samostana po sklepu definitorja na Trsatu I. 165t). na|>ruvit.i Paradajzarjem napis nad grobnico njihovo v frančiškanski cerkvi. L. 1724 jia se je s)irl samostan z grofom Lovrencem Paradajzarjem, ki ni hotel jdačevaii obresti od onili kapitalov. ki so jih njegovi predniki naložili v jirid frančiškanom. Leta Paradajzar je bil nasilne čudi, kukor tudi še neki drugi njegovi sorodniki, kar bomo kasneje opisali. Jvan Vrbovec v ,^voji zgodovini Novega mesta (str, 97) pi.še o tem Paradajzarji tako-le: „Da bi frand-škanc vjezii ter so jiiij osvětil, so je trudil na vse načine, da se naseli v Noveiti mestu ali ])a v njega okolici se en tieraški red, natnreo oo. Pavlini, kar bi bilo seveda že obstoječima samostanoma frančiškanskemu in kapucinskemu le na kvar, )>osehno takrat, ko je radodarnost meščanov in soseilov radi siromaštva začela že jako pojemati. Pavlini so sprevideli, da bi tukaj težko izhajali, pa sc zato niso niti naselili." Leta 1762. je iznašala ustanova Paradajzarjeva 250 goldinarjev deželne veljave 1er je bila nubtzcna v Pogancih. 'J'udi zatiškemu samostanu so Paradajzarji podelili mnogo ustanov. Med odoben ,,škritj-eternit" imenovan. Tega nam je arhitokt v načrtu za streho določil. A o tej strehi so različna mnenja krožila ravno tisto leto. Nekak mali časnikarski boj se je vnel zopor in za eternit-streho. Ni še preskušena, to je še najnovejša iznajdba, eternit-plošče na hudi solnčtii vročini popokajo, jiosebno pa v ognjeni vročini, tudi hudega mraza ne vzdržé, v ognji pa se vnamejo ter silno goré, da živi goreči ogorki odletavajo na daleč okoli, gasilcem ni niti mogoče blizo priti itd. — Namera tacega boja jo i»rocej prozorna, vendar smo popraševali veščake, skušene, saj ima tudi ta streha že nekako desetletno skuštqo v različnih deželah in krajih. Ti so nam sploh eternit nasvetovali, na kar smo se toliko raje odločili, kor se te vršbe streha posebno poda umetniškim stavbam, malo zastaja za kovinastimi, seveda bakrena je lepša, pa mnogo dražja. Po tukajšnem posredovalcu g, J. Košiček smo se pogodili z iz Jelo vato tj e m Ljudevitom Hatschek v V()cklal)ruck, Gor. Avstrijsko, ki ima za našo deželo zastopstvo v Trstu (V. Janach in dr. Via Sanita 2.5.) kvadr. meter po 370 K. Tvrdka je imslala vajenega krovca z Dunaja, ki je s čuiiovito spretnostjo in hitrostjo, pa tudi dobro pokrival, zgotovil je na dan do 70 kvadr. metrov strehe, ter mu plačala za 1 kvadr. meter 20 helerjev. Ta krovec mi je rekel, da si upa tudi zvonik kaj lično in temeljito z etornitom pokriti. — Mi smo zvoníkovo streho že pred oddali tvrdki L. M. Ecker v Ljubljani, .se potem o tem nismo mogli pogajati. Vsa cckvena streha z vsemi postranskimi strehami vred lîzvzemSi zvonikove) je ve(jala okoli 4000 K, Do danes smo prav zadovoljni s to streho, in trdno upamo, da bomo tudi v prihodnje. Pred seboj imam knjižico ,,eternit", v kateri je mnogo pritrjevalnih in pohvalnih izjav, da jo eternit zelo tr-jtežna streha, ki so ne ustav(ja le samo mrazu in toploti, ampak tudi viharju in ognju in deževanju. Važne tem botj so take izjave, ki ne pohajajo le od zasebnikov in županstev, ampak tudi od C. kr. ravnateljstva državnih železnic, od c. kr. rudni.ških ravnateljstev in drugih enakih. Nekaj .še prijiomnim. Navadno ae eternit-streha zagovarja tudi s tem, da ji ni treba napraviti tako močnega strešnega atola, ker jo ialika in pa gladka, da po zimi tako ves sneg sproti zdrsne nizdoli, ae tedaj nekaj novcev prihrani pri tesarskem delu in lesu. Za gorke južne krajo ima trditev nekaj pomena, pri nas imamo pa večkrat zelo snežene zime. Kaj lahko so zgodi, da prvi snog gredoč ali padajo primerzne na streho, in ko ima enkrat potl-lago potem pa ostaja na strehi in tako vnovič ko pada, in spet drugič itd. Nabore se ga lahko zelo debela plast, katero teže ne zmore šibki stol in katastrofa