»Kmetovalec« izhaja 15. In zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slcxven6ke kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. .r ---r---_ Inserati (oznanila) se zaraiunjajo pb tiastopnlh ctnah: Inserat na vsi strani >C, na >/» strani 300 K, na '/» strani 1§0 K, na '/» strani 1Q0 IVga J/u strani 50 K tri na >!u strani 25 K. Vsaka vrsta v ,Malih naznanilih" slane" 2 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk j. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »kmetovalca« so dovoljeni le tgdaj, če se navede vir. Obeegt Koroške podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo. Narodno - gospodarsko stanje Jugoslavije v primeri z Nemško Avstrijo. — Kmetijsko-gospodarski položaj Slov. Korotana. — Poljedelstvo Slovenskega Korotana. — Sadjarstvo, vrtnarstvo in vinarstvo. — Travništvo, pašnišlvo in planine. — Planšarstvo na Koroškem. - Melioracije na Koroškem. — Živinoreja v Slov Korotanu. — Agrarna reforma ln nje posledice za Koroško. — Kmetijsko zadrušništvo na Koroškem. — Kmetijsko šolstvo na Koroškem. — Kje je bodočnost koroške živinoreje? — Anketa o ureditvi pašniških pravic. — Skrbite za dobre merjasce 1 — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati. Koroška Številka. Ilustrovan gospodarski \\st Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Slovenski Korotan mora postati del Jugoslavije! Koroške podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo. Z razsulom bivše Avstrije in s priklopitvijo dela Slovenskega Korotana k Jugoslaviji je bil nkinjen za te kraje delokrog kulturnega sveta za Koroško (Landes-kulturrat fiir das Herzogtum Karnten) in koroške kmetijske družbe (Landwirtschafts-Gesellschaft fiir Karnten). Imenovani instituciji, dasiravno po imenu strokovni organizaciji, ste delovali predvsem v nacionalnem oziru in vsled tega seveda popolnoma pristransko. Zato se ni čuditi, da so bili deležni dobave raznih kmetijskih potrebščin po znižani ceni in visokih podpor za povzdigo kmetijstva le Nemci in nemčurji, dočim za našega ubogega slovenskega kmetovalca celovška gospoda ni imela srca. S satansko zvijačo je skušala vedno zavedne kmetovalce in ako se ji ni posrečilo v naših ljudeh zatreti slovenskega mišljenja, je po njih udarila s kru- tim bičem maščevanja, ki se je zrcalilo v vsestranskem zatiranju in zapostavljanju. To je povzročilo, da je bilo že pred vojno včlanjenih pri „Kmetijski družbi kranjski" veliko število koroških kmetovalcev. Za udnino, ki so jo slovenski kmetovalci plačevali nemškemu kulturnemu svetu v Celovcu in koroški kmetijski družbi, se jim je nudil le ničvredni in predvsem za severni del Koroške pisani gospodarski list „Landwirtschaftliche Mitteilungen fdr Karnten". Po zasedenju slovenskih delov Koroške s strani naših oblasti in z osvoboditvijo Korošcev izpod krutega nemškega jarma, so se začeli ondotni kmetovalci številno priglašati za ude Kmetijske družbe v Ljubljani, ki je istočasno razširila svoj delokrog na celo Slovenijo. V par mesecih po lanskoletni osvoboditvi se je osnovalo okrog 25 koroških kmetijskih podružnic, katerih število se je do danes pomnožilo na 41. V sledečem navajamo imena dosedaj ustanovljenih kmetijskih podružnic in število letošnjih udov. Sodni okra] Tek št. Sedež kmetijske podružnice Število udov Opomba Borovlje 1 2 3 4 5 Borovlje Sele - Slov. Plajberk Šmarjeta v Rožu Sveče pri Bistrici 101 50 37 65 58 s H o 2 c ° • >n -O .«_ S i £ n h CeSovec 6 7 8 9 10 11 12 Hodiše Kotmaravas Pokrče Radiše Škofiče Vetrinje Žihpolje 37 29 43 30 35 13 29 Tvorijo .Zvezo poc družbe za Slovenijo politični ol< Dobrlavas 13 14 15 16 17 18 19 Apače Dobrlavas Globasnica Kasaze Škocjan v Podjuni Št. Vid v Podjuni Zitaravas 39 63 44 34 55 53 51 i „Zvezo podružnic družbe za Slovenijo tia okraja Dobrlavas n Žel. Kapla"' Žel. Kapla 20 21 Reberca Železna Kapla 27 45 .2, ,-a-o| § s Plibe.k 22 23 24 25-26 27 28 •29 30 31 Bistrica nad Pliberkom Črna Guštanj^ javorje Koprivna Kotlje Libeliče Mežica Prevalje Pliberk 30 43 27 32 30 27 52 39 65 122 Velikovec 32 33 34 35 36 Velikovec Djekše Grebinj Ruda ' Vobre 51 50 75 45 39 Beljak 37 38 Drava Loče 34 69 Hožek 39 40 41 Ledenice Logavas Sv. Jakob v Rožu 27 44 84 Skupaj podružnic: 41 udov: 932 Poleg tega pa so kmetijske podružnice okrajev Borovlje, Sele, Slov. Plajberk, Šmarjeta v Rožu in Sveče pri Bistrici, kakor tudi okrajev Apače, Dobrlavas, Globasnica, Kazaze, Škocjan v Podjuni, Št. Vid v Podjuni in Žitaravas, ustanovile, v svrho skupnega, smo-trenega delovanja in podpiranja v kmetijsko-gospodarskem oziru Zvezo kmetijskih podružnic, in sicer prvoimenovani kraji „Zvezo podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo" za sodna okraja Dobrlavas in Železna Kapla", drugoimenovani okraji pa „Zvezo podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo za boroveljski politični okraj". Po svojih strokovnih uradnikih je priredila družba v sledečih okrajih kmetijsko - strokovna predavanja: Borovlje (trikrat), Sele pri Borovljah, Šmarjeta v Rožu, Sveče pri Bistrici (po dvakrat), Hodiše, Kotmaravas, Škofiče, Št. Ilj, Vetrinje, Žihpolje, Apače, Dobrlavas, Globasnica, Škocjan v Podjuni, Žitaravas, Guštanj, Pliberk, Prevalje, Djekše, Grebinj, Rada, Velikovec, Zel, Kapla, Drava, Loče, Ledenice in Sv. Jakob v Rožu (po enkrat). Poleg tega je tudi strokovno osobje poverjeništva za kmetijstvo, zlasti učitelji kmetijske šole v Velikovcu, priredilo številno predavanj, ki so bila vsekdar polnoštevilno obiskana, kar priča o zanimanju za kmetijski pouk med našimi zavednimi koroškimi kmetovalci,1 za katere se v tem oziru' ni brigal niti celovški kulturni svet, niti tamošnja kmetijska družba. V svrho vspostavitve vsled neprestanih vojnih rekvizicij izčrpane živinoreje, je kmetijska družba za Slovenijo podpirala nakup dobrih plemenskih živali s tem, da je delila in še deli primerne podpore, in sicer se kupcu plemenskega bika d & podpora v višini ene tretjine nakupne vsote, za plemenske merjaščke pa podpora do polovice nakupne vsote. Po znižani ceni je nadalje družba letos oddala svojim koroškim udom do 4000 sadnih drevesc. Izmed drugih potrebščin pa so udom vedno na razpolaganje po znižani ceni razna umetna gnojila, močna krmila, razkuževalna sredstva i. t. d. Vsak ud dobi nadalje brezplačno dvakrat mesečno priznan strokovni in ilustrovani gospodarski list kmetovalec", v katerem se mu poleg posrednega odgovora na stavljena strokovna vprašanja, odgovarjajo tudi vprašanja, ki so važna, da se o njih pouči tudi sosed -kmetovalec. Z vsestransko gmotno podporo in s strokovnim poukom s strani kmetijske družbe in države se hoče dvigniti gmotno stališče naših vrlih koroških kmetovalcev, ki so stoletja bili izkoriščavani in vsestransko zatirani po Nemcih, ki jih še sedaj žele z zvijačo zvabiti, da bi glasovali zanje. Všeč so jim seveda rodovitni kraji Slovenskega Korotana, v katerem bi se potem z neskončnimi rekvizicijami odtrgaval našemu kmetovalcu v potu obraza težko zasluženi košček kruha, da bi se potem številno in kmetovalce vsestransko zatirajoče uradništvo, delavstvo iu verižništvo Nemške-Avstrije sitilo in iz žuljev kmetovalca polnilo svoje nikdar polne mošnjičke. Koroški kmetovalec! Želimo Ti vsekakor dobro, zato Te sedaj pred prihodom dvanajste ure Tvoje usode ponovno opozarjamo, da je Tvoje blagostanje in gospodarski obstoj mogoč le v Jugoslaviji, za katero bo glasoval vsak treznomisleč Korošec, ker ve, da po-menja Nemška-Avstrija' zanj gospodarski propad. Narodno-gospodarsko stanje Jugoslavije v primeri z Nemško Avstrijo. Z ozirom na nekatere laži, ki jih potom svojih brošur trosijo Nemci o Jugoslaviji, češ, da nima rud, premoga in industrije, je treba povdariti, da je današnja Jugoslavija tako bogata na prirodnih proizvodih, kakor razen Rusije nobena druga država v Evropi. Da pa še dandanes to naravno bogastvo ni dvignjeno, je deloma kriva osemletna vojna, ki so jo Srbi morali voditi s Turki in pozneje z Avstrijo. V tem času je seveda moralo počivati vsako delo na gospodarskem polju. Kar se pa tiče jugoslovansk h dežel, ki so b le prej pod Avstrijo in Madžarsko, je znano, da se je z njimi ravnalo po mačehovsko. Nemci niso nikjer pri nas hoteli začeti s kako novo industrijo, s kakim novim podjetjem, rudnikom ali podobnim in tega niso dopuščali niti domačim ljudem, le da bi ti kraji ostali gospodarsko slabi in vsled tega vedno odvisni od Nemcev — tlačiteljev. Sedaj pa, ko nam je zasijalo solnce svobode, se je vse začelo bujno razvijati in v kratkih letih bo naša država s svojimi prirodnimi bogastvi stala na prvem mestu. Glede živil je dandanes J goslavija zaželjena že od raznih držav. Italija, Avstrija, Češko-Slovaška, Grška, Madžarska se pulijo za naše žito in živino. Premoga imamo v Sloveniji, v Bosni in v Srbiji toliko, da bo, ko se enkrat otvorijo ti premogokopi, naša drža /a mogla zalagati polovico Evrope s premogom. Vodnih sil imamo toliko, da bomo ž njimi lehko preskrbovali naše kraje z električno gonilno silo. Rud imamo tudi polno. Železa nam nudi Bosna in Srbija v zadostni meri, da ne bomo odvisni več od tujine. Bakra imamo v Srbiji toliko, da bo vsa Vzhodna Evropa zavisna od nas. Svinca imamo na Koroškem in v Srbiji dovolj. Cina kopljemo na Koroškem, v Bosni in v Srbiji. Soli ima Bosna dovolj; razentega nam nudi Dalmacija priliko, da si pridelamo morsko sol. Živo srebro pridelujemo razen Španije samo mi v Evropi. Boksit za pridobivanje aluminija smo kopali že davno v naših krajih in ga izvažali v Nemčijo in v Švico. Razen teh imamo še mnogo drugih rud v obilici, ki nam ne zadoščajo samo za delovanje naše industrije, ampak jih lehko še izvažamo. Obrt in industrija. Domača obrt je pri nas zelo razširjena. Omenjamo samo lesno obrt, ki je v naših krajih doma ter se od nje preživljajo celi okraji. V Borovljah je zelo razvita puškarska obrt, ki slovi po celem svetu in proizvaja najboljše lovske puške, ki so znane po vseh krajih Evrope. Glede izdelovanja blaga za obleko in perilo imamo že sedaj veliko tvornic, predilnic in tkalnic, ki pode-lujejo predivo, volno in bombaževino. Sedaj se pa ustanavljajo še druge tvornice in v malo letih bomo popolnoma neodvisni od inozemstva. Da, celo izvažali bomo blago v tuje države, kar bo državi in državljanom nosilo obilo koristi. Sladkorna industrija v vzhodnih delih naše države šteje osem velikih tvornic sladkorja, ki morejo pode-lati toliko sladkorne pese, da nam bo ne samo zadostovalo sladkorja za naše potrebe, ampak se ga ena četrtina še lehko izvozi posebno na Turško, kjer je dosedaj prevladoval uvoz iz Češke. Da je bilo letos pri nas pomanjkanje sladkorja, je biia kriva le lanska slaba letina in vsled prevrata nastalo pomanjkanje poljskih delavcev, vsled česar ni bilo mogoče pridelati toliko sladkorne pese. Mlinska industrija je pri nas tako razširjena, kakor v nobeni drugi dižavi, kajti imamo veliko množino parnih in vodnih mlinov, ki bodo mleli žito ter se bo prodajala zunanjim državam le moka, da bodo imeli naši mlini dovolj posla in delavci zaslužek. Papirnic, tvornic za papir imamo za sedaj še precej, vendar nam ne zadostujejo še, vsled č.sar se že nove zidaj). Te bodo lehko obratovale, ker imamo dovolj surovin za papir. Tudi v tem oziru ne bomo več odvisni od tujezemstva. Pivovarne so že dandanes tako razširjene, da bomo zalagali s pivom vso državo. Že sedaj je prepovedan vsak uvoz piva, ker ga domače tvornice dovolj izdelujejo. Žganjarr.e v Slavoniji, Bosni in v Srbiji izdelujejo toliko raznovrstnega žganja, da ga bo zadostno za domače potrebe in da ga bo precejšnja množina ostala za izvoz. Strojarne za kože se nahajajo največje na Kranjskem, Koroškem in na Hrvaškem ter smo že prej zalagali s kožo velik del drugih avstrijskih dežtl. Kož nam ne primanjkuje, ker smo jih že prej izvažali v velikih množinah. Manjka nam samo še ena tvor-nica za najfineljše vrste blaga; brez katere pa tudi lehko Jzhajamo. Železarska obrt se je v zadnjem času začela razvijati