Političen list za slovenski narod Po pošti projoman valja: Sa telo isto predplatsm 16 tli., za pol leta 8 gld., za četrt I«'a A rl€., ia j»d« naezec 1 gld.40 kr. V administraciji prajoman velja: trn tel« leto II fld., i« pol leta « fld., za ieirt leta S «rld., ia jedtn meiee 1 (ld ▼ Ljubljani na dom роеЦЈап velja 1 gld. 20 kr. v«6 d» leto. Роаашпе Številke po 7 kr. i f Xaroenino in osnanll« (iaaerate) viprejema upravniltvo ia ekapedlclja v „Katol. Tlikmml", Kopitarjeve allee It. 3. Rokopisi ie ne vračajo, cefrankovana piima ne viprejemajo. Vredništvo j« v Semenliklh ulicah It. 2, I., 17. Гвћаја vsak dan, izvzemfli nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne. ^tev. 200. V Ljubljani, v četrtek 2. septembra 1897. Letnik XXV. Osnujmo Leonini socijalni odsek ? Prisrčno zahvaljam tiste, ki so se odzvali mojemu vabilu. Ozirajoč se na izražene želje, sklicujem nje in vse druge, ki se želi posvetiti našemu važnemu delu, na 15. dan kimovca ob 9. uri dopoludne v rokodelski dom v Ljubljano. Kdor pride: dobro došel! Obilne udeležbe ne pričakujem, a nekaj mož nas brez dvojbe združi omenjeni dan velika krščanska socijalna ideja. Bog živi vse njene sinove! V Ljubljani, dne 1. kimovca 1897. __Dr. Krek. Socijalni demokratje na Jesenicah — poraženi. Z Jesenic se nam poroča: Zadnjo nedeljo si bodo socijalni demokratje črno podčrtali. Zgodilo se je, kar se jim še sanjalo ni. Mislili so, da so Jesenice že popolnoma v njihovi oblasti in tukajšnji delavci že popolnoma v rudeči internacijonali. Res so do zdaj brez posebnega nasprotovanja trosili svoje židovske nazore po Savi in okolici, nedeljo za nedeljo so plačani agitatorji slepili ljudi in res nekaj tujcev, ki delajo v tovarni ua Savi, vjeli na svoje limanice. Za nedeljo dne 29. avgusta so pa sklicali javni shod kovinskih delavcev na vrtu Frčejeve gostilne na Savi, hoteč ustanoviti socijalno demokratično društvo za Jesenice in okolico. Se ve da je prišel tudi njihov „generalštab", na čelu jim general Mi-hevc, Zadnik, eden baje iz Prevalov itd, misleč, da s tem naskokom vse porazijo in se za stalno uta-bore na Jesenicah. A to preklicano vreme 1 Kaj vreme ? Saj je bilo celi dan lepo, le par kapelj dežja je palo, pa še to iSag5Sgg======= i — LI STE K. Zenon in Justina. Zgodovinska povest. — lz laškega prevel P. B. (Dalje.) Četrto poglavje. Apolon. Zenon je ostal sam, začenši na vse strani pretehtati besede, ki jih je slišal od Justa. Globok utis so napravile nanj besede, da kristijani niso sovražniki cesarstva in da je njihova jedina krivda ta, ker imajo drugo vero, kakor cesarji. „Res je", mislil je, „Just ima prav. Cesarji in naši svečeniki, auguri, vedno govori, da so kristijani sovražniki cesarstva, a doslej še niso naveli niti jednega dejanja, ki bi potrjevalo njihovo svobodno besedo. Poznam dobro zgodovino Rima, a ne poznam nobenega grozovitega dejanja, ki bi ga mogli kri-stijanom navaliti. Pripisuje se jim res tisti požar mesta Rima; toda vsi vedo in tudi Tacit izrecno pravi, da je kraljico sveta zažgal taisti Neron, kateri je pozneje, boječ se sovraštva ljudskega in maščevanja prvakov, krivdo zvračal na kristijane. In dalje, ako bi bili kristijani sovražniki cesarstva, ne dajali bi se tako lahko moriti, kakor nedolžne živali. Po številu jih je toliko. Ako bi se hoteli vzdig-niti proti sedanji vladni obliki, nastala bi gotovo je Ie par minut trpelo ! In vender so se socijalde-mokratični vojskovodje pritoževali pred shodom nad grdim vremenom I In ne po krivici. Tam od Jesenic in bližnjih vasij sem, s Koroške Bele, da s Save same so se vzdi-govali preteči oblaki. Slabo vreme provzročila je „črna garda" in ž njo v zvezi krščansko misleči zavedni delavci z Jesenic, Save, Javornika, da še z Gorij in z Brezuice se jih je nekaj udeležilo shoda. Ko bi bil shod prej naznanjen, gotovo bi nas bilo še enkrat toliko. Pa saj nas je bilo za zmago že tako zadosti, da več kot odveč, akoravno so krščanski delavci prvič javno nastopili. Ob 3. popoludne se otvori shod. Vladni zastopnik je bil radovljiški okrajni glavar gosp. Kaltenegger. Peščica socijalnih demokratov se je v naših vrstah kar izgubila. A svoje malo številce so hoteli po svoji navadi spopolniti z vpitjem in kričanjem. A bilo je vse zastonj. Za predsednika je bif voljen g. Peter Rozman, tovarniški delavec na Savi, katerega socijalni demokratje že od prej poznajo kot odločnega krščanskega socijalista in hudega nasprotnika socijaldemokratičnih blodenj in sleparij. S silo so hoteli vriniti socijalni demokratje za predsednika generala Mihevca, a zanj se je vzdignilo le par rok, če prav so nekateri po dve roki moleli v zrak. Prvi se oglasi k besedi jeseniški administrator g. Šinkovec, ter govori o socijaldemokratiškem