bi bila neizogibna. Pri nas smo naredili močen stol na streho, dasi smo jo krili z oternitoin. Stopićo. Preč. g. GaSpar Porenta, brat stopiskega g. žnp-nika, .se je vrnil v Prago, nadaljevat in zvršit svojo študije kot slikar na tamoSnji akailomiji. Lotos ima zadige ieto, ki so ba končalo z glavnimi i!!i)iti. Pripravljenih ima že 38 slik v ta namen. Kor je mladi gospod nenavadno nadarjen, niar|jiv in i>olll dobrega duha, sme uitietnoat od ryega mnogo pričakovati. / obiskujeta v Pragi slikarsko akademijo g. Kambič, abiturijent in ucit'ilj .Sk >f. Č;tst njim in domovini 1 Zlata Praga ni lo eno narlojw li mest v Kvropi, marveč tudi središče vsakovrstnih umetnosti. Suni akademično izšolanih slikarjev jo vpisanih 2()0CI, nekateri i'ntijo znamenite salono. Hiriiii peć. (Žalost in veselje.) Po vsi obširni naŠi žaj)-niji je zavladala žalost, ko je zašumiíla nepričakovana novica, da nas hoče preč. g. Župnik Anton Zore zapustiti in drugo majhno službo v svojem domačem kraju nastopiti. Velika knitstija v .MirtU peči, ki jo je zar.uli pomaiykaiija (iolavnih moči nemogočo umno oskrbovati, nesreče pri živini in v prvi vrsti želja, starega bo-lehnega oi;eta bliže imeti, to je baje g, župnika gnalo od nas proč v samotno tuhinjsko dolino. Q. župnik jo pri nas komaj dobro začel župnikovati in so nekoliko udomačil, pa da Id že zapustily Kaj bo h posojilnico, ki jo je ustanovil; kaj s cerkvijo, ki je nujno potrebna prezidave ter jo v ta namon žo mnogo gradiva in denarja skupaj ^ Zato ni čuda, da so možje kar trumoma stopali do g, iupnika, nuj so jiremisli in na svojem mestu vztraja, sicer jo v nevarnosti posojilnica, zavleklo se t>o cerkveno zidarije in na škodi bo ugled starodavno mirnopoške žup* nije. Kdo bo zanjo prosil, če bodo župniki tako naglo iiroč si' lili? Prošnje faranov, veliko zaupanje do'g, župnika, ki soj« zadryi čas sijajno in vso čez razodevalo, je nazadnje tako zolu vplivalo, rla je g. župnik pro-šnjo za župnijo .\Iotnik umaknil in 1|0 ostal v Mirni peči. Tako mlail, zdrav in postaven gospod jo tudi popolnoma na mestu, da vodi prostrano mirnopoško župnij" in nadaljnjo zajiočeto delo. Vse jo veselo župnikovega sklep»' Iz Šfiiit .lei'neja. Po časnikih se bere kako med Šmarnimi mašami Ijudjo romajo na razna Božja pota. Tudi v naš „Novi Lurd"* v Rokovnikih je posebno ol) nedeljah voz za vozom drdral in so se razlegale pobožne pesmi na okrog. Večinoma so vsi veseli in zadovoljni, če tudi ne utihnejo nasprotni glasovi. Celo noki duh, go9[»od so jo izrazil: „Kaj hodite v tisto grmovj3 Marijo častit?'* Kateri pridejo iz čistega namena, so ob nedeljah T áent Jernoju pri sv. maši, prejmejo sv, zakramente, potem pi^ romajo v Novi Lurd. Jedno nedoljo jo bilo toliko ljudstva zbranega, da 80 darovali čez sto šestintrideset kron Mariji Devici, Celo iz Karlovca so se napovedali, da jjride drugo leto vcí Marijinih družb na božjo pot v Novi Lurd. Dostavek uredništva: Res je lepo, ako verniki .Marijo časté. Pri takih jiriložnostih pa ae tudi iirinejo rado kake nerodnosti; Torej je prav, da je duhovščina pozorna — in da nepoklicani no bi ljudstva izkoriščali. Od nekod iz ]><»l«it.jskcga. Kmetje no bodite taki-Jo-V neki župniji na Doieiijskom so imeli kmetje, baje jih je plačati po 1 K 20 h za popravljaqjo cerkve. Vsako [»rizadevanjCp da bi plačali to svoto, je bilo zastonj. Hedaj se je ukazala ru-bežen ter da se rubljeno reči preneso na kraj sodišča in taiU jirodajo. Svojeglavneži so si najeli advokata dr, Tavčarja v Ljubljani. Kako bodo gledali, ko bodo jdačali tistih 60 krajcarjev, stro.