zelo povoljno, tako da smemo z upravičenostjo pričakovati v prihodnjih letih, da bomo glede poljedelskih strojev in drugega orodja popolnoma neodvisni od tujih držav. Najmanj pa bomo potrebovali od Avstrije, ki itak izdeluje tako slabo blago, da se je komaj izplača kupovati. Tudi steklarska obrt se je začela ugodno razvijati. Tvornice stekla v Hrastniku, v Litiji in v Zagorju so izmed največjih, kar jih je bilo v Avstriji. Ko se te spopoinijo, tedaj bo prenehal vsak uvoz stekla iz Avstrije. Mnogo drugih točk govori še za to, da so od Nemcev in nemčurjev raztresene laži popolnoma brez vsake podlage in namenjene le, da zbegajo naše nepoučeno slovensko ljudstvo na Koroškem in je nekako pridobijo za Avstrijo, ki je itak že na robu propada. Nemcem je žal po najrodovitnejšem delu Koroške, ki jih je med vojno zalagal s hrano, žal jim je po tistih krajih, kjer so si s takimi upi ustanovili industrijo, ki naj pomaga ponemčevati slovenskega kmeta, žal jim je za vas pridne kmetovalce, ki ste jim robovali in donašali svoje pridelke napol zastonj v hišo, da so si oni pri tem polnili svoje prazne žepe. Samo to je vzrok, zakaj tako vpijejo in jokajo, ker vedo, da jim je ta kraj za sedaj in za vedno izgubljen. Koroški Slovenci! Spomnite se Gosposvetskega polja f Spomnite se 1000letnega tlačanstva pod nemškim jarmom! Spomnite se, kako so Vam Nemci posebno v zadnjih desetletjih izganjali vaš mili slovenski jezik iz šole, iz cerkve, iz vseh javnih uradov! Spomnite se, da je bil še pred šestdesetimi leti danes ponemčeni Celovec središče slovenskega gibanja, slovenske literature! In spomnite se vseh krivic, ki so Vam jih Nemci prizadjali posebno v tej dobi ter Vas gospodarsko tako upropastili, da ste pod njih vlado postali malodane sužnji. Če se spomite na vse to, Vam ne bo težko pri glasovanju za pripadnost izbirati med bogato in svobodno Jugoslavijo, kjer Vas čaka blagostanje, in med izmozgano in vsega oropano Nemško Avstrijo, kjer Vas čaka gospodarski pogin in suženjstvo pod nemškim jarmom! Kmetijsko-gospodarski položaj Slov. Korotana. Temelj narodnega blagostanja na Slovenskem Koroškem tvorijo sledeče panoge: živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, travništvo in gozdarstvo. Z občudovanjem vredno vztrajnostjo in ljubeznijo do domače grude se peča prebivalstvo teh krajev s poljedelstvom tudi še v onih legah, ki že od narave niso za to najprikladnejši. Vendar igra na Koroškem živinoreja najvažnejšo vlogo in tvori glavni vir dohodkov tamošnjih kmetovalcev. Po svoji naravni legi, obsežni površini travnikov in pašnikov je ta dežela poklicana, da ravno v tej panogi kmetijstva postane merodajna za vzrejevanje in izvoz plemenske živine v one dele naše države, ki v tem oziru nimajo ravno ugodnih tal. Postati mora torej „Slovenska Švica". Po statističnih podatkih se deli površina tistega dela Koroške, ki je pod jugoslovansko upravo, v sledeče kulture: Okraj Celo-Kupna površina V ha Kulturna vrsta v ha njive travniki vrti vinogradi pašniki ln planine g»zdi stav-bijJa In drugo Otra]. glavarstvo Velikovec 131 .«73 26.236 13.641 629 4« 17.243 67.734 6094 Davčul ofraj Borovlje 30.784 2336 3037 73 - 2074 19.500 3764 Davčni okra] Rožek 17.569 3324 2246 97 - 1047 9109 1746 Skupno 180 026 31.946 18.924 799 46 20.364 96.343 U 604 V odstotkih 100 «/0 18 U 1 - 11 53 S Na prebitku kmetijskih proizvodov dežele slonijo potem razne obrti, ki prav dobro uspevajo. Med temi je predvsem omeniti lesno industrijo, ki je posebno v Rožu močno razvita, in puškarsko obrt v Borovljah. K naravnim zakladom Slovenske Koroške moramo prištevati tudi premog in svinec, ki se dobivata v Mežiški dolini. Toda o tem bomo govorili na drugem mestu. Oglejmo si pa sedaj razne panoge kmetijstva, v kolikor prihajajo v poštev na Koroškem. Poljedelstvo Slovenskega Korotana. Celotna bivša Koroška ima 14% vse zemeljske površine, odmerjene za pridelovanje njivskih sadežev, 10% zemeljske površine so travniki in ostalo tvorijo gozdovi in planine. Slovenska Koroška, ki spada v cono B, ima pa 18% njiv, 11% travnikov, 1% vrtov, 11% pašnikov in planin in 53% gozda. Iz tega se da sklepati, da je večina njiv v Slovenskem delu Koroške in torej, da je ta del te dežele največ pripomogel k prehranjevanju precej obljudenih koroških mest in industrijskih krajev. To je bil v vojni tudi vzrok, da je Slovensko Koroško največ trpelo vsled rekvizicij, ker je moralo prehranjevati ostali del dežele. Odkar je pa te kraje zasedla jugoslovanska vojska, so minule rekvizicije in kmetovalci lehko razpolagajo s svojimi pridelki, kakor se jim zdi najprimerneje. Minula je vojna in zasijalo je koroškim kmetovalcem po tisočletnem robstvu in tlačanstvu solnce zlate svobode. Svobodni smo v političnem oz ru, pa tudi v gospodarskem pogledu se zboljšujejo naše razmere in se bližajo predvojnemu stanju. Treba bo torej misliti na to, da spravimo tudi naše poljedelstvo na ono stopnjo napredka, ki je potreben, da lehko naš kmetovalec dobi od svojega zemljišča oni dobiček, ki mu omogoči obstoj. Vendar bo treba naše poljedelstvo na Slovenskem Koroškem spraviti v sorazmerje z živinorejo, ki se bo v naših ugodnih razmerah sčasoma gotovo dvignila na isto stopnjo, kakor v drugih naprednih živinorejskih deželah n. pr. v Švici. Zato moramo tudi v krajih, kjer je manj travnikov, kakor n. pr. v Velikovški in Pliberški okolici, polagati pri poljedelstvu posebno važnost pridelovanju krmskih rastlin. Kjer je zemlja suha in manj rodovitna, pride-lujmo primerne eno- ali večletne krmske rastline, ki potrebujejo manj delavskih moči in omogočijo vzrejevanje večjega števila goveje živine in to boljše kakovosti. Na rodovitni zemlji Grabštijnske okolice in ponekod tudi v Vclikovškem okraju se prideluje več žita, kakor je potrebujejo kmetovalci sami zase. Preostaja navadno rži in ovsa, v nekaterih okrajih tudi sočivja, posebno fižola. Navedene njivske pridelke so kmetje prodajali sproti v Celovec. Na ta način se je sicer blago spravilo najudobnejšim potom v denar, vendar je pa kmetovalec, ki je nadrobno prodajal in ni poznal tržne konjunkture, večkrat prepustil svoje pridelke napol zastonj nemškemu trgovcu-prekupcu. Temu gospodarskemu nedostatku se bo v bodoče v naši državi moralo izogniti s pomočjo gospodarskih zadrug, oziroma prodajnih društev, kt bodo le v velikem in skupno prodajale poljske pridelke. Posebno važnost je pa treba polagati pridelovanju semenske rži in ovsa, za katere vrste žita je Koroška kakor nalašč ustvarjena. Semensko blago se vedno dražje prodaja nego ono, ki je namenjeno konsumu, ker je tudi zahteva po istem precejšnja. V ta namen bo treba izrabiti nekatere vrste ovsa in rži, ki posebno dobro uspevajo na Koroškem in jih gojiti potom semenogojskih zadrug v večji množini To blago se bo oddajalo potem v ostalo Slovenijo in vzhodne pokrajine naše države ter zanj dobilo precejšnje dohodke. Seveda velja vse to le za jugoslovanske dele Koroške, kjer sta trgovina in kupčijski obrat prosta. V Nemškem delu pa o kakem prostem kmetovanju dandanes sploh govora ni. Nemška Avstrija ima veliko premalo poljskih pridelkov, da bi prehranila z njimi svoje bogato obljudene pokrajine. Vsled tega se mora držati še vedno v minuli vojni običajnega prehranjevanja in tako se tam vsi poljski pridelki že takoj pri spravljanju zasežejo (rekvirirajo). Pri tem se kmetovalce od njim nenaklonjenih oblasti diktirajo pri vsej slabi nemški valuti še sramotno nizke cene. Vsaka samovoljna prodaja se kaznuje in kazenski razglasi v vsaki številki „Freie Stimmen" ali „Bauernzeitung" kažejo dosti jasno obupen položaj kmetovalcev v pnem delu Koroške, ki je pod upravo Avstrije. Kmetovalec je tam v pravem pomenu besede suženj. V N„mški Avstriji zapovedujejo dandanes brezštevilni in komunistični socialisti, kmetovalcc pa žalibog nima pri zakonodaji nikake besede. Plačevati pa mora neznosne davke, preživljati neštevilno uradništvo in industrijsko delavstvo, ki mu potem jemlje njegove pridelke s silo potom vsestranskih rekvizicij. Kmetovalec Slovenskega Korotana bo svoje pridelke prav lehko, in sicer zadružniškim potom deloma prodal mnogo dražje v inozemstvo, deloma pa tudi v domači deželi, kajti slovenski del Koroške ne proizvaja še toliko žita, kolikor bi mu je zadostovalo za lastno potrebo. Kar je imajo kmetje v Grabštajnski in Velikovški okolici preveč, nezadostuje niti za jako obljudeni Rož s svojo bogato industrijo. Sicer pa bodo gladni nemško-avstrijski »lačen-bergaiji" veseli, če jim bomo hoteli mi za njih slab denar prodajati naše dobro žito. Naši njivski pridelki jim bodo prišli vseeno še najceneje, ker bo dovoz iz vsake druge države povzročal še višje transportne stroške. Ne bo jim preostalo drugega, kakor da se vendarle obrnejo na nas, da jih rešimo pomanjkanja in lakote, in veseli bodo vsekdar, ako jim odpremo meje, da bodo po najbližji in najceneji poti mogli nabaviti pri nas svoje življenske potrebščine. Ponižni bodo prišli Nemci iz Avstrije k nam, da jim samostojni, ponosni slovenski kmetovalec proda iz lastne volje svoje blago, ne pa da se je nam enostavno odvzame, kakor se to godi ubogim „pavrom" v Avstriji in kakor bi se nam še huje godilo, ako bi bili tako nespametni, da bi glasovali za siromašno, premagano Nemško Avstrijo, ki je povzročila in zakrivila največje gorje — svetovno vojno. Ta uboga Avstrija bo morala plačevati tudi ogromno vojno odškodnino antantnim državam in tudi nam, vled česar bodo davki grozno tiščali posebno kmetijske posestnike. Naši neprijatelji, ki hočejo v to nesrečno, popolnoma izčrpano in falirano Avstrijo dovesti tudi našega kmetovalca, kaj radi navajajo, da slovenski koroški kmetovalec ne bo mogel v poljedestvu tekmovati z rodovitnimi pokrajinami na jugu naše države. Navajajo dalje, da smo pretežna kmečka država in da bomo naše poljske pridelke le težko spravili v denar. Take in podobne trditve sicer morejo za hip preslepiti človeka, ki ne misli od danes do jutri, toda vsak razsoden in pameten kmetovalec uvidi kmalu splošni položaj, ki je za našo državo in posebno za naše kmetovalce mnogo ugodnejši nego za one v Nemški Avstriji. Ker živimo v kmetijski državi, zato imamo tudi kmetje večino pri vladi. Mi kmetje delamo pri nas zakone in postave. Mi kmetje zapovedujemo pri nas in ne svojevoljni uradniki in komunistični socialisti. Nadalje imamo morje, to pomenja odprto pot v cel svet, da naše pridelke lehko izvažamo v druge države, kjer nam jih drago plačajo. Žito, kar se je bo proizvajalo na jugu preveč, ne bo treba voziti daleč na sever, dosti lažje in krajšim potom pojde po bližnjem morju v Italijo, na Francosko in Angleško, kjer se plačujejo za žito neprimerno višje cene kakor pri nas. Vsi ti pomisleki glede konkurence so torej popolnoma neutemeljeni in imajo, kakor že povedano, samo namen begati naše kmetsko ljudstvo. Našega poljedelca čaka boljša bodočnost edino pod okriljem naše kmetijske države, ki bo imela zanj tudi srce, ga ščitila in varovala. Pogin in gospodarska smrt pa preti ubogemu kmetu-siromaku v Avstriji, kjer ga bo socialistična in uradniška večina udušila v političnem življenju. V svrho boljšega spoznavanja poljedelstva naše Slovenske Koroške naj navedem še sledeče statistične podatke: Izmed poljskih pridelkov zavzema na Koroškem žito najvažnejše mesto. Po starejših poročilih odpade povprečno na žito 65%» na okopavine 12%, na krmske rastline 16%, na rastline za predivo 2% in na proso in sočivje 4% zemeljske površine njiv. Z ozirom na bodoče prilike navedeno razmerje med žitom, okopa-vinami in krmskimi rastlinami ni posebno ugodno. Krmskim rastlinam in ponekod tudi okopavinatn se bo moralo v bodoče odkazati večji površinski odstotek. Izmed sočivja bi bilo omeniti fižol, ki se ga na Koroškem ne prideluje nad lastno uporabo in lečo, ki je posebno za peščene kraje Spodnje Koroške večjega pomena. Pred vojno se je leča izvažala tudi v inozemstvo. Istotako nam mora postati krompir na Koroškem novi vir