katekizmu, ter dokazuje svoje trditve iz izjav samih socijaldemokratov. A mokrači hočejo vse utajiti, ker vidijo, da tukajšnji delavci še niso zgubili že vse vere, kakor oni sami. Zato vpijejo : „saj smo tudi strašna domača vojska, mnogo krvi bi se prelilo in morda bi utegnili zmagovati. In vrhu tega vzgled Mavricijev, vzgled znane legije ? Ne, kristijani niso sovražniki cesarstva. A tako čudno vero imajo I Čudno vero ? Kaj mi ni svobodno verovati, kar mi ugaja ? Kdo mi more prepovedati, da verjamem to stvar bolje kakor ono, da ima ta resnica prednost pred drugo, kdo pač ? In če verujejo oni v nespametne in budalaste stvari, ali ne verujejo moji soverniki morda v še bolj nespametne in smešne ? Kaj takega kakor je naš Olimp, poln čenč in bogov — sramotnih roparjev in morilcev, naj bi bilo bolj pametno kakor Mati devica — ali Bog, ki umrje na križi ?" „A Zeno", nadaljuje mladi uradnik svoj sa-mogovor, „ti se še sčasoma pokristijaniš. S takim ognjem zagovarjaš njihovo stvar!" „Jaz kristijan ?" pridene smejoč se. „Oh, Zenon bode vedno bolje veroval, kakor bi ne verjel naposled, da ni Boga in večnega življenja, daje po smrti vsega konec. Ce zagovarjam kristijane, storim to iz ljubezni do resnice in pravice. Krivično jih preganjajo in zato je dolžnost vsakega Rimljana, da jih brani. A potem storim bolje, da ne verujem ničesar ? Po tem takem po tem življenji ni drugega, in če vsi tisti, ki pričakujejo boljšega življenja, motijo se in mešajo, enaka bode usoda pravičnikova in greš-nikova, enaka tistega, ki izpolnuje natanko naravni mi kristijani, saj tudi mi verujemo v Boga" itd. Smešno je bilo, kako so eden za drugim letali k g. vladnemu zastopniku, naj jim on pomaga iz zadrege in ustavi g. govornika „češ ne govori k dnevnemu redu". A ta jim je dejal, „obrnite se do predsednika", g. predsednik jih pa odločno zavrača in opominja, naj se dostojno vedo, sicer bo shod zaključil. In kdo je bolj na trnju, kdo se želi bolj rešiti iz zadrege, kakor socijalni demokratje, in edina njihova rešitev je, da se shod zaključi ! Zato še bolj razsajajo in kriče, dokler jih g. vladni zastopnik slednjič ne reši — z razpuščenjem shoda. Naši možje, vsi navdušeni vsled sijajnega vspeha in poraza socijalnih demokratov, ploskajo z rokami in kakor iz enega grla se glasi „živijo krščanski socijalizem" „živijo naši duhovniki", kateri klic se nato še na cesti ponavlja. Eden iz socijaldemokratičnega generalštaba nato napove prihodnjo nedeljo zopetni shod, a naši možje mu odgovore: „Le pridite, boste še več slišali, tudi mi pridemo, a nas bo še enkrat toliko". S sramoto so se mokraški voditelji podali s shoda in, ker so videli navdušenje naših mož, so spoznali, da ni varno dosti ž njimi imeti opraviti. Žito so se hitro podali na kolodvor in tam par zvestim spremljevalcem tožili svojo žalost in britkost nad porazom in jezo nad preklicanimi mračnjaki. Torej v nedeljo zopet pridete! Le pridite, a skupili jo boste še bolj, zakaj tudi mi pridemo, a nas bo vsaj še enkrat toliko. Slednjič boste že spoznali, da na Jesenicah, oziroma na Savi ni tal za Vas. Naši delavci so še preveč pošteni in že preveč zavedni, da bi vam šli na limanice, vam polnit vaše žepe in hlapčevat judovskim klečeplazom-socijalde-mokratom. ■ =» zakon in tistega, ki ubije brata, izda domovino ? O teh rečeh bodem govoril z Justom. Z Justom ? A ta Just se mi zdi tako različen od vseh drugih mladeničev, tako dober, pohleven, pravičen. Nima napake nobene in krasi ga najlepše kreposti: govori pa o kristijanih na tako čuden način in zagovarja jih s tolikim ognjem. Kaj ko bi bil kristijan ? Pa če je, kaj za to ? On ima svojo vero, jaz svojo in zakaj bi ga ne ljubil ? Kaj za to, ako more tako resno premišljevati to vero, ki dela svoje ude tako dobre in svete. In kdo ve, morda . . „Zdrav Zenon!" Naš mladenič, nanagloma pretrgan v svojem premišljevanji, obrne se in vidi poleg sebe mladega človeka, ki je bil ogrnen v sila dragoceno tuniko, okrašeno in nagubano s purpurjem in zlatom, ki bi delala čast samemu cesarju. Lasje mladenčevi so bili umetalno začesani, na prstu je nosil dragocene prstane in nad vse prijetni duhovi so se razširjali za njim. „Kaj si ti, Apolo", popraša uradnik, nič kaj zadovoljen s tem srečaujem. „Jaz sem s kožo, z mesom in kostmi. In kaj dela moj Zenon tako sam na morskem obrežji ? Zakaj se ne greš raztresti na trg ali na kozarec Pu-cinca v gostilno Basinovo v Kampidolji ?" „In kaj dela", odgovori zaničljivo Zenon, „kaj dela slavni Apolon tako sam samcat na morskem obrežji ? Zakaj ne tičiš v zlati dvorani, v družbi Su nekaj таш na uho. S svojim hujskanjem ste nehote pripomogli k dobri stvari. T kratkem se osnuje katoliško delavsko društvo, ustanovitev njegova