ško in šo advokata povrhu. Kmotjo, no bodite tuko nO' spametni ! Belokranjski glasnik. Sfiiiiić. V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji se je podal č. g. kaplan Rodič iz Somiča. Peljal se je podelit bolniku sv. kramento. Neroiien voznik je v strmem klancu pod vasjo Som'" opustil zavor pritegniti. Voz naglo zdrči na stran in mladi gospod pade na cesto. Kakor čujemo, poškodbe niso nevarno i" gospod bo v ])ar dneh zojiet službo nastopil. Iz Hulior». Tukajšnja učiteljica gdč, Frančiška Gorlioc je radi ženitve odpovedala službi. Čestitamo novi zakonski dvo- Bilo srečno! Iz|)raiîiieno učno mosto lia se je zaiasno po-«lelilo î^ziiraSutii iir^itotjski kaniiidatii^i pdć. Emiliji KaraenŠck. — Novo hišo si je sezîri podpisani priglasijo, V naprej l'a naj vsak delodajalec takoj svojega učenca, ko ga v učenje priglasi, sicor zapade po zadružnih praviiiii v globo. Ob «lom opozarja v.se atariše, kateri mlatijo dati učiti svoje sinovo kttkega obrta, da se preje zglasijo pri podpisani zadrugi, katera Jim bo vedno iireskrbela prave, dobro liobraženc mojstre, tako ijti bo upati, da v,sak učenec po dovršenih letih postane dobro loučen pomožni delavec, pozneje pa zanesljiv in iKurjcn mojster. ^POiarja tudi vso gg. mojstre, da ji naznanijo, koiiko in kedaj "ii vzame kateri miencev v poduk. Tetii potom se prihrani ve-"ko akrl)i delodajalcem in nasprotno stariscm, kateri namenijo ''^ojo sinovo za pouk kakega obrta. Vsa pojasnila so daje brez-|iU''no obema strankama za obrt, koja ejiada iiod imenovano za-'^'""p. Uradne ure so ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne, v Kiiniliji |>ri podpisanem načelniku. Anton Sedlar, načelnik. Lihei-nlnii ngiiarija v IJnbljani na žalno proslavo 20. sep-tombra so jo izjalovila." Kdor pozna ijubljansko frakarijo, se temu "Gt čudi. „Slovenec;" poroča, da je od 1832 hiš razobesilo m-stave komaj 21H. Tudi trgovino niso bilo za])rte — čemu tudi, N je lanska rabuka koristila ie Nemcoin. — K tetnu nam po-•■"(îa očividec, da je še dne i!2. sept, visela na eni hi-ši dolga vsa zarjavela cunja—botj v zastnoh nego v znak žalosti. Gosiiodar, ''' kaj tacetra rai!ot)Csi. pač no kaze pijetete, Iz|>r«d (',. kr. oki-ožnegii s«dišća. (No i)ričaj po krivem I) J:; (Irz, pravdnisivo je obtožilo; 1, Jurija Molek, [losestnika iz ^'"mne vasi, da je dne I, maja 190it v kazenskih poizvedbah i'foti .Martinu Krasovec radi hudodelstva po i?ti «3 in 9fJ k. z. in ("■t^Ntopka po gu zak. z dno 24, oktobra 18.'>2 št. 22H drž, zak. i""! c, kr, okr. sodišču v Metliki po krivem pričeval, s tem, da jo =!amolčal, da je imol Martin Krašovoc fine 10. aprila 1909 revolver, ko je prišel k Moleku po svojo ženo. II. Marijo in ^arrina Krašovec, oba iz Slainne vasi, da sta Juret,a jMolek z ^ijlovanjein in nasvet,ovanjcm k pod 1. navedenemu krivemu pričevanju napeljala, in sicer 1, majji prod zaslišanjem )(ri c. kr.okr. sodišču v Metliki oiia, Marija Krašovec tudi že nekaj dni ))red navedeidm zaslišanjem v hiši Jureta Molek v Slanini vasi, Zakrivili so s tem: Juro Molek s i)od I. navedenem dejanjem hudodelstvo goljufije jio JiS 197, J9i)a k. z., Marija in Martin Kra-^ovoc isto hudodeUtvo kot sokrivca po 5, 197 in 199 a k. z. in se naj kaznujejo po §u 202 k. z. — Pri c. kr. okr, sodniji v Metliki vršile so so proti Martinu Kra.šovec ]ioÍzv('dbe radi hudodelstev po §§ 83 in 99 k. z. in pre.stopka po § 36 orož, pat. V teku teh zaslišanj je bil tudi Jure Molek kot jinca in je 1. maja 1909 pri c. kr. okr. sodišču v Metliki izjavil, da ne ve, ali jo držal Martin Krašovec dne 10, ajinla v njegovem stanovanju v roki ključ ali revolver. Pri zaslišanju po orožniku Jo.sipu Ste-klasa pa je Jure Molek izjavil, da jo itiiel Martin Krašovec navedenega dno v gegovi hiši revolver v rokah. V istini se jo v posesti Martina Krašovec našel revolver in je ta začetkoma sam priznal orožnikom, da je imel 10. aprila revolver pri sebi, pozneje pa sta oba, Molek in Krašovec to zanikala. Jure .Molek je potem orožniku vpričo Matije Tomoc priznal, da je 1, maja pri c. kr. okr. sodišču v Metliki vodoma )>o krivem jiričeval; storil je to zato, ker ga je nekaj dni prod zasli.