dohodkov. Hladno podnebje in rahla peščena zemlja so že od narave primerna za pridelovanje teh okopavin. Stopnjevaje s povzdigo živinoreje bomo v bodoče morali kot strniščni sadež pridelovati še v večjem obsegu krmske rastline, ki nam razen zelene in suhe krme nudijo tudi to prednost, da manj izčrpajo zemljo kakor ajda in repa. Splošno nas čaka v bodočnosti na Slovenskem Koroškem, ako ostane v Jugoslaviji, še mnogo pospeševalnega dela v korist vseh panog kmetijstva. V prvi vrsti pa v poljedelstvu, ki je temelj vsake kmetijske produkcije. V kratkem času moramo izgotoviti in dovršiti delo za vsestransko izboljšanje našega kmetijstva, delo, ki so je Nemci v svoji „veliki ljubezni" do nas namenoma opuščali — isti Nemci, ki imajo sedaj za slovenskega kmeta polna usta hi-navskosladkih vabljivih besed. Nemška Koroška je pač bila nemškim oblastim vedno bližja. Umejemo to, saj kri ni voda in staro geslo „svoji k svojim" je še vedno povsod obveljalo. Nemcem se v prvi prsti gre za to, da dobe v svojo oblast najrodovitnejši del Korotana, vsled tega se tako trudijo in mučijo, da rajše na Dunaju trpijo glad, samo da pomagajo tistemu delu Koroške, ki je v njih oblasti, da s tem pokažejo, kako dobro se bo potem godilo slovenskim kmetovalcem, ko bodo zasedli slovenski del Korotana. Naloga naših oblasti pa bo, da bodo popravile vse krivice, ki so jih zagrešili Nemci na kulturnem delu in da z blagohotnim in ljubeznivim postopanjem pomagajo lečiti še one odprte rane, ki jih je zasekala vojna slovenskemu narodu na Koroškem. Ko bo ljudstvo spoznalo tudi demokratično upravo naše države, se bo samoodsebe jelo zavedati njenih go-darskih prednosti. Naposled bo tudi hladni, a tankočutni in razsodni koroški kmetovalec s svojo tradicionalno udanostjo in ljubeznijo do svoje mu nadvse drage grude podal svojemu delovnemu in živahnemu bratu na jugu roko skupno delo v trajno neraz-rušljivo vez v blagor vsevkupne jugoslovanske domovine! _ Sadjarstvo, vrtnarstvo in vinarstvo. Zelo velikega pomena za koroško deželo je sadjarstvo. Če vzamemo le pridobivanje sadjevca, ki igra posebno vlogo pri kmetijskem delavcu, ne glede na pridelovanje namiznih vrst sadja za izvoz. Pravilni izbir posameznih vrst, negovanje sadnega drevja ter izkoriščanje pripravnih leg se vedno bolj upoštevajo. Dandanes se večji del pridelka uporabi za mošt in le manjši del tvori namizno sadje. Prebitek prvega služi v dobrih letinah za izenačenje potrebe v nesadonosnih * krajih dežele. Opozoriti je treba, da bodo morali v bodoče sadjarski strokovnjaki obračati večjo pažnjo pridelovanju dobrega sadjevca, ki se bo brezdvomno kosal s slabimi vini, ki jih moramo piti v nevinorodnih krajih. Namizne vrste sadja pa bodo gotovo našle v Mariboru in v Ljubljani dobre odjemalce. Razentega bomo morali skrbeti za izvoz posebno v dobrih letih. Večjo pažnjo bo treba obračati tudi na sušenju sadja in pripravi sadnih konserv in marmelad, da s tem kar najbolje vnovčimo ta pridelek. Ker v celem slovenskem delu Koroške ni nikake drevesnice, ki bi služila za preskrbo teh krajev s sadnimi drevesci, bo morala država v bodeče skrbeti za napravo take drevesnice, ki bo letno dajala 10 do 15000 tisoč cepljenih drevesc, osobito že v teh krajih izkušenih moštnih vrst. Tej potrebi se bo moralo takoj odpomoči, ker je sadjarstvo v zadnjih vojnih letih precej tr^r lo. Temu je bilo vzrok pomanjkanje delovnih moči in nezadostno število sadnih drevesc. Razentega se bodo morali prirejevati poučni tečaji o sadjarstvu sploh, o negovanju sadnega drevja, o napravi dobre sadne pijače in o izkoriščanju sadja v druge svrhe, kakor sušenju, napravi marmelade in o vkuhavanju sadja. Posebno koristno in uspešno delo bodo pri tem imele gospodinjske šole in gospodinjski tečaji za kmetska deJeta in gospodinje. Vrtnarstvo Koroške je še v razvoju in se omejuje navadno le na pridelovanje zelenjave za lastno potrebo. Le okoli mest in v bližini industrijskih krajev se goji zelenjava tudi v večji meri. V zadnjem času se uporabljajo za to osušena barja, kakor n. pr. v Tinjah, kjer je neka tuja družba napravila zelenjadne nasade v večjem obsegu. Pridelki, ki so se dosedaj prodajali v Celovec, bodo našli odslej odjema'ce iz Velikovškega okraja, iz B.rovelj, iz Maribora in iz Ljubljane. Kakovost teh pridelkov je prvovrstna in bo gotovo vsestransko zadovoljila kupce. V ozadje pa stopi koroško vinarstvo. V slovenskem delu koroške je še nekoliko vinogradov v Globasnici in Žitarivasi. Njih površina znaša po zadnjih statističnih podatkih 46 ha, ki se je pa do dandanes gotovo že skrčila za približno tretjino. V kolikor se more sklepati iz krajevnih imen, je bilo svojčas v -narstvo na Koroškem precej razvito. Pojav trtne Uši in različnih bolezni ter nastopivše hladnejše klima-tične razmere so to kmetijsko panogo precej omejile. Kakovost pridelka vsled naravnih predpogojev ni najboljša in se to vino povečini porabi v domačem gospodarstvu. Vsled tega se tudi obdelovanje vinogradov vedno bolj opušča ter sadi več sadnega drevja za napravo sadjevca, ki tvori tukaj edino priljubljeno domačo pijačo. V kolikor se bo še pospeševala ta panoga^bo treba skrbeti za trtne vrste, ki zgodaj dozorijo in ki niso podvržene boleznim in ne pozebi. Travništvo, pašništvo in planine. Za Koroško je bilo in ostane tudi v bodoče največjega pomena travništvo, pašništvo in planine. Žal, da se je ravno tem kulturam v zadnjem času posvetilo premalo pozornosti. Temu je kriv največ vojni čas, pomanjkanje delovnih moči in umetnih gnojil, a še po- sebno zavist Nemcev, ki so vladali to pokrajino in niso hoteli, da bi se slovenski kmetovalec gospodarsko povzdignil. Precejšnji del površine travnikov je v nižavi močvirnat in daje le slabo krmo. Na tem polju čaka kulturne tehnike še obilo dela. Le s pridelovanjem boljše krme je pričakovati tudi boljši napredek v živinoreji. Doslej so si koroški živinorejci pomagali s tem, da so sejali večje množine detelje. Velik del travnikov pa je za govedorejo še brezpomemben, ker daje le slabo krmo. Sicer je pa treba povdariti, da že pri srednjih letinah zadostuje navadno pridelana množina krme za prehrano lastne živine, dočim se jo v dobrih letinah lehko še izvaža v precejšnjih količinah. Največjega pomena za živinorejo so tukaj planine. V zadnjih desetletjih se je osnovalo več živinorejskih zadrug, ki so stremile za tem, da pridobe primerne planinske pašnike, in sicer bodisi potom najemnine ali potom nakupa. V prvi vrsti so si hotele zadruge za-jamčiti pašnike za naraščaj bikov ter tako poceniti njih vzrejo in doseči dober plemenski material. Poleg tega so si pa hoteli tudi pridobiti pašnike za junic« in odraslo živino in na istih obenem ločeno držati oba spola. Za slovenski del dežele pridejo v glavnem v poštev tri večje planine, in sicer: 1. „Luža planina" na Peci, last živinorejske in planinske zadruge Doberlavas; 2. „Grebniška planina" (Rakanc-Raprecht) pod Svinsko planino, živinorejske in planšarske zadruge za sodni okraj Velikovec; 3.^ „Obirska planina" na Obiru, živinorejske zadruge Žitaravas in Galicija. Vse tri planine so od imenovanih zadrug vzett* za dlje časa v najem. Poleg teh obstoji še večje število manjših planin, kakor Topica, Logarjeva planina na Peci, Zgornja in Spodnja Šefernca, Repnica in Grafen-štajnska planina pod Obirjem, Ravnik, Urbanova Kirchmajerjeva, Wittgenštajnova, Nagelova in Mala Svinska planina pod Veliko Svinsko planino, ki jih uporabljajo pojedini posestniki ali pa tndi posamezne vasi za letno pašo. Veliko sveta pa, ki je dosedaj last veleposestnikov, se da izpremeniti v dobre planinske pašnike, kar se bo izvršilo potom agrarne reforme v prid živinoreji." Po statističnih podatkih iz 1. 1914. je povprečna višina glavnih treh planin nad morjem in prigon živin« iste sledeči: Planina Srednja vi-iina nad morjem Prigon leta 1914. Čas Povprečen prirastek na glavo in dan biki telice krave voli in junci sku-paj pri-gona od-gona telice biki Luža 1600 4 75 - 116 195 8/VI 8/lX 0-39 ? Grablojski 1400 13 45 - 30 88 20/V 7/IX 0-65 0-59 0 Ilirska 1500 - 37 - 96 143 15/VI 6/IX ? ? Doseženi uspehi teh planin so zadovoljivi, vendar se dajo še precej izboljšati. Čim bolje so planine urejene, oč ščene, gnojene, tem boljša je paša, tem večji prirastek živine na živi teži in tem več živine se na istem prostoru lehko pase. Glavno delo čaka v bodočnosti planšarstva na Koroškem v tem, da se planine zboljšajo in preskrbijo z vodo in s potrebnimi hlevi. To se pa zopet da doseči edinole s skupnim delom živinorejcev na podlagi živinorejskih in planšarskih zadrug. Zakon o izvedbi agrarne reforme bo omogočil, da se prisodijo planine tudi tistim vasem, ki jih dosedaj še niso imeli. Vsled tega je agrarna reforma posebno važna za koroške Slovence, ker jim je samo v Jugoslaviji omogočeno povzdigniti svojo živinorejo. Planšarstvo na Koroškem. V zadnjih desetletjih je na Koroškem planinsko gospodarstvo precej nazadovalo in sporedno s tem se je znižalo tudi število živine, in sicer govede, ovc, koz itd. Kje je iskati vzoka temu nazadovanju? Nemški veleposestniki, ki so imeli obsežne gozdove, so svoja veleposestva razširili in pokupili čimveč planin samo v ta namen, da povečajo svoja lovišča. Kmetovalci ali občine, ki so imele planine v svoji lasti, so bili na en ali drug način primorane, da jih odprodajo veleposestnikom, ki so prejšnjim lastnikom zaDranili pašo na njih. Deloma so tudi ti veleposestniki na svojih planinah, na katerih so pa kmetovalci skozi stoletja imeli pravico pasti, na več ali manj goljufive načine zabra-. ni živinorejcem letnO pašo in jih tako prisilili, da so morali znižati število svoje živine. Nemškim veleposestnikom je bilo to lehko doseči, ker so imeli največji vpliv na vse oblasti in so jim nemški uradniki, ki so sovražili slovenskega kmeta, šli povsod na roko, posebno, če se je mogla zgoditi krivica koroškemu Slovencu. Koliko takih krivic se je dogodilo na Koroškem, nam pričajo vsakdanje pritožbe, ki prihajajo od strani n*ših udov iz tega dela Slovenije in ki prosijo, da se jim pomaga, da pridejo do starih pravic. Z uvedbo agrarne reforme, ki jo je naša država kot prva uvedla, je dana možnost, da se vse te krivice popravijo in da pridejo tamošnji kmetovalci zopet na stahšče, ki jim nudi tiste pogoje za povečanje svoje ž: v noreje. Glasom agrarne reforme se morajo namreč popraviti vse krivice, ki so se dogodile kmetovalcem v zadnjih desetletjih brez odškodnine. To pravico iz-koi istite koroški kmetovalci v največji meri, zbirajte Ma e spise, potrdila in vse podatke o služnostnih pravicah, ki ste jih svoječasno imeli na planinah glede I paše in drvarjenja in jih predložite glavnemu poverje-jen štvu za agrarno reformo v Ljubljani. Na podlagi ten podatkov se bo določilo za posamezne okoliše za občine ali za upravičene posestnike, na katerih planinah so svoječasno pasli in kakšne služnosti so uživali. Ko dosežemo, da bomo imeli živinorejci na Koroškem zadostno planinske paše, potem se bo tudi živi oreja vse drugače razvijala kakor dosedaj, tedaj postane tudi koroška dežela naša Švica, od koder eodo naši južni bratje Hrvati in Srbi dobivali svojo plemensko živino, da s tem zboljšajo svoje domače pleme in osvežijo kri v svojih čredah. Planšarstvo na Koroškem se mora razviti v tisti smeri, kakor se je razvilo v Švici in kakor se je pričelo razvijati na Tirolskem in Solnograškcm in tedaj mora tudi priti d ba, da ne bo več naša država dajala leto za letom težke milijone za plemensko živino v Švico, ampak ta denar se bo iz naših vzhodnih pokrajin stekal na Ko-n ško, kjer bo cvelo blagostanje, kakor je dosedaj tamošnji kmetovalci še niso poznali. Vprašanje planin je v živinoreji najvažneje, kajti le s primerno pašo na prostem v visokih legah, pri dobri gorski travi se lehko živina povoljno razvija in nam da one koristi, ki jih od nje zahtevamo. Edino planina nam more dati prvovrstno plemensko živino in samo na njej zrasejo popolnoma zdrave živali, ki se