je zagotovljena. To je za nas najlepši vspeh vašega hujskanja. Politični pregled. V Ljubljani, 2. septembra. Parlamentarna komisija večine sošla se je včeraj dopoludne v posvet v dvorani poljskega kluba. Posvetovanja se vdeležujejo: kot zastopniki krščansko-slovanske narodne zveze posl. dr. Susteršič, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, Barwinski in Bulat; dr. Laginja je opravičil svojo odsotnost; mladočeški klub je odposlal zastopnike Engela, Pacaka, Kaftana, Herolda, Brzorada, Stranskega in mesto obolelega posl. Eaizla posl. Jando ; češko konservativno veleposestvo zastopajo posl. Palffy, Sylva-Tarouca, Friderik Schwarzenberg, Zedtwitz in Pabstmann ; centrum poslanca Falken-hayn iu Treuinfels; poljski klub posl. Jaworski, Jendrzejowicz, Rutovski, Dzieduszicki in Madeyski; Bumunce zastopa posl. Popovici, katoliško ljudsko stranko pa Dipauli, Ebenhoch in Earlon. Posvetovanje, katerega se ni vdeležil noben vladin zastopnik, je otvoril sklicatelj posl. Jaworski, ter naznanil pomenljivo vladno izjavo, da hoče nadalje opirati se le na večino. Na to se je vsprejel že znani predlog, naj se voli pododsek, ki prične pogajanja z vlado. Izvoljeni pododsek, sestoječ iz klubovih načelnikov, se je sošel takoj ob 3. uri popoludne v posvet pri ministerskem predsedniku. Posvetovanje je trajalo več ur, in se je, kakor se uradno zatrjuje, dosegel za obe stranki, vlado invečino, povoljen vspeh. Danes dopoludne se vrši zopet skupno posvetovanje, pri katerem naznani pododsek vspehe včerajšnjega pogajanja in se na to store nadaljni koraki. — Vlada je toraj konečno vendar prišla do spoznanja, da je mogoča rešitev nevarne krize v Avstriji le tedaj, ako se oklene večine in posluša njen glas. Gotovo je, da bode morala izpolniti marsikatero zahtevo, kateri dosedaj ni bila naklonjena, toda na drugi strani bode pa tudi odstranjena nevarnost, ki je pretila javnemu blagru in miru avstrijskih narodov. Najboljši dokaz, da se je nastopila jedino prava pot, ki je sedaj odprla parlamentarnim krogom, so britke jeremijade nem-ško-liberalnih in nacijonalnih listov, ki s strahom in trepetom pričakujejo konečnega vspeha vršečih se posvetovanj. Dobrega ne pričakujejo ničesar, to se bere v vsaki vrsti dolgih člankov, in to je za nas veselo upanje. Ne smemo sicer nadejati se, da se izpolnijo takoj vse opravičene zahteve, pač pa imamo zagotovilo, da ni več daleč čas, ko se bo reklo o nemško-liberalni premoči v Avstriji: Bila je. Državni zbor se snide, kakor poroča „Gazetta Narodova", okoli 20. t. m. Zasedanje se otvori baje s prestolnim govorom, v katerem se bo odgovarjalo na napade nemških obstrukcijonistov in poživljalo najizbornejših pogovorov, ti, ki si najznanejši po stavljač tržaški?" Apolon se je tako prilizneno nasmejal. Preveč je bil zaverovan va • se, da bi razumel zaničljive besede. „Premišljeval sem svojo ugodno usodo in ta misel mi ni dala za dolgo ostali v zlati dvorani. Veseli se z mano, Zeno, jutri postanem najbogatejši človek v Trstu". „Ti?" „Jaz, prav jaz, božji Apolon. Ovadil sem Justino, češ da je kristijana; jutri jo obsodijo na smrt in vsi njeni novci bodo moji po zakonu božjega Dioklecijana. Pri truplu Jupitrovem, zdaj se bodemo lahko veselili. Imel bodem več milijonov sestercijev, napravljal bodem lahko veselice in slavnosti, vabil bodem na te slavnosti vse svoje prijatelje in mej njimi gotovo ne bode zadnji junaški Zenon". Obraz Zenonov je vsplamtel jeze in zaničevanja. „In ti si to storil?" zadere se s hripavim glasom. Apolon ga pogleda osupno. Ni mogel umeti, od kod ta jeza? „Da, in menim, da sem prav storil". „Da si prav storil? Strahopetec si! Najprvo govoriš na srce deklici in ji ponujaš roko, a ko se ima ta za preplemenito, da bi se ponižala zaročiti se s takim, ki je izvržek družbe, greš jo ovaditi pred sodišče kot kristijano, da izgubi svoje življenje. parlament, naj z vso močjo pospeši rešitev nakupi-čenih važnih del. Prvi del te vesti, da se namreč skličejo ljudski zastopniki na Dunaj v drugi polovici tega meseca, se potrjuje tudi v drugih vplivnih listih, drugi del pa je nekoliko neverjeten in je treba v tem oziru čuti jednaka poročila tudi iz drugih virov. Člani italijanskega kluba, posl. d'An-geli, Bartoli, Cambon, Hortis, Lenassi, Mauroner, Bizzi, Verzegnassi in Zanetti so imeli te dni daljše posvetovanje o parlamentarnem položaju in o stališču, katero naj zavzema v bodoče italijanski klub. Stavili so se neki v tem oziru važni predlogi, katerih pa ne marajo poprej objaviti, dokler jih ne odobri vsi klubovi člani. Gotovo tudi Italijanom ni posebno všeč, da se brez njih vrši pogajanje z vlado o nadaljnem parlamentarnem delovanju. Italijanska iredenta je v svoji veliki domišljavosti izumila