šanjem pri c. kr. okr. sodniji v Metliki na njegovem domu prosila Marija Kra.šovec, naj tako govori, da bo iijen mož prišel ven, da naj zamolči, da je imel njen mož ob navedeni priliki revolver, sicer jo bode n[je mož ubil. To je potrjeno tudi po pričah Mariji in Janezu Molek. — Jurij Molek [iriznava tudi, da ga jo 1. maja na hodnikn pri c, kr. okr. 8odi.šču v Metliki nagovarjal Martin Krašovec. naj pove, da je imel Martin Krašovec ob navedeni priliki ključ v rokah, ne i>a revolver; Marija Krašovoc »a je tem besedam pritrdila rekoč: „Da, da, pa reci, da je bi ključ." V.sled tega je res 1. maja krivo pričeval in jo bil Martin Kra.šovec od obtožbe radi prestopka oproščen. — i'ri glavni razpravi dno 16. sept, je Marija Krašovcc priiînala svoje dejanje, zato je tudi dobila le dva meseca joče, poostreno z 2 postoma za kazen. .Martin Krašovec pa je vztrajal .tri tem, da ni nagovarjal Jureta .Vlolek, naj za njega ugodno izpove, a je j»o navedenih pričah popolnoma dokazano dejstvo. Zato je dobil dva in pol meseca, poostrene s 3 posti; Jure Molok pa šest tednov ječe. wostrene s posti. Slovenski zemljovid ^.Hat ce Slovenske". V popolnilo dosedanjim določitvam naj služi .še to-le: Ves zem^evl bo 91 cm širok in 125 cnj dolg ter izide v 4 listih, lJubiti ga bo ali enostavno na paidrju ali napetega na platno; za ta zadnji slučaj je zopet razločevati troje: a) vsak iznied 4 listov je nalejjljen na dobro, sivkasto platno in jo razdeljen v 16 delov (torej zložljiv, v žepnem formatu); b) vsi 4 listi se prilepijo skupaj na močno, belo plauio, toda tako, da se da vos zemljevid zloziti v 4 dele (zemljevid bi se dal obesiti); c) vsi 4 listi se prilepijo skupno na močno, belo platno kot celota; vsak zemljevid dobi zgoraj in sjiodaj ličen iosen rob in obe.šalo. Napenjanje stane: sub a) 2 K TiS b (za vse 4 liste), sub b) 3 K, sul) c) H K 90 h. — „Matica Slov." prosi n. gg. poverjenike in odjemalce zemljevida sploh, da bi jj z n,-iOČllom obenem blagovolili javiti, ali in kako naj se poedinim naročnikom zem^evid prilepi. Kdor pošljo lo 5 K (ozir. ako ni matičar, G K), dobi zemljevid enostavno na papirju; na to opozarjamo zlasti p. n. gospodo, ki so že naročili zem^evid in do-poslali 5 K. Trinlističiii zemljevid habsburško monarhije. Sestavil Henrik l!;iti.ii. Froytag »fc Borndt, lJunaj, — S tem naslovom jo izšla že iiruga izdaja tega zemljevida, ki kaže po svojem zunanjem licu, kako si princ JJchteristeiii misli našo monarhijo, ako so preosnujo v trialističnem zmislu. Po tem nacrtu bi bile tri velike državo v eni monarhiji. Znano je, da so slovanski poslanci veleznameniti govor jioslanca Lichtensteina o trializmu takoj korigirali. Taka razdelitev, kakor se kaže na zemljevido, bi nur-brž nobenega izmeti treh ne zadovoljila. Nas Slovencev gotovo no, kor crr^a na severu od lieljaka kaže, da bi do mala eno tretjino Slovencev [»riklopili nemški skupini. Zemljevid vzamo IJravo za mejo, toroj^ odtrga vočino koroških in znaten del štajerskih Slovencev. Čehe priklo()i nemški skujnni, v kar oni ne bodo privolili. Vso Galicijo z Bukovino jm Ogrski, katera bi na ta način postala največja država. Imena krajevna so idsana po nemško oziroma mažarsko, slovanska pa zelo pokvarjena. Zemljevid sam na sebi daje dober pregled. Gospodarske drobtine. — (Jrozdni In sadni seiiieiij prirodi kmetijska podružnica novomeška v nedeljo dne lo, oktobra t. 1. v prostorih kmetijske .