potem razvijajo povoljno tudi v dolini, oziroma ravnini. Vsled tega bo treba v bodoče največjo pažnjo obračati planšarstvu, ki nam pri dobri upravi nosi največje koristi. Ne samo Slovenija, ampak tudi ostala Jugoslavija bo potrebovala leto za letom veliko število plemenskih bikov, v prvi vrsti pincgavcev, da z njimi osveži kri svojih čred. Teh v bodoče ne bomo iskali več v Švici, ampak jih bomo skušali doma vzgojiti. K temu nam bodo pripomogle posebno koroške planina, ki nam bodo gotovo dale najboljši plemenski material. Naravno je, da je veliko teh planin, ki so bile sedaj lovišča nemških veleposestnikov, zanemarjenih in zaenkrat malo uporabnih za pašo. Toda dajo se v kratkem času očistiti in pripraviti tako, da postanejo najboljši gorski pašniki. Eden izmed glavnih ciljev, ki si jih je stavila Kmetijska družba za Slovenijo in tudi poverjeništvo za kmetijstvo, je izboljšanje planšarstva. V to avrho se bodo podeljevale primerne podpore za zidanje hlevov in staj na planinah za napravo vodovodov in vodnih zbirališč, za očiščenje planinskih pašnikov in za gnojenje. Načrti za ureditev planin se napravijo brezplačno od komisije za agrarne operacije, ki ima nalog, da posveti večino svojega dela planinam. Koroški kmetovalci! Ce ostanete pod Nemška Avstrijo, bo odpadlo vse to delo, kajti ta država ima že dovolj dobrin planin na Tirolskem, Solnograškem, na zapadnem delu Koroške in na Severnem Štajerskem. Torej nima zsnjo nikakega pomena, da bi še kaj žrtvovala za planine v tem kraju svoje države. Razen-tega ne bo nihče kupoval od Vas plemenske živine, ktr bodo nemški kraji imeli tega blaga še odveč. Pač pa boste morali oddajati svojo živino po nizkih cenah za prehrano Dunaja, ki ne bo plačeval bogve kako visokih cen. Svojih starih pravic na planinah pa ne boste nikdar dobili, kajti nemški veleposestniki Vam gotovo ne pojdejo na roko in ne bodo vrnili služ-no tnih pravic, ki ste jih že nekoč imeli, ki so Vam jih pa oni uropali. Ostali boste za vedno uboga slovenska para, ki bo morala delati za nemške velikaše, ki bodo bogateli na Vaš račun. Pri plebescitu se Vam je tore] odločiti ali hočete povzdigniti planšarstvo in s tem živinorejo v Jugoslaviji ali pa gospodarsko pro-padete v okrilju Nemške Avstrije, ki nima niti agrane reforme, niti srca za Slovenskega kmeta! Melioracije na Koroškem. Pod besedo melioracija razumemo izboljšanje zemljišč, da nam donašajo večji donos. V to vprašanje spada v prvi vrsti osuševanje močvirnatega sveta za travnike, da nam rase sladka trava; odpeljavo vode z zemljišč, ki so pripravni za njive; namakanje suhih travnikov in njiv, da ne trpijo suše v suhih mesecih; očiščenje planin, priskrbo pitne vode itd. Tako izkoriščanje neplodnih zemljišč nam nudi možnost vzdrževati večje število živine in pridelovanje večje množine poljskih pridelkov. Ko bomo našo zemljo izrabili do skrajne možnosti produktivnosti, bomo dosegli tudi nadprodukcijo, s čemer nam bo dana možnost izvažati naše pridelke v prvi vrsti v Nemško Avstrijo, ki nikdar ne bo mogla pridelati toliko, da bi krila potrebo svojega prebivalstva. Vojna In sedanji čas po vojni sta nam pokazala, kako velikega pomena za vsako državo je prehrana. V naši državi je vsega v izobilju, drugod pa veliko pomanjkanje; tu zadovoljstvo in blagostanje, tam velika revščina in boj za vsakdanji obstanek. Donos naših zemljišč moramo potom melioracij dvigniti na čim višjo stopnjo. Trije činitelji so, od katerih je odvisen ugoden razvoj rastlinstva: voda, zrak in toplota. Glavno vlogo igra pa voda in naša prva naloga je, vodo v pravem razmerju prilagoditi za rastlinstvo. Voda se nahaja v zemlji kot takozvana talna voda. Ta ne stoji povsod enako visoko: na nekaterih krajih prenizko; v tem slučaju imajo rastline premalo vode, ker s svojimi nežnimi koreninicami ne morejo do nje. Drugod stoji voda previsoko; rastline imajo preveč vode. Zopet na drugih mestih stopi talna voda celo na površju; v tem slučaju nastanejo močvirja. Vsa taka mokra zemljišča so potrebna melioracije: v prvem slučaju moramo dovesti rastlinam več vode; taka zemljišča umetno namakamo. V drugih dveh slučajih moramo vodo, ki jo je preveč, odpeljati — zemljišča torej osušiti. Suha zemljišča moramo namakati, t. j. napeljati vodo iz potokov ali rek, da imajo rastline toliko vode na razpolago, da razstopijo v njej hranilne snovi v zemlji, s katerimi se hranijo. Mokra, ilovnata ali zamočvirjena tla moramo osušiti, odpeljati preobilico vode. Na močvirnatih zemljiščih rasejo le slabe, kisle trave, ki jih živina le nerada žre, in po njih slabo uspeva, ker imajo le malo redilnih snovi v sebi. Z melioracijo, t. j. ako znižamo talno vodo, kar se zgodi ali le z odprtimi jarki ali pa s podzemskimi cevmi (drenažo), se izboljša kakovost rastlinstva; kisle trave izginejo popolnoma, na njih mestu pa rasejo dobre, sočnate, sladke trave. Tudi obdeluje se tak svet po izvršeni melioraciji, medtem, ko poprej na mnogih krajih niti dostopen ni bil. Tak osušen svet dobi vase več zraka in postane bolj topel, s čemer dobi rastlinstvo vse predpogoje za razvoj. Z melioracijami dosežemo izredne uspehe. Donos je dvakrat, celo trikrat večji, vrednost zemljišča postane vsaj še enkrat tako visoka, meliorirana zemljišča se laže obdelujejo, kakovost pridelkov je mnogo boljša. Te ugodnosti dosežemo s primeroma majhnimi stroški in še ti se nam popolnoma poplačajo z večjim donosom že po približno petih, šestih letih. Priporočati je koroškim kmetovalcem, da ne zamudijo ugodne prilike ter se pobrigajo za zboljšanje svojih zemljišč. Kakšno je postopanje pri tem ? Ker je zboljšanje zemljišč tudi v interesu države same, pomaga ta kmetovalcem z nasveti, tehničnimi načrti in s podporami. Če se gre za izboljšanje zemljišča, ki je last posameznika, potem zadostuje, če se ta obrne na poverjeništvo za kmetijstvo, ki ima v rokah melioracije. Če pa je izvesti melioracijo na obsežnih ravninah ali dolinah, potem se morajo vsi tisti posestniki, ki imajo skupno pravico do tega sveta, obrniti skupno na oblast ter zaprositi, da se jim napravijo v to potrebni načrti in jim podeli primerno državno podporo. Državni strokovnjak pregleda zemljišče, je zmeri in napravi primerne načrte. Na podlagi tega se ustanovi vodna zadruga, ki prevzame vsa melioracijska dela, ki se pa izvrše pod vodstvom državnega strokovnjaka, ki ga plača država. Po dokončanih delih se odda cela naprava vodni zadrugi, ki ima skrbeti, da se vse naprave ohranijo v dobrem stanju. V slov. delu Koroške se je pod vlado Avstrije prav malo storilo na tem polju. To je bilo tudi naravno: Nemci so poznali slovenskega kmetovalca le tedaj, ko je moral plačevati davek, če se je pa šlo za to, da se mu pomaga na gospodarskem polju, potem je prišel preje na vrsto kmet iz nemškega dela Koroške. Odslej bo pa drugače. Nemška Avstrija nima in še dolgo ne bo imela dovolj denarja za melioracije, kajti zadolžena do vratu bo morala plačevati ogromne vojne dolgove in vojno odškodnino, tako, da ji za izboljšanje kmetijstva ne bo ničesar preostalo. Drugačne pogoje za kmetijsko gospodarstvo ima Jugoslavija, ki že dandanes s svojim prirodnim bogastvom prekaša vse države Evrope. Vsled tega ji bo lehko mogoče žrtvovati nekaj tudi za melioracije zemljišč na slov. delu Koroške. Tu imamo namreč še velike površine močvirnatega sveta, ki je dandanes ali popolnoma neploden ali pa donaša le malenkostne dohodke. Ljudstvo ga označuje v kratkem z imenom „blato". Pri vsakem večjem kraju naletimo na to ime, kar ravno dokazuje, da imamo še na mnogih krajih precej mokrega sveta. Izmed največjih med njimi je „Tinjsko blato" pri vasi Tinje, ki se vleče proti zapadu skoraj do Grabštajna. Velik del tega barja je že posušen in izpremenjen v rodovitne njive, ki dado mnogo dobre zelenjave. Med vojno se je tukaj pridelovalo veliko zelenjave za Dunaj. Pri Grebinju najdemo dobro izboljšane, osušene travnike, delo prejšnjega melioracijskega urada koroškega. Tu je rasla prej kisla konjina, dandanes pa uspeva sladka trava. Toda v primeri z veliko površino še neosušenega sveta so to le majhen del koroškega močvirja. Osušiti je treba še velike površine okoli Klopinskega jezera, Žitare- in Dobrlevasi, pri Tinjah v Pliberskem okraju, pri Baškem jezeru in marsikje drugod. Mnogo dela še čaka na tem polju in začelo se bo takoj, ko se razmere v tem delu Koroške tako izpremenijo, da bo ljudstvo samo odločilo, kam hoče pripadati, ali v gospodarsko močno in bogato Jugoslavijo ali pa v bankerotno Nemško Avstrijo. Živinoreja v Slov. Korotanu. Poročilo o ustoličenju koroških vojvod omenja kobilo in bika, s katerima se novi vojvoda približuje vojvodskemu kmetu. To simbolično dejstvo nam najbolje osvetljuje važnost, ki jo je živinoreja na Koroškem že od nekdaj imela. In danes, ko se družijo sinovi majke Slave zopet v enotno in močno državo, ali smemo sedaj pričakovati, da bo ta nova država imela zmisla za povzdigo živinoreje v Korotanu? Z mirno vestjo in trdnim zaupanjem lehko rečemo: da. Nova uprava bo zidala na starem, preskušenem temelju dalje; posluževati pa se hoče v večji meri sodelovanja živinorejcev samih. Le v skupnem, združenem delu bomo dosegli trajne uspehe! Omeniti je še to, da je že izdelan načrt novega živinorejskega zakona, ki zagotavlja primeren razvoj živinoreje sploh in jamči za uspeh. Po zadnjem štetju živine, ki se je vršilo dne 31. decembra 1910., je bilo v slovenskem delu Koroške število iste, kakor je razvidno iz priložene razpredelbe.*) Vkljub neprestanim rekvizicijam govede tekom vojne dobe, je dandanes skupno število glav, osobito mlade govedi, najmanj za petino večje. Vsak posestnik si je napolnil svoj hlev do zadnjega kotička. Opustitev rekvizicij ter dobra letina krme v prošlem letu in, kakor kaže, tudi letos, mu je to omogočila. Crez par let bo lehko živinoreja na višji stopnji, kakor je bila sploh pred vojno. Koroška ima dve glavni goveji pasmi: rdečeci-kasto beljansko pasmo v Boroveljskem okraju in enobarvno Marijadvorsko (Labudsko) v Velikovškem okraju. Pri teh domačih pasmah ostanimo zanaprej, vsaj vemo, da imamo zdravo in trpežno živino v deželi. S premišljenim odbiranjem za pleme in z boljšim krmljenjem mlade plemenske živine bo pa skrbeti, da se te pasme Še zboljšajo, da postanejo živali težje za meso, krep-kejše za vožnjo in mlečnejše. Posebno je opozoriti na to, da bo treba zanaprej odbirati za pleme le potomce najbolj mlečnih krav, ker vse kaže na to, da bo imelo mlekarstvo v Sloveniji veliko prihodnjost. Največjega pomena za napredek živinoreje je dober bik-plemenjak. Zato moramo za bike pustiti najboljše in najlepše junčke od prav dobrih krav, ne pa najslabših, kakor je bilo marsikje dosedaj v navadi. Le dober bik bo zarodil tudi dobro živino. Skrb naše države bo, ustvariti dvoje vzrejevališč za plemenski naraščaj, in sicer eno v Velikovškem okraju (morebiti na državnem posestvu Kabon) za Marijodvorsko pasmo in eno v Boroveljskem okraju za Beljansko pasmo, ki pridobiva tudi v Velikovškem okraju, osobito v hribovitem delu (Obirsko — Železna Kapla — Bela — Jezersko) naravnim potom vedno več tal. Plemenske bike pregleduje vsako leto licencovalna komisija, ki presodi plemensko sposobnost plemenjaka. Priporočati je vsem živinorejcem, da se v njih lastnem interesu drže nasvetov in sklepov te komisije. Biki, ki jih ta komisija spozna za nesposobne, naj se" takoj odstranijo, da ne bodo kvarili zaroda! Od nemških nasprotnikov širjene vesti, da bo živinoreja po zjedinjenju Koroške z Jugoslavijo v tej deželi uničena, so popolnoma brez podlage. Ravno nasprotno 1 To panogo kmetijstva na Koroškem čaka v naši jugoslovanski državi najlepša bodočnost, kajti še mnoga desetletja bodo naše južne pokrajine v svrho izboljšanja svoje od vojne uničene živinoreje potrebovale plemenjake, ki jih bodo morali nakupovati predvsem v naših planinskih deželah. Pri tem bo slov. del Koroške po svoji legi najbolj upoštevan. Tudi glede prodaje naše klavne živine se ni bati nikake konkurence iz jnžnih dežel, kajti kakovost naših živali je napram živini iz Srbije mnogo boljša, vsled česar je tudi cena višja. Prašičereja v slov. delu Koroške je dandanes vsled vojnih razmer še precej na slabem. Toda pogoji za razcvit te živinorejske panoge so v deželi dani. Pričakovati je, da bodo Korošci v par letih imeli toliko prašičev in svinj iz domače vzreje, da jih bodo lehko izvažali. Merjasce daje država za polovično nakupno ceno, dobre plemenske svinje pa nudi Kranjska in bližnja Štajerska v zadostni množini. Tako smemo z najboljšimi upi zreti v bodočnost prašičereje, ki bo donašala koroškemu kmetovalcu lepe dohodke. Najbolj znamenita panoga živinoreje na Koroškem ostane pač ovčereja. Koroška se lehko s polno pravico iCutfd lUJ9q9Q 10 m 1815 2605 Prašiči (Mnjfg 35637 4096 3755 Cez 11. stare 9SnjQ lO 1—4 1140 <35 co <35 ageluauiaid 6282 cm <35 o lO t^ lilBruauiaid t* 00 ic 00 co co <35 9JB^S B^I X 0(J 21356 ___ 1991 1973 93AO 15749 1050 2236 9Z03 1929 TtH cm <35 co . <35 i—l co rH Ofu^OA BZ 1360 <35 co . oo t- 1—1 co CO 1-< Žrebci iBrua 00 cm i—< 1-H cm auiajd co CO <35 Kobile a3njQ 2227 i—l t- cm (m UI0J8q8J? '|ES8S I!