zopet novo pot, kako varovati podanike „blažene" Italije pred nevarnostjo, ki jej preti, čujte in strmite, od avstrijske strani. Znani „prijatelj" Avstrijcev, posebno pa še Slovanov, ire-dentistični poslanec Imbriani, je v zadnjem zasedanju italijanske poslanske zbornice ostro prijemal vlado, „ker iz same prijaznosti do Avstrije ne utrdi vzhodne italijanske meje". Takrat njegove besede niso našle ravno prijaznega odmeva, toda sedaj je neki vlada uvidela, da je pritožba Imbrianijeva popolno (!) opravičena, in bode v kratkem pričela z grajenjem trdnjav na imenovani meji. Mi bi svetovali Budinijevi vladi, naj napravi na meji tako visok zid, da bo našim primorskim iredentistom za vselej za-branjeno škilenje ргеко avstrijske meje. Grška vlada namerava, kakor poroča „Pol. Corr.", odsloviti 7 do 8000 vojakov letnika 1885. Iz tega se sklepa, da ni več daleč konečni sklep miru. Poleg tega pa je vlada uvidela, da ji nikakor ne kaže v sedanjih neugodnih finančnih razmerah še nadalje preskrbovati s hrano in obleko tolikega števila vojakov. Povrat predsednika Faure iz Petro-grada je dal povod zadnji dan minulega meseca francoskemu narodu, da je pokazal svojo nenavadno naudušenost. Cela pot iz Diinkirchena do Pariza je bila, kakor smo na kratko že poročali, vračajočemu se predsedniku na čast na vse mogoče načine ozalj-šana. Naudušena množica mu je prirejala burne ova-cije, posebno krasen vsprejem pa mu je pripravilo pariško mesto. Deputacije mestnega zbora, velikih trgovcev in industrijcev, reznih društev in korpo-racij so čestitale predsedniku na doseženem vspehu v Petrogradu. V adresi, ki so mu jo poklonili trgovski krogi, se glasi mej drugim, da je mir njih najsrčneja želja. Ta mir bo pripomogel, da se veliko delo v 1. 1900 završi častno in bo doneslo predsedniku radost v plačilo za njegovo mirovno posredovanje. Veliko narodno slavnost in brezmejno na-udušenje tudi ni motila običajna bomba, ki sta jo vrgla dva nezadovoljneža pred cerkvijo sv. Magdalene malo trenutkov preje, predno se je mimo pri- 0 kako junaštvo je to ! Eo si ji ponudil roko, vedel si, da je kristijana, a kmalu na to pa si sklenil prestopiti zakon in ukaz naših božjih cesarjev, da si pridobiš njene novce; a potem, ko te je odvrgla, pripravil si ji smrt. Mevža! Za malo novcev preliti nedolžno kri!" Apolon ni zardel pri teh besedah. Bil je že preveč utopljen v vsake vrste pregrehe, da bi bil mogel zardeti, a strahopeten, kakor je bil, ni si upal pretrgati Zenonu besedij. Ko je ta nehal govoriti, oerči se rekoč: „Zeno, ti govoriš, kakor bi bil ti sam kristijan." Te besede so vnele še veče zaničevanje v uradniku. „Oh nesramnež!" zavpije. „Ti bi gotovo rad ovadil tudi mene, kakor si ovadil Justino, da bi se polastil tudi mojega zlata. Toda pri nesmrtnih bogovih, ne bode se ti to posrečilo. Vsi poznajo Ze-nona in vedo, da bi Zenon rajše tisočkrat umrl kakor da bi postal kristijan. Niti ne mislim, da mi ostaueš še za trenotek pred mojimi očmi in spomni se, kdo sem jaz in kdo si ti, in tedaj gorje tebi!" Beče in odide. Ostalec pa ga je gledal z očesom, polnim jeze in željnim po maščevanji. „Ošabni Tržačan !" pravi. „Imaš se za nedotakljivega, ker si prijatelj glavarjev. A ne zanašaj se preveč. Tvoja ura je blizo. A nikdo ni še razžalil Apolona nekaznovan". (Dalje sledi.) peljal Faure z ministerskim predsednikom. Pone srečil se ni nobeden. Zločinca, 34letnega pisarja Moulina in 201etnega barvarja Hedroda, je policija takoj prijela. Vidi se iz hladnokrvnosti pariškega prebivalstva, da se je v zadnjem času že precej privadilo takim običajnim bombnim aferam, ki se pojavljajo vselej, kedar se predsednik poda na kako potovanje ali vrne domov. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. septembra. (Razpisane so sledeče župnije): P r o š t i j a in mestna župnija v Novem mestu. ProŠLje na Njega c. in kr. Veličanstvo. — Župnija Zgornji Tuhinj v dekaniji kamniški. Prošnje na vel. č. čast. kanonika, dekana in mestnega župnika g. Janeza Oblaka. — Župnija R o b v ribniški dekaniji. Prošnje na si. lastništvo patronskega posestva Auersperg. — Župnija Sora v ljubljanski dekaniji. Prošnje na visokočastiti knezoškof. ordina* rijat. Zadnji rok za vlaganje je 4. oktobra 1897. (Osebne vesti) Naučni minister je premestil profesorja na realki v Češki Lipi, E. G u g e 1 a, na mariborsko gimnazijo, suplent dr. Fr. Vapoti tsch pa je premeščen iz Gradca v Celovec. — Nevarno je obolel deželni poslanec g. Matej Lavrenčič v Vrhpolju. (Tat v frančiškanski cerkvi — vjet.) Ko pregledujeta danes zjutraj cerkvenika cerkev, predno se odpri, zapazita, da je imel zopet nekdo opraviti po noči pri cerkvenih nabiralnikih, kakor vže dvakrat letos. Brž se vrneta v zakristijo, skrbno