šole na Grmu. Pri tej priliki se bodo razstavile tudi razne potrebščino za vkiadanje in razpošiljanjo sadja, tako da bo vsa prireditev kolikor mogoče jioučna. Kdor želi kaj sadja ali grozdja prodati, naj ga razstavi v pripravnih [tosodah. najbolje takih, da BO sadje lahko v dotični posodi odpošlje. Postavi se lahko na prodaj v zabojih ali malih zabojčkih, tudi v koših in jerbasih. Ker je letoa malo saflja, je ujtati, da se bo sadje lahko prodalo. Sadje, ki se postavi iia prodaj, mora biti seveda prebrano in lepo. V posameznih posodah naj bo sadjo enake Trste, Želeti je, da se priglasijo vsi tisti gospodarji, ki imajo kaj sadja ali grozdja poslati na ta semenj. V zvozi s to prodajo bo tudi razstava sadnih izdelkov. — HiiKstava sadtiili in zeleiijara grozdje in sadje na debelo in tia drobno na prodaj. Zato opozarjamo na to priliko vso interesente, ki bi radi dobili kaj lepega sadja in grozdja. Grozdje so bo di»bilo tudi v iiinib zabojckib težkih po 5 kg. — K letošiii trgatvi. Ni zadosti, da nam je letos grozdje zastalo v svojem razvoju, anijtak nagaja nam tudi vreme. Prav sedaj bi nujno rabili ugodnega vremena, pa nam deževje namaka zemljo in zadržuje grozdno zorenje. Zadnje dni je napravil dež mnogo škode po vinograilih. Upajmo, da se vreme spremeni in da bo tudi trta imela še lepe solnčne dneve. Letos ne kaze dru-zega kakor jiotrpeti do zadnjega trenutka. Pri današnji konkurenci jo treba, da spravimo cviček, ki bo dober za kupčijo. — Ve« belega vina! Krior želi kaj več vina prodati, naj skuša napraviti več l)elega vina, ker gre belo vino bolje v denar kakor rudece. Pridelek cvička je omejiti. Kupčija v zadnjem času je pokazala, da so bela vina b«lj ceigena in da se dado zaraditega tudi bolje prodati kakor rudera. Za belo vino je odbrali seveda boHe bde sorte, da bo šlo vino lažje in bolje v denar. — Nkrbii« odbiranje grozdja je seveda neolthodno potrebno, če bot:emo kaj boljšega vina za kupčijo pripraviti. Gnjilo in slabo grozdje se mora Jociti od dobrega. Slabo grozdje naj se porabi za dom, le zdravo grozdje in (lobre vrste naj ae porabijo za vino, ki ga želimo prodati. Kdor bo vse skupaj zmetal, je sam kriv, če ne bo našel kupca. Skrbna trgatev in prebiranje grozdja postaja čim dalje bolj važna zahteva za naše krajo, če hočemo vina v denar spravljati, zlasti pa v takih letih kakor je letošnjo. — Domače trtne vrste kakor belina, lipna itd. so letos vnovič pokazale, da se ne morejo kosati s aortami, ki se priporočajo od strokovnjakov za nove nasade. Zato pa prenehajmo s pomnoževanjem doniat:ih sort, ko imamo po današnjih izku-ši^ah vendar tako dobre vspehe z vpeljanimi novimi vrstami n, pr, z veklincem, silvancem, rudečim vrhom, belim burgundcem in špa-njolom. Cas je, da enkrat izpregledamo, kaj je bolj.še in kaj jo slabše in da »i potem turo- jel. Imena darovalcev in dotični zneski pa so bodo na farnem zvoniku izpostavili na vpogled. Farno jiredstojnišivo v Št. .Terneju, dne f). aejitenibra liJ09. Vsi fararii. Ant. Lesjak, žiij)nik, = Aldridge, llinit. Tukaj jo umrl Fran Klun. Tokojni je bil doma iz Dulenje vasi pri liibiiici na Kranjskom. Po kratki in mnčni bolezni je v Gospodu zaspal 21, avgusta in pogreb ae je vršil 22. avgusta. Pokojni je pripadal k društvu „Večernica" št. 42 S, N. P. J. v Aldridge, katero mu jo priredilo dostojen pogreb. Obenem se jc udeležilo tudi pogreba društvo sv. Jožefa st. 17 J. S. K. J. in društvo sv. Barbaro postaja št. Ba ter še velik» drugih rojakov, ko amo izročili materi zorniji pokojnoga. Pokojnik zapušča tukaj dva brata in sestro, v atarej domovini pa očeta, Harney, Pa. Tukaj se jo ponesrečil Alojzij Parklo. Zlomilo mu je levo nogo nad kolenom, da revež trpi hude I)»* lečine. Pone,srečil se je v premogoveni rova, ko je podkopaval premog. Ni še dolgo tukaj in tako je bil preveč zaupljiv. Utrgala so je velika plast in ga poškodovala kakor ometgeno. I^onesrečen» rojak jo doma iz Mirne fieči na Doj^enjskem in tudi ni še dolgo, kar je prišel iz starega kraja. Najnovejše. Pozor! Železnica Ilrežice — Nov« iiiesln. Za rianaštiji list smo prepozno dobili oklic i>ri]iravljalnega odbora za imenovani projekt. Omenimo le, da ae je dosedanji konzorcij v lirežicnh obrnil na razne korporacije za ])ri8pevke — a dvomi se o rcs-nobi njegovega delovanja. Za prijjravljalni odbor sklicuje osno-valno zborovanje za nedeljo dno 10. oktobra ob 3. uri popoldne v Brežicah: „Narodni Dom." Interosontje od Novega mesta doli ob Krki do Brežič, vdeložito sol Zborovanje jo javno, vsak ima pristop. Smešnice. (Časovno.) A.: „Pogloj ono damo, ki ima tako lope zobe! ali so pač njeni ali rc?" — B.: „Seveda ao njeni; saj jaz vem, da je dala za nje 200 kron." (Kaj je zloï) Oe pustiš ženo doma in vzameš k(juč seboj, ni to nobeno zlo; pusti,š'jřa obadoma, jo to malo zlo; čepa pU' stiš k(juč doma in vzamoš ženo seboj, jo to ilvojno ulo, (Očitovanje.) Zet k svoji tašči: „Pa vendar, draga tašča, kako da mi niste pokazali vrat, ko sem prišel sniibit vašo hčer, če sto vedli da jo tako strašno sitna in svojoglavna, trmasta in oblastna?*' — „Vedi, ljubi zet, tega nismo hoteli storiti zaradi tega ne. ker smo vsi komaj čakali, da jo kdo iidpeljo od hiše!" (Tolažba.) Pepca: „l^e potolaži se draga Katra, ker Ti jo umrl mož!" — Katra: „Vsaj niaom jirav nič žalostna; zdaj vsaj vem, kje jo!" (Volitve.) K županu pride deček ter prosi za podjds. Župan nekoliko nevoljen mu reče: „Saj zdaj no boš več hodil k meni» ker bodo zanaproj sami ,kÍmovci' žujmnovali." — Deček se l'O' smeje ter odgovori: „Prav vam jo gospíxi žuiian, zakaj ste P» razpisali volitve v „kiniovcu!" O vremenu za mesec oktober. IJošlo nam je voč zel6 laskavih izjav glede točnega pr(>-rokovanja vremena za avgust in aeptemJier, Več posestnikov so je, ki so se ravnali po napovedanem vremenu, z vesoljem in cd« s hvaležnostjo izrazilo, da so zaradi tega pospravili lepo suho mrvo v pravem času pod streho. In zares, kdor ni kosil lotos ob lepem vremenu, je sam kriv, ako je moral posprav^ati mokro krmo. Seveda preveč predrzno zaupati no sinemo temu ugi' banju vremena; večkrat nam je že sjiodlotelo in nam zna zopet še spodletoti. — Najjovom pa s)»]ošno za oktober dokaj lepo i« prijetno vremo; vem, da a tem najbolj ustreženi vsem, posebno še vinogradnikom. — Prve dni do okolu 5. bo še pač bolj »e-prijotao in spremenljivo vreme, a jioteni pa postanejo stanovitno krasni jc,scn8ki dnevi s prav hladnimi nočmi do okolu 14. oktobra. Ta dan je kritičen dan srednje vrste, kat(;ri bode vremo spremenil v nekoliko oblačno, deževne in neprijetno dneve. Od l"?-nadalje postane zopet čisto jasno nobo. suho sicer toda mrzlo posebno zjutraj in zvečer; večkrat slana; zjutraj največkrat megleno, po dnevi solnčno in tak.šno le|>o vreme bo trajalo do okolu 25. oktobra.—Kakšno vremo jtostano nadilje, ker je 28. oktobra kritičen dan prvo vrsto, no vem jirav; pač pa mialiiii, da ss začenja dolgočasna josonska mokrota, ki zna trajati do okolu 6. novembra. K. Loterijske številke. TRST, 25. soptemhra 69 66 81 2 72 Sejmi na Dolenjskem v mesecu oktobru. v Novem mestu fsejraica), v Št. Rupertu. v Vidmu poleg Krke, v Kostanjevici in v Litiji 4.; v Metliki 6.; v Toplicaii 7.; v Št Vidu Pn Zatičini H.; v Semiču 12,; v Kočevju 16.; v Radohovi vasi 18.; v Novem mestu Oetni sojm) If).; v Kandiji pri Novcjii mestu 21.; na Veseli gori |iri sv.Kupertu 27.; v Mokronogu in v Žužemberku 28. v torek po sv, Simonu in Judu (2. nov.) v Črnomiju. Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje jHektl. pu Šenioa , . Koruift , . . , tJief...... Jeûmen , . , . Krompir (mernik)' Orah , . . : . 1» 18 13 7 11 1 11 12 52 80 VI ao 71 36 Imenovanje i.-Hektl. po Leča...... Bob...... Ajiifi...... Pruso ..... Siiršca..... Lan...... Jajii« po 7 iO TinaiieT. n 9 n n 16 71 76 71 71 26 Darovi za novo župno cerkev v Prečni. , ■ i-etriu Ant. 20. Mařence Jnrii 3, Sali Ft. 1, Alois DiewUeder Qoloh Marija 2, Zagurc A. 1. Beru» Jožef 1, Makovec Jan. 1, Mut. 1, SmoliÉ Fr. 1, Krese Ter. 1, Pusica av. Ant 1183, KavĚ Kmelf M. 6, Dolenc M. I, Derćar Jernej 8, Pavček Iv. 1, Pav.