|BIIS90I|»Z 00 o co i—l O i—l t—■ CO oiap ez agejodn op Ej9qiJ£ <35 <35 (m c35 t- o co Kraj • M £ •iS = O g, Davčni okraj Rožek Davčni okraj Borovlje K ponosi s svojo jezersko ovco, ki ima tako dobre lastnost', da se je priljubila povsod, kamor so jo uvedli. Jezerska ovca daje lepo, kodrasto volno, dobro meso in zna izkoriščati slabo krmo. Zato se bo tudi samaod-sebe razširila po Sloveniji ter bo našla vedno dovolj odjemalcev. Že r predvojnem času se je velika množina teh živali zaradi posebne okusnosti mesa izvažala v Pariš. Kakor za izboljšanje govedoreje bodo tudi za zboljšanje svoje ovčereje potrebovali južni kraji naše države dobrih plemenskih živali, za kar jim bo v prvi vrsti prišla v poštev Koroška — Jezerska ovca. Za vzrejevanje vsake vrste plemenske živine je pa v prvi vrsti potrebna dobra paša, ki jo nam v najboljši kakovosti nudijo planine. Teh ima sicer Koroška dovolj, da bi lehko redila še enkrat toliko živine, toda žal mnogo teh je dandanes v lasti veleposestnikov, ki jim je lovska zabava več nego korist ali škoda živinorejcev. Toda tudi to vprašanje je na najboljši poti rešitve, ker nam zakon o agrarni reformi omogočuje vse take dobre planine povrniti zopet občinam, oziroma živinorejcem, ki so jih kdaj imeli v uporabi. Tudi nasprot-stva med zastopniki gozdarstva in živinorejci se dandanes rešujejo navadno v korist slednjih ter se s tem odpravljajo krivice, ki so jim bile prizadete tekom zadnjih desetletji. Gotovo je, da bo tako postopanje v zvezi z izboljšanjem planin blagodejno vplivalo na našo živinorejo in bo te koristi v veliki meri deležna tudi Koroška. Že iz tega lehko vsak razsoden in umen kmetovalec razvidi, kakšne prednosti mu nudi Jugoslavija za razvoj njegove živinoreje in s tem tudi podlago za njegovo blagostanje. Naj primerjamo v kratkem razmere glede živinoreje v Nemški Avstriji, da boste Vi, koroški živinorejci, lehko presodili, kje Vas čaka boljša bodočnost, ali v prosti Jugoslaviji, kjer boste sami odločevali o svoji usodi, ali v Nemški Avstriji, kjer boste vlndani in teptani od Vam sovražnega uradništva in socialističnega delavca. V Nemški Avstriji so neprestane rekvizicije, ki trajajo že šest let. tamošnjo živinorejo skoraj popolnoma uničile. Omejitev proste trgovine in diktiranje prodajnih cen so nemško-avstrijske živinorejce prikrajšale za velikanske svote njihovih dohodkov. Ta nedostatek bo gotovo trajal še mnogo let, ker v do-glednem času ni pričakovati takega števila klavne živine, ki bi zadostovala potrebi dežele. Govorice, da se iz Balkana širijo bolezni, ki bodo okužile našo zdravo in lepo govedo, so popolnoma neutemeljene. Pač pa je omeniti, da se je prošlo jesen v Nemški Avstriji ob demarkacijski črti razširjeval vranični prisad, ki je v nekaterih krajih tako močno nastopil, da je ondot-nim živinorejcem uničil živino celih vasi. Le našim vestnim varnostnim organom se imamo zahvaliti, da se ta bolezen ni zanesla tudi v naše hleve. Poznamo pa drugo kugo, ki jo mislijo nemšku-tarji v svojih propagadnih brošurah in letakih, ki se je res zanesla iz Balkana in na katero ne bodo Nemci tako hitro pozabili: to je namreč srbsko vojaštvo, ki je lansko spomlad s svojimi krepkimi pestmi vdarilo po nemčurskih glavah in učinkovalo hujše nego vsaka bolezen v gobcu in na parkljih. Zato pa, koroški živinorejci, zaupajmo se brez strahu Jugoslaviji! Le v tej državi bo nam omogočeno se v živinoreji z združenim delom povspeti na tisto stopnjo napredka, ki je nam usojena po naši izredno ug idni legi! ___ Agrarna reforma in nje posledice za Koroško. Naš regent Aleksander je dne 6. januarja 1919. izjavil v svojem proglasu na narod glede agrarne reforme sledeče: „Moja želja je, da ce takoj prične s pravično rešitvijo agrarnega vprašanja, da se odpravijo robote in zemljiška veleposestva. V obeh primerih bo proti pravični odškodnini dosedanjim lastnikom razdeljena zemlja med siromašne poljedelce. Vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! V naši svobodni državi morajo biti in bodo samo svobodni lastniki zemlje. Zato sem pozval svojo vlado, naj takoj sestavi komisijo, ki bo pripravila rešitev' agrarnega vprašanja. Kmete -tlačane poživljam, naj v zaupanju v mojo kraljevsko besedo mirno pričakujejo, da jim naša vlada zakonitim potom preda zemljo, ki bo za nadalje samo božja in njihova, kakor je to že zdavnaj v Srbiji." To so besede regenta, besede, kakor jih ni nikdar noben vladar izgovoril. Na podlagi tega zgodovinskega dogodka je bilo izdanih že mnogo naredeb, ki urejujejo to vprašanje. Te naredbe so sledeče: 1. Prehodne odredbe za pripravo agrarne reforme z dne 25. februarja 1919. 2. Uredba o prepovedi odsvojitve in obremenitve veleposestev z dne 21. julija 1919. 3. Uredba o delni ekspropriaciji (razlastitvi) veleposestniških zemljišč za javne svrhe, kolonizacijo (naselitev), gradnjo delavskih in uradniških stanovanj ter vrtov z dne 12. februarja 1920. 4. Naredba, s katero se ustanavlja agrarno zastopstvo za pripravo agrarne reforme v Sloveniji z dne 4. februarja 1919. 5. Naredba o državni upravi in nadzorstvu z dne 11. februarja 1920. 6. Naredba o zakupodaji zemljišč z dne 6. marca 1920. Te odredbe določajo, da se vsa veleposestva raz- laščajo proti odškodnini (v gotovih slučajih brez nje). Da se bo od njih dala zemlja onim, ki je sploh nimajo ali pa ne toliko, kolikor je lehko s svojo družino obdelajo. Pri tem bodo imeli prednost invalidi, vdove in sirote vojakov in prostovoljci, ki so se borili za osvoboditev in ujedinjenje našega troimenega naroda. Tam se bo bil v doglednem času hud boj za osvoboditev in ujedinjenje koroškega dela našega naroda, ne sicer s puško in mečem, ampak z glasovnico pri plebiscitnem glasovanju. Razlaščena zemlja se zaenkrat oddaja v zakup kmetovalcem, in sicer do onega časa, dokler se agrarna reforma popolnoma ne izvrši. Večji gozdovi se podrža-vijo, kmetijske pravice do paše, drvarjenja in žirenja v teh gozdovih se urede s posebnim zakonom. Koroškim kmetovalcem se je v zadnjih desetletjih zgodila večkrat krivica na korist graščaka. V prvi vrsti se je šlo za služnostne pravice (pašo, drvarjenje), ki so jih imeli kmetje v graščinskem svetu. Komisije, ki so tedaj razpravljale o teh vprašanjih, so žal v večini slučajev odločevale v korist graščakov in v škodo kmetov. Ta krivica se mora sedaj popraviti. Vsled tega so povabljeni vsi kmetovalci, da doprinesejo dokaze o svojih pravicah, ki so jih nekdaj imeli, da se na podlagi teh podatkov nanovo preiščejo vse tozadevne pravice. Uredba o prepovedi odsvojitve in obremenitve veleposestva določa, da ne sme več lastnik zemljišča, ki spada pod agrarno reformo, samostojno razpolagati s svojim zemljiščem. Prodajanje in nakupovanje pašnih zemljišč je torej prepovedano, da se s tem zavarujejo ta zemljišča v korist kmetovalcev. Kaj so veleposestva? Veleposestva so a) vsi fi-dejkomisi (ne glede za ploskev), b) vsa posestva, ki imajo nad 75 ha obdelane zemlje (njiv, vrtov, vinogradov, travnikov) ali pa nad 200 ha zemlje sploh ne glede na vrsto. Važna naredba je ona o agrarnih zastopstvih. Vsaka občina si bo izvolila občinski agrarni odbor. Občinski agrarni odbori v okrožjih posameznih okrajnih glavarstvih izvolijo okrožni agrarni odbor in predsedniki okrožnih agrarnih odborov tvorijo potem deželni agrarni odbor, ki bo nekaka kmetijska zbornica vsaj v stvareh agrarne reforme. Umevno je, da take občine, kjer daleč naokoli ni nikakega veleposestva, ne bodo volile, ker v takih občinah občinski agrarni odbori ne bi imeli nikakega posla. Občinski agrarni odbori bodo imeli nalogo, da popišejo v občini vse občane, ki se pečajo z obdelo-lovanjem zemlje in povedo, koliko jih je v družini, koliko imajo premoženja in koliko zemlje še potrebujejo. Na ta način bomo zbrali podatke in natanko lehko pregledali število mož in potrebe našega kmetijskega prebivalstva. Občinski agrarni odbori bodo nadalje sodelovali pri oddaji zemlje v začasni zakup in pri nakazovanju lesa in drv za domačo potrebo. Občinski agrarni odbori bodo imeli nalogo zbirati podatke, katere kmetije so v teku zadnjih desetletji izginile v veleposestva in staviti nasvete, kako se te kmetije vrnejo zopet svojemu namenu. Druga naloga občinskih agrarnih odborov bo, izbirati podatke o krivicah, ki so se ob času kmetijske odveze zgodile posameznikom ali celim občinam na korist graščaka. Ta naloga je toliko važnejša, ker se bodo te krivice popravile brez odškodnine, dočim bo treba drugo zemljo, ki jo bo kdo dobil, plačati. Izvršitev te agrarne reforme je mogoča šele po plebiscitu, ko bomo vedeli, kje so naše meje na Koroškem in ko bodo naši slovenski kraji končno pripadli naši državi. To delo bo pa trajalo nekaj let, kajti naj-preje je treba zbrati natančne podatke o vseh premoženjskih razmerah posameznih kmetovalcev in kmetijskih delavcev, kar bo dalo precej posla. Iz seznamov, ki jih je sestavilo glavno poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubljani in ki jih bodo morali spopolniti občinski agrarni odbori, bo razvidno, koliko Djiv, travnikov in druge vrste zemlje ima vsak občan-posestnik. Na podlagi teh seznamov bo lehko sestaviti točne volilne imenike. Poleg tega jih bodo občinski agrarni odbori potrebovali pri sestavi popisa občanov. Tega dela ni bilo mogoče opraviti v enem ali dveh mesecih, sedaj je pa skoraj gotovo. Manjkajo podatki samo še iz dveh davčnih okrajev ter je upati, da se bodo volitve v prav kratkem času izvršile. H koncu še besedo k raznim govoricam, ki se širijo zlasti na Koroškem, češ, saj z agrarno reformo nič ne bo. Kmetje, ne dajte se zapeljati po takih neresničnih govoricah, ki jih širijo za to plačani agitatorji. Vam agitatorji tiho in javno lažejo, da je agrarna reforma Je slepilo. V Ljubljani in Beogradu pa se nemški vele- posestniki pritožujejo in vpijejo, s kakšno pravico se na Koroškem pred plebiscitnim glasovanjem upa Jugoslavija vršiti priprave za agrarno reformo. To je enkrat gotovo, če ostane Slovenska Koroška v jugoslovanski državi, tedaj boste kmetovalci imeli dovolj zemlje za obdelovanje in za prehranjevanje svoje družine. Imeli boste dovolj hrane, svoje pridelke boste drago prodajali in pomankanje je pri takih razmerah in pri takem prirodnem bogastvu, s katerim je obdarovana naša država, izključeno. Če pa pridete k Nemški Avstriji, tedaj Vas bo večno lačni Dunaj izmozgal do kosti, Vaše pridelke Vam bo država vzela po najnižjih cenah ter Vam ne bo pustila niti toliko, da bi se mogli prehraniti in oblačiti. Že stoletja bije naš kmet „boj za staro pravdo', ki ga je začel najidealnejši kmetovalec Matija Gubec. In ta boj morate sedaj izvojevati. Koroški kmetovalci, sedaj Vam je dana prilika, da pridete do svojih pravic, ki jih pa lehho dosežeta samo pod okriljem Jugo-sL iVije. V"Jugoslaviji Vaš čaka