zapreta vrata in obvestita o tem mestno policijo. Ko vsi skupaj po cerkvi iščejo zločinca, zagleda cerkvenik za neko spovednico grešnika, ki pa ni čaka) na spoved. Zločinec, ki je imel pri sebi v svežnji razno orodje in nekaj drobiža, se baji piše Matija Ha-novšek. Star je 28 let, doma iz Loga, brež. okraja na Štajerskem. Priznal je, da je on tisti, ki je izvršil tudi prejšnji tatvini v tukajšnji cerkvi, med njimi ono strašno bogoskrunstvo julija mesca. (Shod dr. Kreka) dni 31. avgusta v Idriji se je lepo izvršil. Navzoči so bili tudi soc. demokratje ter govorili. Obširneje poročilo objavimo. (Vojaške vaje) so bile včeiaj na ljubljanskem polju proti Dravljam in Ježici. Jutri odide 56 peš-divizija iz Ljubljane proti Štajerski. (Z Brezij,) 31. avgusta. V nedeljo 29. t. m. je blagoslovil mil. g. stolni prošt dr. L. Klofutar temeljni kamen za frančiškanski samostan na Brezjah. Ogromna množica vernega ljudstva je poslušala potem izborni govor preč. p. Jožefa iz Ljubljane, ki je razlagal namen novega samostana, ki bo le v duševno korist krasni gorenjski strani. Dal Bog in Mati božja, da se izvrši kmalu delo! Po govoru je bila slovesna sveta maša, katero je služil mil. gospod prošt. (Iv. Schlacherjeva ustanova za učiteljske vdove) za čas od 1. avg. 1896 do 1. avg. 1897 je razpisana. Pravico do nje imajo vdove učiteljev, ki ne uživajo kake druge ustanove in katerih možje so najmanj 10 let hvalevredno služili v kronovini Kranjski kot ljudski učitelji. Prošnje do 30. sept. t. I. visokočastitemu konzistoriju v Ljubljani. (Izpred porotnega sodišča.) Dne 31. avg. je bil obsojen Janez Komidov iz Nadleska pri Ložu na pet let težke ječe, poojstrene s postom vsak mesec. Dokazalo se je, da je imenovani dne 27. apr. 1897 I. ukradel Jan. Sipanu iz zaprte hiše gotovine 450 gld. Obravnava na podlagi privatne zatožbe Fr. Vidic se je preložila. (Iz Idrije.) [Izlet Sokolov.] V nedeljo dne 29. m. m. prihiteli so Sokoli iz Postojine in iz Ljubljane v naše mesto. Ze pred meslom pri Zagodu je pozdravil izletnike župan občine Dole, g. K. pl. Pre-merstein. V mestu pa so jih pri mostu, kjer je bil postavljen slavolok z napisom : „Ljubezen je čutečih src vladar; v ljubezni kličemo Vam vsi: Na zdar!", pričakovali gasilci z zastavo, slavnostni odbor, ki je bil sestavljen iz udov vseh narodnih društev idrijskih, precejšnje število narodnih gospic in velika množica občinstva. Ko so Sokoli prispeli do slavoloka, pozdravil jih je najpreje podžupan gospod F. Nagode v imenu idrijskega mesta, potem pa gospod V. Kolšek, predsednik čitalnice in slavnostnega odbora v imenu narodnih društev idrijskih, in naposled gdč. A. Trevnova v imenu idrijskih dam ter podala starosti postojinskega Sokola krasen šopek cvetic, gdč. A. Likarjeva pa istotako starosti ljubljanskega Sokola. Starosta postojinskega Sokola go- spod dr. Treo je v daljšem govoru načrtal namen prihoda. Na to so odkorakala vsa društva s c. kr. rudniško godbo na Čelu v mesto. V dekanijski cerkvi je ravno zvonilo k službi božji. Dasi je bilo po časnikih oznanjeno, da je ob '/,11. uri sveta maša ter se je poskrbelo za lepo petje in streljanje med opravilom, vendar smo le malo Sokolov videli v cerkvi. Žalostno! Dopoludne so si ogledali izletniki mesto, zlasti pa igalnico. Skupen obed je bil v pivarni pri „Črnem orlu". Okoli 4. ure odkorakali so Sokoli, spremljani od neštete množice ljudstva, na „Zemljo", kjer so čili telovadci pokazali svojo veliko izurjenost v prostih vajah, v vajah s kiji, na bradlji in na drogu. Po končani telovadbi se je podala zopet vsa množica v mesto, kjer se je v pivarni nadaljevala zabava. Med posameznimi točkami, katere je proizvajala c. kr. rudniška godba, čeli smo več moških in nekaj mešanih zborov. (Velike vojaške vaje na Moravskem.) O prihodu presv. cesarja k vojaškim vajam se nam danes nastopno poroča : V Guliuu je pozdravil došlega cesarja knezonadškof dr. Eobn v imenu moravske duhovščine v češkem in nemškem jeziku. Na pozdrav je odgovoril vladar : „Z veseljem vsprejmem Vaš pozdrav, s katerim mi zagotavljate zvestobo in ljubezen. — Dal Bog, da bi se Vašemu mogočnemu vplivu vselej posrečilo, da bi se verniki vtrdili v pravem krščanskem duhu ter v ljubezni in sprav-ljivosti v njih lastni blagor ter .v blagor dežele in avstrijske države". — Na pozdrav olešavskega župana je odgovoril vladar v češkem jeziku. Došlega v Bistrico je pozdravil deželni glavar grof Vetter v imenu moravskega deželnega odbora. Cesar mu je odgovoril najpreje v nemškem, potem pa v češkem jeziku, ter mu polagal na srce, naj skrbi za mir in slogo mej narodnostima, in obljubil, da se bo na Moravo posebno oziral. Po nekaterih nadalj-nih pozdravih in nagovorih se je podal cesar na goro Hostein, kjer