îeli Petriû Ant. 20. Mařence Jari) 3, Sali Fr. 1, Alois DieníUeder 6, Qrivc ' ■ -- ■ - ........1, Golob 1, KavfiekA 10, „ . ________ .... .............J ......... -, --vieil Fr, 0 80, Betma Fr. 1, Pavlin Mat. I, Kos Marija 40, Planine Antonija 2, Rebolj Jožef Tomiû Mar. 1, Mnrjîelj Ant, 1, Korjan J. b. rtacar 0 98, lUjniiian M. 1, Jož, 1 Feug iiois 1 Gnjidovc Jernej S, poroka Pnat> «Pmger H-2i. Bog blagoslovil Darovi za dijaško kuhitvjo v Novem mestu. Neimenovan 6 K, g. Jakáe Janei 2 K, (fdí. N, Rome 5 K, Neimeno-'»na a K, K. Fr. M..iit)a 2 K, vlć. g. žu.mik J. Virterger 10 K, prei. g. ka-^jnik in Uekan Tavčar 20 K, tIí. g. inpnik M. Netnanič 20 K. Zi»ilsođali: K. iupnik Ëimiilovnik po eno vrečo krompirja, kumar in Eelja; vlč, g. '"pnik Neinanič eno vrečo krompiria in eno pSenice. Hmeitiiška (frajičina oaroiia Wambold 5 vreč krompirja. Bog plati in daj poBnemalcev. Dr. Jos, Marinho. Tujci V Novem mestu, ~ Hot»l pniU: Kolar T, Starih« J., Žumii L. it Črnnniljaj Lindau L., i"'""" J., Seljak H., Salraii; B., Taiieigar A, Pimat A. iz Ljubljane; Fi.rtnna Sala; SantoSič F. is át. Vida pri Ljnbljani. , laki«: Welley J.. Prevc A, Kukelj O., Matjan F. « soprogo iz Ljub- Jnklič J. iz Vel.Lííí; Aiičimer A. iz Rake, ■ Holal Jacai: Oswald P.. Line A. iï tít. Vida pri Zatičini; ZakrajSek M. f aiopiÈ; l^avliua H. ic Stoktor Kalifornija); Bitenc L, Booač V. ia Ljnb- Lnkek Min iz Vel. Liike; Mikec F. i« Mal. Slatenlra; Janko F. is Da-^^Žj^ko J. i, Ljubljane,___ Posestvo na prodaj! Hiša B ř!:osi>odarskim poalopjom, njiva, košcnica in bosta, ^cia xclfj nizka. Natančneje se izve pri Jožetu «iiHč, Stniiiiika župnija ňmibel pri Novem mestu._t^aa-S-l) Kozolec (topler) ® tremi okni in na konceh T>o en okenj je na prodaj v Valti vasi P^jI'^""''" »nlur št. +.___(308-4-3) najboljSe kakovosti in po najnižji ceni se dobi od sredo, 29. t. m. pri Aiitniiu lûuler, ajmenićarju v Karmolu pri Sent Janžu (Dolenjsko). .217-3-2) Dva lepa po tri mesece stara (sim-s) psa (pi epoličíirjíi) ^ta na prodaj. Kje, so zve pri iipravnistvu JJol. Novic", Učenec se takoj sprejme v trgovino s špecerijskim blagom in železnino, ki jo dovršil vsaj judsko šolo in jo star 14 let. Trgovina z mešanim blagom Fniue iiiiištiii v Metliki. (316-3-2) IL Radi oddaje prizidja župne cerkve v Šmarjeti (Dolenjsko) vršila se bodo ofertna obravnava dne 6. vinotoka 1909 v žnpnišcu v Smarjeti. Postavno z 1 K kolekovane oforto je poslati istega dne do 10. ure iiredpoldno na župni urad v Žmarjeti, na zakasnelo ))onudbe se ne bo oziralo. Dotične načrte, stroškovnik in stavt)eno pojfoje si vsakdo lahko ogleda v župniški pisarni istotam. Prorařunjeno je: 1. Posipairje starega zidovja i. t. d......K 1.776'~- 2. Stavbena dela............ 23.6.59'21 3. Tesarska dela............ 2.689-44 4. Kleparska in krovska dela.......„ 7.675'40 B. Mizarska, ključavničarska in pleskarska dela „ 5 106-60 6. Kinčevaina dola...........„ 2.622'20 7. StokJarska dela............I.TOQ-IO 8. Strelovodna dela . , . ........ 268 50 Skujiaj . K 46.396-4Ó Ponudbe se lahko stavijo za skupna dela ali pa za posamezna dela ter se pošiljajo po pošti ali pa osebno zroči župnišču. Podpisani župni urad si pridržuje pravico izhrati iz med ponudnikov graditelja ne oziraje se na visokost jionudbenih cen. Župni urad v Šmarjeti, dne 9. kimovca 1909. {207-93) A. Zaman, župnik. lliiz^^Ias. Podpisano županstvo proda iz svoje boste v Cegonci pri Rudolfovern brav blizu novomeškega kolodvora 261 komadov = 128*465 m^ smerek in hoj, katera drevesa so že posekana in obelena in sicer po kubični meri, Razpisujejo ae v to svrho ponudbo, ki naj se do 20. oktobra 1909 pri podpisanemu županstvu vložijo, kjer ne isti dan ob 11. uri dop. vrši tudi ustmena dražba. Tem ponudbam priložiti je 10% varščine v gotovim, hranilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjih. Vsakdo, ki