Listek. Hiša v gozdn. (Resnična dogodba; posloveail Iv. Vouk.) V moji mladosti sem rad obiskoval hišo nekega prijatelja mojih starišev. Bila je ena najsre6nej8ih hiš, kolikor sem jih kedaj videl. Moji stariši so z njo živeli v najboljšem prijateljstvu in ker sena se bil tudi jaz oklenil svojih pajdaSev iz njih hiše, smo bili pogostoma skupaj. Najbolj priljubljena v celi rodbini in tudi daleč na okolu je bila stara ljubeznjiva gospa, katero so znanci imenovali navadno »stara mama«, tujci pa »gospa gozdarica«. Imela |e kakih sedemdeset let, vendar je 8e bila živahna, gibčna; in vkljub svojim že belim lasem, je vzbujala povsod zanimanje. Ko sem nekega večera priSel v to hiSo, sem naSel že »staro mamo« v živahnem pogovoru z dvema gospodoma. Jeden je bil mlad pravnik, drugi pa stari upokojeni stotnik. Pogovor je bil 0 ženskem pogumu in če se sme pogum prištevati k ženskim značajem. Stara mama ie rekla: »0 tem sodite potem, ko vam povem nek resničen dogodek, ako vas ž njim ne bom dolgočasila.« To je bilo znamenie in od vseh strani smo prosili staro mamo, naj nam to le pove. Omeniti moram, da je znala v resnici krasno pripovedovati. Po kratkem molku začela je svojo povest tako-le: »Dve uri hoda od mesta S. stoji, ali pravzaprav je stala. v zadnjem času preteklega stoletja v velikem gozdu lepa hiSa, v kateri so prebivali gozdarji. Priprosta in snažna je tako ljubeznjivo raolela iz zelenega smrečja in drugih dreves, da ti je veselja igralo oko, ako si jo zagledal. Na severni strani je stalo veliko gospodarsko poslopje z lepem vrtom; južna stran jednonadstropne hiSe je bila preraščena z vinsko trto. Ta trta je bila veselje in ponos gozdarja, dasi je dajala le malo in ne posebno okusnega grozdja. V hisi so prebivali sami srečni ljudje. Anton Volčanec je bil mlad deček, sirota brez starišev, katerega je stari gozdar sprejel za učenca. Trdo se je godilo fantu pri strogem možu, predno je dospel do časti lovskega pomagača. Ker je bil vrl in marljiv mladenič, prikupil se je staremu gozdarju, da mu je ta zaupal vedno več. Tako je teklo leto za letom. Stara gozdarica, vrla žena, je že davno umrla in nadomestovala jo je v gospodinjstvu edina hčerka Ivanka. Ko je zbolel njen oče, bil je gozdarski pristav Volčanec prava pomoč oslabelemu gozdarju. Zvesto je spolnjeval vse dolžnosti, skrbno stražil gozd in hišo, a največje plačilo mu je bilo pohvala od strani očeta in pa prijazen nasmeh njegove hčerke. Da, ta Ivanka! Kje na Sirokem svetu je bilo še tako dekle? Tako lepa in ljubeznjiva, tako razumna in pridna, tako nežna in dobra? Biseri so bile njene oči. Ubogi mladi Volčanec. Srce mu je kipelo v prsih, ko je pogledal mlado deklico, vedoč, da mu ni možflo doseči sreče, da se združi z njo za vedno. Stari gozdar je sprevidel. kako stoji z mladima. Dolgo je premisljeval in prevdarjal, a nazadnje je spoznal, da ne najde boljšega in pridnejšega zeta. Nekega dne se je dogovoril z njim po domače, ter mu je dal roko 8voje hčerke in obljubil, da dobi kakor njegov zet tudi njegovo službo. Kaj je odgovoril srečni mladenič, sklepa se lahko iz tega, da je za štiri tedne bila vesela poroka. SrečnejSe dvojice od teh dveh bi našel težko pod solncem in dobri ofie je užival za to veliko hvaležnost. Škoda le, da se ni dolgo veselil sreče svojih otrok; za pol leta potem so ga pokopali in Ivanka se ni mogla utolažiti o izgubi ljubega očeta. Sčasoma ae je tudi ona pomirila. Anton )e dobil službo svojega tasta in lepo, srečno življenje je cvetelo v hisi. Mar- ljivo je gospodinjila mlada, cvetoča žeca in oskrbovala hišo in vrt s pomočjo zveste stare dekle, Mice, katera jo je še kakor otroka zibala. Mnogokrat je bila po eele dneve sama, ker je mladi gozdar imel veliko opravka v gozdu. — Zvečer pa je sledilo veselje in objemanje. Kakor radosten sen, preteklo je obema leto. Mislila sta, da je njima sreča prikipela do vrhunca. Pa motila sta se, in to sta Se le sprevidela, ko je zagledal beli dan prvi otrok, močan lep in zdrav deček. Malo dni po tem srečnem rodbinskem dogodku je bilo videti gozdarja opravljenega za pot v mesto L., kamor so ga klicali razni nujni opravki. Tudi je imel nakupiti razne reči za krst, katerega je hotel sijajno obhajati. »Na svidenje, Ivanka«, je rekel Anton in stopil k postelji žene; >na svidenje, ljuba žena! Ako bo možno, pridem zvečer nazaj; če pa mi ne bo možno nocoj, vidis me pa gotovo jutri zjutraj. Saj veS, da imam mnogo opraviti v L. Pazi na-se in na najinega mladega »gozdarja« tukaj, da vaju najdem oba zdrava.