blagostanje, v Nemški Avstriji pomanjkanje. Vam koroškim kmetovalcem ne bo težko izbirati. Kmetijsko zadružništvo na Koroškem. Kcoški Slovenci so kmetovalci, ki se pečajo s poljedelstvom in z živinorejo; redne stalne dohodke jim daje les, ker je na Koroškem mnogo lepih gozdov. Poljedelstvo in živinoreja je jako dobro razvita, ker so koroški Slovenci pridni in razumni kmetje, ki stremijo za napredkom in ki tudi vse store, da si zboljšajo svoj položaj. Kakor v drugih deželah bivše Avstrije, je tudi koroški slovenski kmet trpel vsled pogrešene gospodarske politike; cvetelo je denarno oderuštvo, blagovno oderuštvo, glavni dobiček pri prodaji kmetijskih pridelkov je spravil v žep prekupec, dohodki niso nikakor odgovarjali od leta do leta naraščajočim stroškom, trpel je pa tudi in bil zapostavljen, ker so podpore od strani države in dežele za povzdigo raznih gospodarskih panog povečini šle v nemški del dežele, dočim so na slovenski del odpadle le — drobtinice. V teh žalostnih razmerah je iskal koroški Slovenec pomoči izven dežele in našel jo je. Priskočili so mu na pomoč Slovenci iz drugih pokrajin in ustvarili močno, dobro delujočo zadružno organizacijo, ki je dosti starejša nego zadružna organizacija v nemškem delu Koroške, starejša pa tudi kakor kmečka zadružna organizacija v sosednjih slovenskih pokrajinah. Pod geslom »Pomagaj si sam in Bog ti pomore" je šel koroški Slovenec v gospodarski boj, v boj za zboljšanje gospodarskega položaja in povzdigo posameznih gospodarskih panog. Samopomoč je bila rešilna bilka, katere se je z zaupanjem oklepal; kmečkemu zadružništvu je pripisovati, da so gospodarske razmere v slovenskem delu Koroške ugodnejše kakor v nemškem delu dežele. Nemci na Koroškem niso ničesar storili za slovenski del dežele; zasluga koroških narodnih delavcev je, da se je potom kmečkega zadružništva ojačil gospodarski položaj; njih delo so posnemali Nemci in — dosti pozneje — začeli z zadružnim delom v nemškem in deloma tudi v slovenskem delu dežele. Oglejmo si razvoj in stanje kmet. zadružništva na Koroškem. Najhuje je trpel koroški Slovenec zaradi denarnega oderuštva; ni čuda, da si je z ustanovitvijo denarnih zadrug, hranilnic in posojilnic, skušal pomagati. Najstarejša posojilnic na Koroškem je posojilnica v Št. Jakobu v Rožu, ustanovljena leta 1873. Večina koroških slov. posojilnic je bila ustanovljena v času od 1.1886. do 1893., medtem ko so se prve posojilnice v nemškem delu Koroške ustanovile leta 1890., večina pa šele po letu 1900. Sedaj deluje na Koroškem 39 slovenskih posojilnic. Koncem 1. 1907. so štele nad 10.500 udov, (poznejših statistik ni), hranilne vloge so znašale nad 8 milijonov kron, čistega dobička so napravile nad 30.000 kron, rezervni zakladi so znašali nad 300.000 kron, posojila nad 57a milijonov kron, naloženi denar pa so izkazovale skoraj vse posojilnice, in sicer okrog 2% milijona kron. Te številke pričajo o veliki gospodarski moči koroških Slovencev in so zelo velikega pomena, zlasti ako se pomisli, da je bilo 1. 1907. težavno za posojilnice zaradi hude denarne krize, ki je takrat vladala in da je bilo v ostali Sloveniji le malo posojilnic, ki bi izkazovale tako ugodne uspehe kakor koroške posojilnice. Hranilne vloge so dosegle znatno vsoto 8 milijonov kron; ta števika kaže, kako so posojilnice povzdignile zmisel za varčevanje in pridobile najviše sloje ljudstva za varčevanje. Velik pomen posojilnic za narodno-gospodarstvo osvetljuje dejstvo, da je znašala obrestna mera za hranilne vloge pri posojilnicah na Koroškem povprečno 4 •/#, dočim je znašala v drugih slovenskih pokrajinah 41/i°/0; obrestna mera za posojila je bila na Koroškem 4'/»—5%, v drugih pokrajih 5'/a do 6*/# Samo na obrestih so slovenske posojilnice na Koroškem slovenskemu kmetu na Koroškem letno prihranile lepe tisočake — povprečno blizu 100.000 kron. Ako bi stala statistika za 1. 1919. na razpolago, bi pokazala še ugodnejše uspehe. Da so slovenske posojilnice tako napredovale in se lehko štejejo meo najboljše, je zasluga požrtvovalnih, nesebičnih mož, ki so vztrajno in neustrašeno vršili svoje dolžnosti kot načelniki, tajniki, člani načelstva itd. koroških posojilnic. Mnoge izmed teh že krije hladna zemlja, mnogi pa še stoje dandanes v prvih vrstah posojilničnih delavcev. Največ zaslug za gospodarski preporod koroških Slovencev so si stekli gg. J. Šumah, Jak. Knaflič, Dom. Kotnik, Mat. Ražun, GašparTruppe, Peter Urbane, Jos. Dobrove, Jan. Žel, Fr. Reš, Jur. Čarf, Val. Podgorc, Val. Kriegl, M. Riepl, Fr. Grafenauer, Andrej Sadjak, Ant. Pelnač, Jur. Rudolf in drugi. Njih delo bo ohranil vsak Slovenec v hvaležnem spominu; plačilo za njih velik trud, ogromno delo in mnoge žrtve pa naj bo zavest, da so gospodarsko dvignili slovenskega kmeta na Koroškem in ustvarili denarne zavode, kateri so vsem Slovencem v čast in ponos. Nemške posojilnice na Koroškem, 91 po številu, izkazujejo, akoravno so ustanovljene za dvakrat toliko prebivalcev na Koroškem kakor slovenske posojilnice (dve tretjini prebivalcev na celem Koroškem je Nemcev, Vs Slovencev), v 1. 1907. le okrog 9.000 udov, posojil okrog 7 milijonov K, hran. vlog devet milijonov kron, čistega dobička 43.500 K, rezervnih zakladov okrog 232.000 K. Če primerjamo te številke z zgoraj navedenimi, spoznamo veliko gospodarsko premoč slovenskih posojilnic in vidimo, kako ogromno gospodarsko delo so izvršili koroški Slovenci iz lastne moči brez podpore države ali dežele; slednje dve sta celo delo ovirali. Z denarnimi zadrugami se je odstranilo denarno oderuštvo in položil trdni temelj za nadaljnje gospodarske organizacije. Koroški Slovenci so uvideli, da je treba ustanoviti gospodarske organizacije za pospe ševanje raznih panog kmetijstva, za skupen nakup kmet. potrebščin in skupno prodajo kmet. pridelkov. Deželni odbor in nemške gospodarske korporacije (deželni kulturni svet) so storili vse, da bi preprečili nadaljnjo gospodarsko organizacijo koroških Slovencev,, a Slovenci niso obupali, temveč šli mirno in previdno po začrtani poti naprej. L. 1896. so ustanovili kon-sumno društvo pri Sv. Štefanu na Žili, 1.1899. skladiščno zadrugo v Sinčivasi, 1.1901. mlekarno v Št. Jakobu v Rožu, katere tri zadruge so jako uspešno delovale in zlasti poslednji dve mnogo pripomogli k temu, da so kmetje v podjunski dolini po ugodni ceni vnovčevali krompir, žito, seno, slamo, fižol itd., kmetje v Rožu pa mleko. L. 1910. se je ustanovila v Celovcu osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje, 1. 1911. živinorejska zadruga v Št. Janžu, 1.1912. so se ustanovile živinorejske zadruge v Tolstem-vrhu, Libučah, Žitarivasi in Žvabeku, ustanovilo se je tudi vzajemno zavarovalno društvo proti požarnim škodam v Selah. Mnoge teh zadrug so dosti pripomogle k povzdigi živinoreje, kakor tudi splošno k zboljšanju gospodarskega položaja, niso pa mogle razviti takega delovanja, kakor bi bilo potrebno, ker so državni in deželni strokovnjaki tem zadrugam nasprotovali in delali vse mogoče zapreke. Koroški rodoljubi so uvideli, da je potrebno več pouka o kmetijstvu in so hoteli ustanoviti več kmet. podružnic, ki bi ta namen izvrševale, a naleteli so na tak odpor prenapetih nemških sodeležanov, da niso mogli svoje namere izvršiti. Vkljub tem velikim oviram in vkljub temu, da niso bile slovenske gospodarske organizacije deležne državnih in deželnih podpor, lehko mirno trdimo, da se je v slovenskem delu dežele več delalo in doseglo za povzdigo kmetijstva, kakor v nemškem delu dežele. Po prevratu, oziroma potem, ko so jugoslovanske čete po določbi mirovne konference zasedle del slovenskega Korotana, so se začeli koroški Slovenci živahno gibati, da si izpolnijo svojo gospodarsko organizacijo. Ustanovilo se je lepo število kmetijskih podružnic (dosedaj 41), katerih naloga je, dati kmetu strokovno izobrazbo; ustanovila se je gospodarska družba za Koroško, ki skrbi za ugodno prodajo kmeL pridelkov; dalje se je ustanovila lesna zadruga za Rož, v Črni, Možici, Prevaljah in Pliberku; ustanovile so se podružnice konsumnega društva za skupen nakup gospodarskih in gospodinjskih potrebščin; snuje se kmetijska zadruga za celo možiško dolino, katere namen je vnovčevanje lesa in drugih kmet. pridelkov ter skupen nakup kmet. potrebščin. Vrše se predpriprave za ustanovitev raznih drugih gospodarskih organizacij, storiti se hoče vse, da se bo odpravilo blagovno oderuštvo, da se bodo odstranili nepotrebni prekupci, da bo kmet brez posredovanja stopil v stik s tvornicami in tvrdkami, katere dobavljajo kmet. potrebščine in da bo stopil naravnost v stik s sloji, ki potrebujejo njegovih kmet. pridelkov. Dela se na to, da se povzdignejo posamezne gospodarske panoge, kakor živinoreja, mlekarstvo itd. Kmetijsko zadružništvo na Koroškem se bo lehko v Jugoslaviji jako dobro razvijalo, ker so koroške zadruge včlanjene pri Zadružni Zvezi v Ljubljani, ki šteje okrog 500 članic, ima čez 120 milijonov K vlog in ima vse predpogoje za nadaljnji razvoj. Nemške zadruge na Koroškem so včlanjene pri majhni deželni zvezi, katera se ne more prav razvijati in bo težko izhajala v bodoče, ker se ne bo mogla več naslanjati na Splošno Zvezo kmet. zadrug na Dunaju, katero so tvorile prej vse zveze v Avstriji (poleg nemških tudi češke, poljske, slovenske itd.). Ta Splošna Zveza se bo razpustila, ker je izgubila večino članic. Gospodarsko življenje v Jugoslaviji, ki ima kruha, vina in mesa ne samo dovolj zase, temveč bo v obilni meri izvažala živila itd., bo dosti ugodnejše nego v Nemški Avstriji; v naše zadruge bo pritekalo vedno več denarja kakor se ga bo pa dvigalo, valuta bo, kar je že tudi danes, boljša kakor v Nemški Avstriji, denarne centrale bodo močne, razpolagale bodo z izdatnimi denarnimi sredstvi, zato je v interesu koroških Slovencev, da se pridružijo Jugoslaviji. S pomočjo Slovencev iz drugih pokrajin so se koroški Slovenci gospodarsko tako ojačili, da nadkriljujejo koroške Nemce, pod okriljem Jugoslavije si bodo s pomočjo drugih jugoslovanskih sodržavljanov svoj gospodarski položaj pa tako utrdili, da jih bodo zavidali vsi oni Korošci, kateri ne bodo pripadli k Jugoslaviji. Slovenski Korotan se bo že iz gospodarskih ozirov odločil za Jugoslavijo. Kmetijsko šolstvo na Koroškem. Slovenski del koroške dežele je agrarna dežela. Poljedelski in živinorejski pridelki, ti redijo ondotnega rojaka. Razentega mu prinašajo lepe dohodke tudi tamkajšnji gozdovi. Na celem tem ozemlju ni bivša avstrijska vlada niti ene kmetijske šole privoščila našim koroškim rojakom, dočim je vzdržavala za sinove nemške narodnosti 4 kmetijske šole, in sicer v Celovcu, Velikovcu, Wolfsbergu in pri Spitalu. V Goričicah pri Celovcu je pa ustanovila nemško gospodinjsko šolo. Zavodi, ki so bili na slovenskih tleh, kakor nemška šola v Velikovcu in gospodinjska šolo v Goričicah, so imeli v prvi vrsti ponemčevalen pomen in šele v drugi vrsti strokovno izobraževalnega. Ponemčevanje slovenskega življa je bil glavni smoter nemško - avstrijske uprave na Koroškem. Ko je prevzela mlada Jugoslavija upravo slovenskega dela v coni A v roke, se je takoj lotila kmetijsko- šolske vzgoje naše koroške mladine. S tem je pokazala, da ji je resno na tem, da se mladina strokovno poučuje in vzgaja v maternem jeziku za živ-ljenski poklic. Prevzela je kmetijsko šolo v Velikovcu in jo preosnovala v slovenski zavod. Preteklo prvo zimo je obiskovalo ta zavod že 14 koroških mladeničev, in kakor se glase poročila, s prav ugodnim uspehom. Poškodbe, ki jih je prizadela vojna tej šoli, so se popravile in zavod je danes na tem, da se njegovo delovanje po možnosti razširi in šola tako uredi, da bo ustrezala vsem zahtevam kmetijskega prebivalstva v vzhodnem in srednjem delu Koroške. Jeseni se prične že drugi zimski tečaj na tej šoli in opozarjamo že danes naše koroške rojake, da se odzovejo vabilu šole in priglasijo svoje sinove za vstop. Zanimanje za strokovno vzgojo kmetskih sinov v kmetijskih šolah se je začelo