hoče vložiti ponudbo si lahko posekana drevesa poprej ogleda z mostnim gozdnim čuvajem Pavlicem, ki stanuje v Cegonci. Mestna občina ni vezana sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vsak ]ionudnik na svojo ponudbo do 10. novembra 1909, kar se ima v ponudbi omeniti. — Pogoji glede plačila kupovine, kedaj in kako jo spraviti les iz boste, kakor tudi drugi pogoji izvejo 80 v občinski pisarni v Rudolfovem, ter ima vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da 80 jim podvrže. RUDOLFOVO, 28. septembra 1909. (223-2-1) Mestno županstvo. Krompir v vsaki množini prav lep in zdrav je na prodaj na graščini „Struga**. (2e4-g-n Naročila se sprejemajo v vinotoču na Glavnem trgu v hiši gosii« Ficlitenau. S 1. oktobrom nadalje se poučuje nemščino, laščina in francoščina v ulici za šolami, hišna štev. 60, v hiši gospoda Ničimer. .^an Svojí k svojim! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handija in ohoiico reg. zadruga z neomejeno zavezo iíí8-o-4) V lastnem domu v Kaiidiji sprejema IiraiiiJne vioge od vsacega, če je lyen ud ali ne, ter obrestuje po -»i na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega |>)ai;uje. t t I I » Letnik 1910 Nova enonadstropna hiša na prodaj naâe y^Družinske pratike" v Novem mestu. — Več se izve hi.nna Stcv, 60 ulica za šojami. ■ m ■ MaH ■ ■■ ■ je ravnokar izšel in ae dobiva skoro po vselj trgovinah, na debelo pa v LJiililJiiiii: v ^.Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tiali. društva", da^je v trgovinah Ant. Krisper, Vaso Petričič in Iv. Korenčati; v Ti-stii : prodajalna „Katol. tisk. društva**; v Celju: Zvezna trgovina. (192 3 8) Cena komadu 24 vin,, po pošti 10 vin, več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik! Stechenpferd lilijino mlečno milo Najmllejše milo za kožo kakor tudi preti pegâtn! (64-20-161 Dobi se povsod 1 Ustanovljeno X'^H.HI SVET EC Ustanovljeno 1899 brivec in vlasuljar 1899 iídeltije TB» vlasnljsreka dela. ktipnje imesaiie in reiaue ŽENSKE LASE p(i naj-TiSji ceni V saU)(;i ima vse tiiaietne Bfari, poselini) kvaiu^du »likui original Bayrum tekotina iroti iipvUnju Im m (»rlint, prhut ieuiije tt-kum eiioiiiesKi-ne »li'traiie popolDoma po njeiçovein naviidilu. Pravi Amarlkan-Petrcl tudi iirotinušen ta rast puiiiladka las ponehno pri otrocib NeprewnljÍT Nusiol, barvilo za lane in brade, preliaia vse dusedanje iinajđbe. čiiduvit nspeL «edajiiofiti, neškodliiv. idraviiiško preiHknn, Zraveu figa pripnroiia svoj Brivski Salon, nrejeu z najnovejiimi kom-fitrti, H bicr», ùÎBto, dobri) postrežba žtleč uiui)Kobri)J[iega obiska. Rudolfovo, Glavni trg. TNasproti mentne hiše.) KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Stavbeno podjetje Znidapčič S Stepančič Gorica, ulica Mattioli filijalho v Kandiji pri Novbid mestu ae priporoča s), občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata (ivo-o-ii, ZnidarîSiÈ 8 SíepaniSič. Sodi od 300 do 800 litrov jako močni in zdravi dobijo se jiri i21H-3-9> ]os. Iflcflz v Rudolfovem. Kflil-opa beU prevlaka (giaïura) la umivalne mize 90 riu. Eeil-uva pnsta za âevlje po 30 via. Keil ov lak za ilateuje okvirjev 40 vin. Novo mosto: J. Picek, urnomei]: Anton Znrc Idrija: \'al. Lapajne. Kaninik:Ed. Hajek. Kočevje: Frans Loy, Kranj: Krauc D dene. Keil-ovo leičilo za pode DO vin. £eil-úv lak za klubuke v različnih barvah. ima vednn v zalogi tvrd k a Ljubljana: Leekovic & Meden. Postojna: Anton Ditricb, Skofja Loka: M. Žii;on. Zagorje: Kili. E. Mibelčii. Radovljica: Oto Humano. (190 6-6) Pozor! Slopenslio podjetje! Pozor ! Slavnemu občinstvu se priporoča dne Il.febr. 1909 na novo otvorjona velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soiivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (50 4.4-31) Isdajatalj in uloiuik Urban Horvat. Udgavumi nrednik A. Žiosar. Tiik 1. Krajac nasi.