« Ljubeznjivo se je nagnil po teh besedah in poljubil dete in mater ter hotel iti. 2e je odprl duri, kar se je obrnil in obstal ves zamisljen. »No, Anton, kaj premišljuješ?« ga je nagovorila žena. »Ivanka, ni mi posebno prav, da ti s staro Mico sama, brez vsega varstva ostaueS. Kaj, ko bi se tebi ali otroku kaj pripetilo! Zakaj ravno moram sedaj v L., ko ni nobenega pomagača doma Saj veS, da mi gre s spravljanjem drv trda«. Pred kratkim je namreč burja polomila precej dreves in povzročila preceiSnjo škodo. Drevesa so biia prodana, denar že tukaj, in priSel je čas, da je moralo biti vse v redu; les še pa ni bil zmerjen, razsekan itd. »Anton, meni se dozdeva, da vidiš pri belem dnevu pošasti«, odgovorila mu je smehljaie Ivanka. »Kaj neki se naj pripeti otroku in meni? Midva se dobro počutiva in le na tvoje prigovarjanje sem ostala dalje v postelji. Le idi brez skrbi, kamor te kličejo opravki; prej ko odideS, prej se povrneS«. »Da — ali — to je — ljuba žena, reci mi odkrito, ali se res ne bojiš ničesar? Tukaj sredi gozda je tako samotno! < »Kako? Da bi se bala? Jaz? Bog ve, Anton, odkar imaž otroka, si postal sam otročji. Pred kom naj se bojim, jaz, ki sem gozdni otrok, tukaj rojena, tukaj vzgojena? Gozd in jaz sva znanca. Razbojnikov ni, divjih zveri tudi ne. Da boS pa bolj miren, ti obljubim, da bom imela ves čas, ko tebe ne bo, vrata zaklenjena. Ali si sedaj zadovoljen? Idi toraj v božjem imenu in se kmalu vrni. Na svidenje !< In odSel je. Na dvorišču je še zabičil Mici, naj skrbno pazi na njegov zaklad, nato je poklical psa, sedel na konja in oddirjal. Ivanka je ležala srečno se smehljajoča. Predpoldne je preteklo v raznem premišljevanju in z negovanjem otroka. Kar je zasliSala trkanje na vrata. Mica je pogledala skozi okno in takoj spoznala »rudečo Lizo«, ženo iz bližnje vasi, ki je navadno delala pri gozdarjevih, ter si s pridnostjo pridobila njih naklonienost. Vrhu tega se jim je tudi smilila, ker jo je mož čestokrat pretepal. Ta, z imenom »šepavi Vid«,»ie delal istotako pri gozdarju, bil je pa pijanec in nezaupen delavec. Svoje ime je dobil po strti nogi, ki se mu ni prav zacelila in ie za to šepal, Liza pa je imela rudeče lase, zato je bila »rudeča Liza«. — Rudeča Liza je vstopila v sobo in Sla k postelji s sklenjenimi rokami, io kakor so že ženice, je začela občudovati in hvaliti. »Kclo bi si mislil. 2e Sest dni je gospa gozdarica v otročji postelji in nikdo ni tega vedel! In kakšnega angelčka imate tu!? Ej, ti mali srčni tatek! Mnogo otrok sem že videla in imela v rokah, takšnega pa še le nisem videla. Gospod gozdar je lahko vesel. Popolnoma mu je podoben. Bog vam obrani ljubeznjivo dete in daj Se več po vrhu. Dovolite mi gospa, da ga nekoliko ponegujem, da se bo stare Lize od začetka privadil. Ali smem? Take besede čuje pač vsaka mati rada. Ivanka se je ženi za te besede zahvalila in rekla: »Lahko ostanete tukaj, Liza; Mica vam naj da obed. Tu pa tam ji lahko kaj pomagate. Plačam vam za celi dan io ko pojdete domov, lahko nesete seboj se večerjo za vaSega moža.« Liza se je zahvalila in odšla z deklo. Po obedu je rekla Miea, da ima razne opravke na vrtu; ljubo bi ji bilo, ako bi hotela Liza ostati in čuvati gospo in otroka. Tako se je zgodilo. Mica je šla na vrt, Liza pa se je splazila tiho v sobo. Naglo je pogledala na postelj — Ivanka je spala. Previdno je zaklenila duri, se vsedla in nekaj premiSljevala vedno gledaje na spečo ralado goz- darico.  (Dalje sledi.)