pojavljati tudi drugod in posamezni krogi se že priglašajo za osnovo takih še tudi po drugih krajih. Tako se je dosedaj oglasil krajevni Narodni svet v Logavesi z utemeljeno prošnjo pri deželni vladi, da bi se tam ustanovila kmetijska šola, ki naj bi ležala blizu Vrbe ob Vrbskem jezeru. Ondotni ravnatelj in znani sadjerejec Emil Zitassy je o priliki ogleda tega prostora pripomnil, da bi kazalo napraviti v tem kraju specialno vrtnarsko in sadjarsko šolo, ki bi lehko ustrezala tudi potrebam tujskega prometa in pomagala domačim slojem do večjih dohodkov v teh vejicah kmetijstva, ki se dajo še silno povzdigniti z ozirom na ugodno lego kraja. Prišli bodo glasovi gotovo še tudi od drugih strani, na katere se bo pozneje ozirati. Na vsak način bo moral Koroški del naše Slovenije dobiti potrebno šolstvo tudi na kmetijskem polju, da bo laže in uspešneje vršil svoj poklic na domači zemlji. Kakor za mladeniče tako je skrbela slov. deželna vlada takoj tndi za pouk kmetskih deklet in je priredila v tem kratkem času že več gospodinjskih tečajev, ki so se obnesli vsi s prav ugodnim uspehom. Prvi tak tečaj se je vršil v Pliberku, drugi v Trušnjah in tretji v Tinjah. Zlasti prva dva tečaja, ki sta se vršila v zimskem česu, ko je po deželi največ časa za obisk, sta se zvršila z najugodnejšim uspehom. Oba tečaja sta trajala po 10 tednov, in sicer prvi v času pred novim letom, drugi pa po novem letu. Spomladni tečaj v Tinjah je trajal 6 tednov in ravnokar se prireja tak tečaj v \Grebinju. Ti gospodinjski tečaji se bodo tudi zanaprej prirejali, ker izkušnje uče, da vplivajo silno ugodno na razvoj našega kmetskega gospodinjstva. Povsod jih hvaležno sprejemajo in povsod jih hvalijo zaradi ugodnih uspehov. Napravili smo pa korak naprej tudi z gospodinjsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu. Ta šola se je izpopolnila in preosnovala v kmetijsko gospodinjsko šolo, tako, da bo po svoji sedanji uredbi ustrezala v prvi vrsti potrebam naših gospodinj po deželi. S tem svojim delom je že začela šola to leto in je sedaj na koroških rojakih, da jo krepko podpirajo s pošiljanjem svojih hčerk v ta zavod. Nastopila je doba, da se bo začel tudi naš slovenski narod na Koroškem prosto razvijati in da mu bo pri tem izdatno pomagala naša mlada država potom kmetijskega šolstva. Naša dolžnost sedaj je, da ji pri tem delu, ki je nam na dobro namenjeno, zvesto pomagamo. Kje je bodočnost koroške živinoreje? V roke nam je prišla knjižica z naslovom: wGo-spodarstveno vprašanje. Posledice ujedinjenja z Jugoslavijo za koroške Slovence", tiskana v Celovcu 1.1920. Med drugimi gorostasnimi neumnostmi in lažmi, ki jih prodaja ta knjižnica na debelo, čitamo tudi sledeče: „Še večjo škodo bi doneslo zedinjenje Južne Koroške z Jugoslavijo, živinoreji. Vsak se še spominja, kako ogorčeno so se kmetje okoli 1. 1906. več let branili in branili, da se ne odprejo meje za uvoz živine in mesa, ker so se bali na eni strani, da bi padle cene, na drugi strani pa, da bi se zanesla kuga iz vselej zakuženega Balkana naši lepi in zdravi živini. Zedinjenje z Jugoslavijo bi bilo za Spodnjo Koroško ravno to, česar so se preje avstrijski kmetje tako bali: izvoz živine iz Srbije bi bil prost, cene za živino bi padale in padale, in bati bi se vedno bilo, da se zanese kuga tudi v naše hleve. K temu bi se morali mi še izku-šati s Slavonijo in z Banatom, v katerem slučaju bi na Južnem Koroškem izginila živinoreja. Kmet pa bi izgubil s tem največje svoje dohodke." Piscu gori navedenih vrstic so razmere o naši živinoreji pred in med vojno tako malo znane, da se popolnoma nič ne čudimo, da je ta „korenjak" napisal te, že samenasebi nejasne in tako bedaste vrstice o bodoči živinoreji na Slovenskem Koroškem. Iz statistike nam je znano, da je Srbija pred vojno izvažala v prejšnjo Avstro-Ogrsko v prvi vrati pr^s.če in nekaj klavne živine. Ves ta izvoz pa je bil na leto tako malenkosten, da bi niti ne zadostoval potrebi klavne živine na Koroškem. Prišla pa je svetovna vojna in s tem tudi uničenje srbske živinoreje. Med vojno so avstro - ogrske okupacijske oblasti v Srbiji dobro poskrbele, da se je rekvirirulo in pobralo vso živ,no, katere se je držalo le par kilogramov mesa. S tem so uničili domalega vso živinorejo v Srbiji za več desetletji in če si hočejo te dežele obnoviti ži\ino in doseči vsaj deloma ono stanje, katero so ime1 i pred vojno, je nujn* potrebno, da uvažajo iz dežel, ki imajo dovolj živine. Koroščem se torej ni treba bati, da bi živina iz južnejših krajev konkurirala njihovi živini, ampak ravno nasprotno je pes, da bodo lehko Korošci za drag denar prodajali svojo živino v južne kraje našega kraljestva. Pri uvažanju živine v južne dežele pa se bo oziralo v prvi vrsti na plemensko živino, in sicer iz vzroka, da se živino eja v teh dtždah izboljša. In tukaj bo naša Koroška Igrala prvo vloqro. 0jeti pri Jelšah; Metlika, v nedeljo, 1. avgusta 1920. ob osmih zjutraj v dvoran hranilnice in posojilnice v Metliki; Kozje, v nedeljo, 25. julija 1920. ob devetih dopoldne v šoli; Zakot, v nedeljo, 25. julija 1920. ob poldevetih dopoldne v občinski dvorani občine Zakot; Selce nad Škofjo Loko, v nedeljo, 1. avgusta 1920. po sv. maši v .Domu"; Sv, Marjeta pri Moškanjcih, v nedeljo, 8. avgusta 1920. po rani službi božji v šoli; Ribno pri Bledu, v nedeljo, 1. avgusta *920. ob treh popoldne v hiši načelnika; Slivnica — Sv. Štefan — Žusem, v nedeljo, 8. avgusta 1920. ob petih popoldne v hiši g. Martina Johana. Brezno ob Dravi, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob osmi uri zjutraj; Prevalje na Koroškem, v nedeljo, 8. avgusta 1920. ob poide vetih dopoldne v društveni dvorani; Mala Nedelja, v nedeljo 1. avgusta 1920. ob osmih zjutraj v šoli; Sv. Marka niže Ptuja, v nedeljo, 25. julija 1920. po rani službi božji v šoli; Zavrču, v nedeljo, 1. avgusta 1920. po rani službi božji v stari šoli; Raka pri Krškem, v nedeljo, 25. julija 1920. ob treh popoldne v šoli. Splošna opomba: Če kak občni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Slovenska kmetijska dražba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko Sivino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo knpiti, ■ čemur je dana prilika prodajalcem in kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. PrigiaSatl je nakup in ponadbo vseh vrat moikib in ženskih plemenskih živali ter naj vsak prlglasllec natančno prijavi tvoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, paamo, starost, itevuo Itd. Nappodaj ■o : Štiri telice, montafonske pasme, od ®/t — I1/, leta stare, proda oskrbništvo grofa Chorinskega, graščina Zgornja Radgona. Telico, pincgavske pasme, nad dve leti staro, proda žup- nišče v Komendi pri Kamniku. Dva žrebca, mrzlokrvne pasme, po eno leto stara, proda Jernej Dovč, posestnik v Stožici št. 13., p. Ježica. Ilustrovan gospodarski list. Uradno' glasilo Slovenske kmetijske družbe. Ženske zmešane lase "EKS:' Cerklje.__15_ Maihnličr annn ima vedno naprodaj apne-naiDUilSB opno niča J. Taufer, Zagorje ob Savi. 50 Mlinske kamne, skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno tarancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, v. Jurij ob južni železnici pri Celju. 60 rsčnivn Ive približno IV.m" rezanega v dile UEallJEV llb, za pohiitvo kupim. Ponudbe ua upravništvo .Kmetovalca*_______155 Bmptnnalri I z* "leno krmljenje priporo-ulIlElUHOlbl 1 čamo sledeča semena: grahoro čisto ali pomešano z ovsom po K 4-20 kg, lečo za krmo po K 4"60 kg, grah za krmo po K 3'20 za kg Sever & Komp., Ljubljana, WolIova ulica št. 12. Raflla liri» *a privezovanje trt in sadnega nailia-|lt|E drevja, dalje tudi razna semena prodaja Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. 164 Črno semensko ajdo, SMfe nabavna in prodajna zadruga v Ptuju._178 Rnnia (žrebička), eno leto starega, polkrvnega nUlljU Angleža zamenja za kravo mlekarico, eventuelno tudi proda. Ivan Golja, Podgora 3,. p. Št. Vid p. Ljubljani._210 Rneillti etnni Doering z brusilnikom in obra-IlUalllll OirUJ čevalnik mrve, skoraj nov, ima naprodaj K. 100, St. Jernej, Dolenjsko. 214 Desetinske in brzo-tehtnice izdeluje in razpošilja ključavničarstvo I. Malenšek, Boh. Bistrica. Sprejme tudi vajence z dobro šolsko izobrazbo. 177 Cpmpitcbn airin črno In sivo oddaja proti za-uEIIIKIIanU djuu meni za lepo pšenico Franc Pogačnik, Ljubljana, Dnnajska cesta 36. 179 TnnninD dobljene pri kuhanju voska, suhe, II UJilllE, neplesnjive,kupuje LLukman Šoštanj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na v, strani 300 K, na 'I, strani 150 K, na '/• strani 100 K, na ■/« strani 50 K in na ''u strani 25 K. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih' stane 2 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. ItTl^ LjiSijanaTsTlun^ LetniTlIIVri T nn ni ne Kmetijskim podružnicam priporočam 1 l UUIIIb. tolšče konopnene tropine po nizki ceni. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 180 Rniniunra 100 litrov, linega 48 °/0, domač iz-DPMjEVlill delek, in več brinievega olja ln cveta proda Ivan MttUer, posestnik, Črnomelj. 186 Trpite na revmatizmu in hnluHnah 9 Vdrgnenje s pravim Fellerievim UUlEtllldll : Elza tluidom je takorekoč dobro-dejno 1 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 30 K.__ Rabite milo - odvajajoče sredstvo? Fellerjeve prave Elza krogljlce izvršujejo svojo dolžnost I 6 škatjic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Želodec okrebčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina pos;bei, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubtca donja, Elzatrg št. 287. Hrvatska. ___20 E Ralirn oddaja, dokler traja zaloga, kg po K 28-—, IlullbU poslovnica zemaljsk. gospodarskog vi-ječa v Metkoviču._189 llinn vrlo dobro, 150 hI skupaj in na malo, 1. Vlllll, 1917, 1918, 1919, prodaja po nizki ceni Jos. Sch'impf, posestnik, Hum na Sotli, pol ure. od Rogatca._ 191 Trije biki 3> 2 in 1 leto sta-ri'23 re-o>- tri.breie —-----, krave, dva konja za tek in .dva za delo in dva mala prašička, proda posestvo Žerjav-grad, p. Dol pri Ljubljani. 211 vse vrste kranjskih klobas •« slanin- •bani muca P° primerni ceni ima naprodaj anKya lllEall Jakob Erlah, mesar in prekaje-valec, Dobje, pošta Leče. Brzojav in železniška postaja: Ledenice, Koroško._212 Klinim dobro ohranjeno mlatilnico. Ponudbe nUJJIllI naj se blagovolijo poslati na naslov : Marija Homar, mlinarica na Petrovem, pošta Kamnik;_213 7barii dobro ohranjenih, vsebine pa po 30 hI, nOUI, primernih za vinogradnike ali strojarje, odda Ivan Pire, Dravije pri Ljubljani._199 še v dobrem sta- Rabljena slamoreznica, Cena 4000 K. Ogleda se lahko vsaki dan v f>odsi-njivasi št. 28. Cenj. ponudbe na Boštjan Sablatnig, Bistrica v Rožu, Koroško. 201 nju se takoj proda. ... po. . (štorjo) za stiope z galvan- žico vezano, ....... "ele TrSje žeblje, žico žgano, železo za stavbe, okove za okna in vrata in druge potrebščine nudi A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. 205 Več sodarskih pomočnikov £2!2SU obrt sprejme Franjo Repič, odarski mojster Ljubljana, Kolizejska ulica 18., Trnovo. Hrana in stanovanje pjosto. 215 It finvili circa 18 lohov površine so naprodaj T yU«UI v last, ali za izsekati; več stotin metrov bukovja, vmes dosti smrekovega in jelovega lesa. Cena po dogovoru. Več se izve pri M. Jagodic, Zgoša 4. p. Begunje pri Lescah. 216 Dnnriacfa se dva junčka, dobro leto dni stara, 11'UtIOuin Simodolske pasme, dvojčka, popolnoma enaka pri F. S. Skrubar, Višnjagora, Dolenjsko. ^ 218 Ditnilaeta cd dve nepremočni pokrivali za rriiUtlSia 0E konje In komate, istotam so na. prodaj krasni nagrobni spomeniki. Karol Novak, kamnoseški mojster^ Št. Vid nad Ljubljano. 2W flcbnhniba oženjenega, sposobnega v rabi UanrUllina, poljedelskih strojev in ženo vajeno mlekarstva, sprejme graščina Fužine pri Ljubljani. 220 flsblirn 14 — let staro> pridno in pošteno, UEItllbUi ie z dežele za domača dela, išče družina v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo ,Kme tovalca". 