je sloveča romarska cerkev. Načelnik društva „Matica Svatohostinska", generalni vikarij AVeinlich, je pozdravil vladarja v obeh jezikih, na kar je ta odgovoril: „Posebno sem vesel, da morem obiskati to sveto mesto, katero krščanski svet po pravici tako visoko spoštuje in kjer je bilo uslišanih že toliko pobožnih molitev." Nadaljujoč češki je rekel vladar: „Zahvaljujem se vam na odkritosrčnih besedah, s katerimi ste me pozdravili." Presvetli cesar se je na to udeležil božje službe ter si ogledal cerkev in spomenike in se podal v grad barona Laudona, kjer se je vršil ob '/»2. uri veliki obed. Sinoči so priredili na čast gostom krasno serenado. (Umrla) je dne 80. avgusta v Horjulu Nežika Bohinjec, sestra ondotnega č. g. župnika. Pogreb je bil danes ob 10. uri. Blaga pokojnica bodi priporočena v molitev. N. v m. p. 1 (Zdravje v Ljubljani) od 22. do 28. avgusta: Število novorojencev 24, umrlih 26; mej njimi za škarlatico 1, za legarjem 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilnib organov 2, za želodčnim katarom 4, za različnimi boleznimi 13. Med njimi je 5 tujcev in 8 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za legarjem 4 in za vratico 3. (S Črnega Vrha) Tombola na korist prostovoljnemu gasilnemu društvu v črnem Vrhu ne bode prihodnjega leta, kakor je po pomoti poročal „Slovenec", ampak letos v nedeljo 19. septembra. Ob jednem se bode tisti dan blagoslovil nov gasilni dom. (Gad je pičil) predvčeranjim neko ženo iz Strmice v f*ri Studćno, ko je mej turšico fižol ru-vala. Postojinski zdravnik g. dr. Eržen, ki je bil takoj poklican, meni, da pik ne bo smrtno nevaren. Čudno, da se letos nahaja mnogo te zlobne golazni in je z več krajev slišati o gadjem piku. (Nezgoda.) Iz Radovice, 31. avgusta: Sinoči ob d. uri je bil previden 201etni mladenič, ki je prišel nedavno iz Amerike. Prinesel je s seboj revolver. Včeraj je razkaževal revolver, ga dal tovarišu v roke, kateremu se sproži, da bivšega Amerikanca zadene v trebuh, kjer mu je krogla obtičala. (Iz lavantinske škofije) Farni izpit delajo te dni č. gospodje: Josip Gunčer, kapelan v Žalcu; Pr. Kocpek, kapelan pri Sv. Barbari; Anton Ran-čigaj, mestni vikar v Celju; Jurij Selih, kapelan pri Novicerkvi; Al. Šuta, kapelan v Sevnici; Jer. Bur-kelc, kapelan v Gornjemgradu. (Iz Istre) 31. avgusta: Eakor poročajo naši vojaki polka 47, došli z manevrov s Štajerskega, našla jih je huda nevihta na „maršu" med Lipnico in Mariborom dnć 23. avg. med 10. in 11. uro zvečer — kjer je nakrat treščilo v jednega kadeta artilerije in ubilo njega in njegovega konja na mestu. Kadeta so dali na ambulantni voz in ga peljali v Maribor, kjer so ga na pokopališču pokopali. — Pripovedovali so tudi, da je drugemu vojaku, tudi artilerietu, v mečih odbila strela levo nogo — in tudi drugi za njim kakih 20 m. so bili omamljeni. (Gostilniško preskrbovanje bolnikov,) postrež-niškega osobja, s brano, potem zalaganje mesa, vik-tualij, pijače i. dr. zbog pripravljanja hrane v svoji upravi potom pogodbe za bolnike, postrežniško osobje in osebe, ki imajo pravico dobivati hrano v vojaških bolnicah, pri c. in kr. garnizijskih bolnicah v Gradcu in Ljubljani, potem pri c. in kr. vojni bolnici v Gorici se javnim potom alternativno oddaja. Javna ponudbena razprava bo v uradu korne intendance v Gradcu, in sicer 23. septembra 1897 za bolnico v Gradcu, 30. septembra za bolnico v Ljubljani in 8. oktobra za bolnico v Gorici; vsakikrat ob 10. uri dopoludne, in sicer za dobo od 1. januvarija do 31. decembra 1898, pri ugodnih ponudbah tudi za tri leta. Ponudbeni vzorci se dobe po 5 kr. v imenovanih bolnicah. Natančni razglas je na razpolago v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice. (Zalaganje lesa.) V ponedeljek 13. septembra leta 1897, ob 10. uri dopoludne bo pri c. in kr. vojaškem oskrbovališču v Zadru ponudbena razprava radi dobave 5800 kub. metrov trdih drv. Pogoji in ponudbeni vzorec so razvidni tudi v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. Prepisi ponudbe se dobe po 4 kr. tiskovna pola pri c. in kr. vojaškem oskrbovališču v Ljubljani. Društva,. (Vabilo k veselici,) katero priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu v nedeljo dne 5. septembra 1897 v prostorih gostilne Arko v Dol. Logatcu, — Začetek točno ob 3. uri popoludne. — Vstopnina 20 kr. za osebo. — Eer je čisti dohodek namenjen glavni družbi, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Ako je pa dne 5. septembra slabo vreme, vrši se veselica dne 8. septembra ob isti uri in z istim vsporedom. (Vabilo) na veselico, ki se priredi v dan 5. sept. na Dobravi pri Kropi v gostilni pri „Valentinu" v korist po toči poškodovanim Dolenjcem. Vspored: 1. Nagovor. 