221 Valbilo na lflll. redni občni zbor Živinorejske zadrnge v Bohinjski Beli, z. z. z o. z., ki se bo vršil (65) dne 11. julija 1920 ob 3. pop. v župnišču. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za 1. 1919. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ko bi redni občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi izvanredni občni zbor z istim dnevnim redom in na istem mestu in sklepa brez ozira na število navzočih članov. Načelstvo. ^Aala naznanila. 'ta vsako besedo je naprej plačati 40 vinarjev t • vaarju «11 znamkah, sicer se naznanila ne objavilo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. BENCIN DISEL-OLJE STROJMO OLJE TOVOT MAST dobavlja promptno Mineralna rafinerija Dravograd. Dopise na Centralo-v Mariboru. Tel. 80. Brzojavi: Rafinerija. Oddajo se zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh večjih mestih Jugoslavije. (63; Ženitno ponudba! Samostojen obrtnik star 35 let v lepem kraju, brez imetja, resnega, poštenega ln dobrega značaja želi se spoznati z gospodično ali vdovo brez otrok, staro do 30 1., katera bi imela vsaj čez 50 tisoč kron imetja, bi bila dobrega značala in imela veselje do obrti. S premoženjem si želi kupiti lepo posestvo in vpeljati večjo obrt. Pripravljen je tudi priženiti se na lepo posestvo ali gostilno in nadaljevati tam svojo obrt. Pisma naj se pošiljajo če mogoče s sliko, ki se takoj vrne. Tajnost zajamčena. Naslov: A. V. Č. 8319 pošta Krmel pri Št. Janžu, Dolenjsko. (67) Najstarejša hranilnica v Sloveniji KRANJSKA HRANILNICA t Ljubljani ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3°/0 obrestovanju ln dovoljuje hipotečna posojila po 4 V/o S hranilnico sta zvezana Kredituo društvo in starostua hranilnica za posle In delavce. Hranilnica je sirotlnskovarna ln jo nadzorule deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoriitnlh naprav in podjeti] na Kranjskem. (34) Za te s vrbe se Je doslej darovalo 8,698.000 kron. Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljnbljani. Knaflleva ulica štev. 9. Proda se! I mlatilnica z dvojnim čiščenjem, elevatorjem, klasnovačem, dotresnikom in praktično pripravo za obešanje vreč, bo-benj s kolki 589 mm širine, rabi za pogon 3-4 HP. — I stabilni motor 4-6 HP. 250 obratov v minuti. — 1 mlatilnica z dvojnim čiščenjem, elevatorjem, klasnovačem, dotresnikom, cepovi, letvovi, bo-benj, 900 mm širine rabi za pogon 8 do 9 HP. Vse novo prvovrstni proizvod. — Ponudbe na (64) Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Kmetovalci! Denarni zavodll Gozdarske in gospodarske zadruge 1 Berite I LesctržcI! Berite I A. Šivici (BI »Poljudno navodilo za merjenje lesa". V omenjeni knjižici je poljudno popisano kaka ie izračuna telesnlna debel posekanega in rasto- čega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesaneg in razžaganega lesa. Prldejane so vse zu tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje oblik ln razmerij lesu, ki se ima obtesati ali raa-lagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabci Izračuna prirastek v gozdu. Dalje so prldejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopali In kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih me* trih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne iio£iti za odgovore 1 K v znamkah. * Slovenska kmetijska družba ima z& svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: * Apneni dušik 28/2i °/o P<> K 160— za 100 kg takojšne prijave sprejema družba neobvezno, vreče mora naročnik sam dostaviti. Bo^na pasta po K 14-— za kg v sodih po 50 in 100 kg. Sodi se zaračunijo po K 2cr—. E p o n i t, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd stane kg 14 K. Kostna moka v vrečah po 100 kg z večami vred 300 K. Živinska sol K 310"— za 100 kg. Kostni superiosiat po K 320"— sto kg. Otrobi, pšenične po K 200"— sto kg. Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1*40' Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice sistema Vermorel. Komad stane 950 kron. Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna. Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremnici natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača. Zveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron- Žreplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 2 K 40 h kilogram. Vsled stavke in oviranega železniškega prometa letos mnogim vinogradnikom ne bo mogoče modre galice pravočasno v zadostni množini iz Nemške Avstrije priskrbeti. Zato priporočamo udom skrajno varčnost. Tudi naj sosed pomaga sosedu in naj, če le more, posodi iz svoje zaloge tistim, ki modre galice sploh nič nimajo. Izkušnje so pokazale, da lehko brez škode za učinkovitost primešamo galici polovico žveplenokisle gline in si na ta način prihranimo polovico galice. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo sigurno popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Žveplenokislo glino je treba pri družbi takoj naročiti. Žveplo (žveplene ploščice) na juti za žveplanje sodov, najboljše, brez arzena po 20 kron kilo. Žveplo, Floristella, dvoj, raf. po K 12.— kg. Kmetijske potrebščine je treba družbi naprej ob priliki naročanja plačati. V ta namen naj podružnice oziroma posamezni udje zahtevajo družbene poštne položnice (štev. 10712) da vplačevanje lahko brez stroškov izvršijo. Semensko koruzo po K 700" — sto kg. Oves za konje po K 600'— sto kg. Tobačni prah in tobačni izvleček naj udje naročijo potom najbližje tobačne trafike. Tega sredstva zopet listne uši je sedaj zadosti v prostem prometu in ga tobačna tvornica na zahtevanje zopet oddaja vsem trafikam. Frankirajte pravilno! Kmetijska družba odslej ne bo sprejemala več pisem in sploh poštnih pošiljatev, če niso zadosti f raakirana. Za vsako tako pošiljav bi morala družba plačati dvojno kazen. Pisma in zalepke je frankirati s znamko za eno krono, dopisnice pa z šestdesetimi vinarji. B*2........"'■■■"■»■....."'—i • (6) Slovenska a 8HETI3SR3 DRUžBi KRANJSKA je izdala in prodaja naslednje knjiga: Zveisk * Cena K 2. Fr. Stupar: Apna v kmetijstvu -•60 S. Fr. Stupar: Navodilo, kako jo sostavljatl poročila o letini —•40 6. M. Kostanjerec: 0 užitmr.i od vina In mesa . . . 3 — 8. Boh. Skalick? Siljenje ali kaljenje ameriških ključev -•60 10. B. Skalicky: Kmetijske razmera na Češkem . . . 1-40 11. Gustav Pirc: Poglavje a govedoreji na Kranjskem —•60 12. Pridelovanje In razpeča- vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špallrju. (B. Skalicky)..... 1-— 13. 0 sestavljanju In setvi travnik neganlc. (Weinzierl-Turk) 2- 14. A. Sivie: Poljudno navodili 2i merjenje losa .... 3"- 16. Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . . 2 — Kmetovalci 1 Skrbite za kar največje razširjenje »Kmetovalca" 1 Stremite za tem, da se ga lehko žita v vseh gostilnah in javnih prostorih. 25.000 nas Je že v Kmet, družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli! Upravništvo .Kmetovalca' sprejema primerne inserate po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti >Kmeto-valec«, izhaja (dvakrat mesečno) v 25 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah. 1. RDMBTIC dolgol. zastopnik znane tvrdke K. ln R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih ln poljedelskih strojevinjnotorJev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Nadalje priporočam brzoparllnlke vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (12) Sprejemam naročila na Blamorezne nože. Cene po dogovoru. Tudi imam malo rab-bljf no slamoreznlco 12" čistnine v dobrem stanju posebno pripravno za pogon z viteljem na lesenem podstavku. Cena po dogovoru. LJubljana, GradiSče $t.U Vlnometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Bponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Llmonovo kislino — Vinsko kisline —, Sodo bicarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija ANTON KflliC Ljubljana, Židovska ulica 1. (4) 5L9M0-5N0PNINE v večji množini kupuje veletrgovina s pivom P. Hortmon Ljubljana Martinova c. 28. Modra galica prvovrstna, 98-99 %, 60 se oddaja direktno pri »Državni cinkarni v Celju« za cepljenje trt, cevi za škropilnice 59 kot tudi plašče in cevi za kolesa priporoča Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica 7. v Ljubljani Dunajska eesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih stro- (3) iz najslovitejiih tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlc ,Welsla'. Enkratna teden primešaj krmi pest praška ^ Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat. Dietetioni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 30-50 poštnine prosto na dom. (55) Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po pošti X 1250. Lekarna Trnk6czy Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovia, 0 o Kmetska posojilnica registovana zadruga z neomejeno zaveso a v LJUBLJANI a ljubljanske okolice ▼ lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18. Obrestuje hranilne vloge po 3°/0 (2) Irei vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vlolnfk«. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v sveni i čekovnim prometom tet jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron. = Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kpaa. ===== Tiirli letne kupuje R. luckmann, IUUI It I da prej J. Lenzanasl. a Ljubljani na Martinovi (Ahaeljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznevrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lnbje In semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. 131 Kmetovalci! kmetijskih in rugih vsakdanjih potrebščin <*» ozirajte se le na tvrdke, ki se Vam potom oglasov v »Kmetovalcu« priporočajo. SLOVENSKO KMETIJSKA DRUŽBO je dala naslednja »GOSPODARSKA NAVODILA" 10 posebej ponatisniti Iz .Kmetovalca* in jih oddaja komad po SO vin. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. 1. Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore. 2. Rjavenje vina. 8. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino. B. Ciste drože ln njih raba v kletarstvu. 12. Kako se pripravlja dober vinski kis. 13. Vzroki neplodnosti pri govedi. 15. Sluzavost ali vlačljivost vina. 18. Krmljenje z oljnimi tropinami. 21. Bradavice pri domačih živalih. 25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. 28. Naprava petiota ali domače pijače. 27. O bistvu alkoholnega vrenja Odpenja) in o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina. 2S. Vnetje vimena ali volčič na vimenu. 35. Kako se napravlja stanoviten sadjevec. 36. Nova naredba kranjske c. kr. deJelne vlade glede vzvrševanja rezarstva. 43. Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase. 44. Napenjanje govedi. 45. Kaj je ^resnavljanje v živalskem 50. Izdelovanje mila za dom. 51. Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem. 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 56. Kako živi žitni molj in kake se pokončuje. 57. Snetjavost pri žitu. 58. Kako se jajca ohranijo. 59. Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljajo ln popravljajo meje? 61. Kdo se naj še zglasi za državni preživ.e.iski (vzdrževalni) prispevek ? 62. Presojanje krmil po škrobnih vrednotah. 63. Oarje pri konjih. 65. Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)? 66. Duh in okus vina po žveplu. 67. Zatiran j e trtnih bolezni spomladi. Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezerv- (5) nih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do B°/0 Ljiisia losolMca stoli pol leposreiiln drianlm lafaritm močne In nepokončljive, vse velikosti od 60 do 600 l izdeluje same Reform-SJerke, Rels. 0.8. Nadalje specialni izdelki: Konjske grablje takoj dobavno. Obračalni parllnlk z al brez naprave za žganjarstvo. Kotlji za kuhanje žganja, Kotlji za kuho in pranje. Patentne peči za peko tli suženj«. Prekajevalnlce. Gnojnlčne sesalke. (13) Pocinkani lonci In koziee. Mize za pranje. Posode In valjavnlce za perila (Monga). Ceniki na željo zastonj.