2. „Danes tukaj, jutri tam", moški zbor. 3. „Eurent", deklamacija. 4. Spomin na planine", dvospev. 5. „Bob iz Kranja" igra. 6. „Opomin k petju", mešan zbor. 7. Prosta zabava. Vstopnina 10 kr. Preplačila in darila se hvaležno vsprejemajo. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Odbor. (Vabilo k slavnosti,) katero priredi ormoška moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ob priliki svoje desetletnice v nedeljo dne 5. septembra 1897. — Izvanredni občni zbor vrši se v čitalnični dvorani ob 3. uri, koncert pa na vrtu gospoda A. Ealchbrenner-ja ob 5. uri popoludne. — Vspored slavnosti: A. Ob 10. uri predpoludne slovesna sveta maša v mestni cerkvi. B. Ob 3. uri popoludne izvanredni občni zbor: 1. Pozdrav in poročilo predsednikovo. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Slučajnosti. C Eoncert ob 5. uri popoludne: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor. 3. Deklamacija. 4. Petje. — Mej posameznimi točkami koncerta svira godba. — Vstopnina h koncertu 30 kr. za osebo, za kmete 20 kr. — K mnogobrojui udeležbi vabi najuljudneje Odbor. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca avgusta 1897 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 941 strank 205.296 gld 82 kr.; 539 strank pa vzdignilo 243.237 gld. 49 kr. Telegrami. Dunaj, 2. septembra. „Fremdenblatt" objavlja nastopni komunike: Včeraj popoludne ob 3. uri se je sešel pri ministerskem predsedniku pododsek, ki sestoji iz načelnikov klubov večine, v posvet. Trajal je več ur. Kakor čujemo, je dovedlo posvetovanje do ugodnega vspeha. Dunaj, 2. septembra. Člani parlamentarne komisije so se sošli danes dopoludne ob 10. uri k zopetnemu posvetovanju. — V pododsek je odposlal češki klub posl. dr. Herolda in dr. Stranskega, poljski klub viteza Jaworskega in Jendrzejevicza, ostali klubi pa svoje načelnike. Dunaj, 2. septembra. V današnji seji parlamentarne komisije je poročal pododsek o včerajšnjem pogajanju z vlado. Komisija je vzela poročilo in vladino izjavo na znanje in naročila pododseku, naj se še nadalje pogaja z vlado o važnejih zahtevah desnice. Pariz, 2. septembra. Predsednik Faure je v Dunkirchenu brzojavno pozdravil carja Nikolaja, bivajočega v Varšavi. Car se mu je zahvalil s prisrčnimi besedami. Pariz, 2. septembra. Ministerski svet je sklenil včeraj povodom potovanja predsednika Faure v Rusijo pomilostiti večje število civilnih iu vojaških kaznjencev. Na to je odpotoval Faure v Haure. Pariz, 2. septembra. Minulo noč so se pojavile demonstracije proti nemškemu poslaništvu. Policija je aretovala deset oseb. Sredeo, 2. septembra. Poroča se, da izbruhne o povrnitvi kneza Ferdinanda s potovanja popolna ali vsaj delna ministerska kriza. Ostavka finančnega ministra se ofici-jelno potrjuje. Carigrad, 2. septembra. Na brzojavno čestitko Edhem-paše v imenu turške posadke v Tesaliji povodom 21 letnice vladanja sultanovega je ta odgovoril, da se cel čas svojega vladanja ni čutil tako srečnega, kakor sedaj, in izrekel armadi zahvalo na doseženem vspehu. — Vse politične kaznence je sultan pomilostil. Slavnost se je izvršila v miru. Koristna v vsakem gospodinjstvu Je raba prave sladne kave, bodi-si v zdravstvenem, kakor v denarstve-nem oziru. Tvrdki Kathreiner gro zasluga, da je med svet spravila povsod pod imenom „Kneipp ova kava" dobro znano pristno sladno kavo, katera ima okus prave kave in se je prav zato zelo vdomačila. Marsikdo jo pije kar čisto, navadno pa kot dodatek k pravi kavi. Kaj se ne pomišlja nobena gospodinja, katera še ne rabi te kave, ter naj začne rabiti toliko zdravo in okusno pristno Kneippovo kavo. Svarimo pa tudi pred ponarejeno in slabejšo kavo tega imena, ki jo nekateri ponujajo. Ta seveda ne poda onega, kar se pričakuje od prave Kneippove sladne kave. Treba torej paziti pri nakupovanji ter tirjati pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo v zavitkih s podobo župnika Kneippa in z imenom Kathreiner. Drugače zavito ali celo nezavito blago naj se ne sprejme. Hudovoljno nekateri razširjajo vest, da se po smrti Kneippovi sladna kava ne izdeluje več, ampak mesto nje nek drug fabrikat. To je popolnoma neresnično, kajti tvrdka Kathreiner je od rajnega g. prelata Kneippa dobila za vse čase pravico, njegovo ime in njegovo podobo rabiti kot varstveno znamko, in izdeluje pa prodaja kakor dosedaj edino pristno Kneippovo kavo. 639 5—2 Tu)ci. 31. avgusta. Pri Slonu: Herzog iz Trsta. — Danzer iz Žatca. — Eitel iz Podmokljejev — Weiss, Mose z Dunaja. — Kokalj iz Voitsberg-a. — Biloslav iz Trsta. — Tomeš, Los iz Prage. Pri Maliču: Kuster iz Celja. — Koppmann iz Gradea. — Bube iz Hanau a ob M. — Herzl, Wiedemann, Mulley in Vayda z Dunaja. — Urbaeh iz Prage. — Obermayer, Savi iz Trsta. Pri Bavarskem dvoru: Nikisch z Dunaja. — Sluga iz Kamnika. — Trampuš iz Kočevja. Pri Juinem kolodvoru : Sima iz Celja. — Petschnigg iz Celovca. — Slovak iz Brna. Tržne cene v Ljubljani dnć 1. septembra. Pžcnica, m. st. . . Bež, „ . . . Ječmen, „ . . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, „ . . . Koruza, „ . . . Krompir, „ . . Leča, hktl. . . Grah, „ . . . Fižol, ., . . . Maslo, kgr. . . Mast, „ . . Špeh svež, „ . . Meteorologično porodilo. a a a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo .a b a 1 9. zvečer 737-2 20 0 brezv. jasno 2 7. zjutraj 2. popol. 737 1 735-3 15 5 275 brezv. pr. m. zah. megla del. oblač 00 Srednja včerajšnja temperatura 20 9", za 4-0° nad normalom. 'fclPIHMIlli Hllilil HliMM—— Zahvala. 584 1 1 Za mnogoštevilne dokaze prijateljskega sočutja mej boleznijo in o smrti nepozabne hčere, ozir. sestre Zofije Majntinger ter dariteljem krasnih vencev, za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku izrekave tem potom vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, prečastiti duhovščini, posebno pa slav. društvu poiarne brambe najtoplejšo, presrčno zahvalo! Zofija in Viljemina Majntinger. ШШШШШШШШШШШШШЖ gl- kr. i!: kd 11 80 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Ц 8 _ — 84 6 50 Jajce, jedno . . . — з; 6 20 Mleko, liter . . . .— 10 8 50 Goveje meso, kgr. — 64; 8 50 Telečje „ „ . — 62 6 30 Svinjsko „ „ . — 56 2 50 KoStrunovo „ „ . — 36 12 _ Piščanec .... — 45 10 — — 18 8 — Seno, 100 kgr. . . 1 70 _ 94 Slama, 100 „ . . 1 60 _ 74 Drva trda, 4 kub. m. 6 50 — 70 „ mehka, 4 „ „ 4 50 Vsebina 17. zvezka 1897: Cvetje s polja modroslovskega. (Spisal dr. Fr. L.) [Dalje ] — Županova Miuka. (Idil». — Zložil Auton Hribar.) XI. Srnami dan. XII. Tine. — Cez morje. (Spisal Ivo Trošt.) [Dalje.] — Na arabskem vseučilišču v Kahiri. (Spisal dr. Karol Pečnik. mestni zdravn k v Aleksandriji.) — Vzori in boji. (Po prijateljev,h pismih priobčil Jož. Ošaben.) [Dalje.] — Arabeske. (Zložil E. Gangl.) 11. Dve Čaši. — Kiino-pisoi spominiki in sveto pismo. (Sp. dr. Fr. S.jdej.) [Dilje.] — Ilija Okrugić. (Nekrolog. — Napisal Fr. S. Lekše.) — Naše kritično stališče. (Spisal dr. Fr. L ) [Dalje.] — Književnost: Hrvašua književnost. Knjige Matice Hrvatske: Poviest srednjega vieka.— Razne stvari: Letua poročila naših šol. — Telegraf brez elektrovodnih vezij. (Spisal prt f. Sini. Šub c.) [Konec.] — Iz belokranjskega besednega zaklada. (Priobčuje A. Sašelj.) [Konec.] — Na platnicah : Socijalni pomenki. [Dalje.] — Slike: Iz domoviue. XI. (Sličica Barage.) — V kahirski (arabski) deški šoli. — Zipadna stran Kserksove palače v Perze-polju. — Slovenski pjlharji. (Risal Jurij Subic.) — Tabernakel iz jekla. (V Podragi pri Vipavi.) W Na prodaj sta dva križeva pota jeden 95 cm. visok, velja gld. 65—, drugi 150 „ visok, velja „ 250'— pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 496 6-6 Zavod za umetnost slikarn 26-9 na 298 steklo B.Škarda v Brnu. Specijaliteta: Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko. Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih. Katalogi na upogltd. МГ Pege odpravi v 7 dneh popolnoma 566 10-2 dr. Christoff-a izboriti, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. ^ESSSSSHJSaSHSE }{] Uradne in trgovske s firmo priporoča 13 KAT. TISKARNI j v Ljubljani. SKST* Zajamčeno samočista "18212 •= = odlikovana z najvišjimi odlikovanji Tomaževa fosfatna moka iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko je najbolje učinkujoče In najccnejše fosfornokislo gnojilo. Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fos-forne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči. Za vse vrste zemljine prsti. Za zboljšanje zemlje revno na fosfornl kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmoljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfate. Jedva nedoetajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in naročbe naj se pošiljajo 06 36 — 24 prodaj ališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi 3Iarieimasse 11. W Zadnji teden v Ljubljani. Cirkus Непгу v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu. Danes v četrtek, dne 2. septembra, ob B. uri zvečer: Gala beneflčna predstava za izbornega komika in bedastega Avgusta Mr. Alfreda Barkerja. Humoristični vspored. Benefioijant s svojim pasjim olr-kusom; beneticijant kot skakaleo, kot šolski Jezdeo kot plesaleo; Avgust povsodi. — Čarovna flavta! komična pantomima, aranžuje bedasti Avgust. afcr Natančnejši vspored Je na lepakih razviden. ~&xz Julri v petek: Predstava. — V ponedeljek dne 6 septembra: Nepreklicno zadnja predstava. Predprodaja vstopnic od 10. ure zjutraj do 6. ure zvečer je v glavni tobačni zalogi na Mestnem trgu. 586 1 Ravnateljstvo. zdrav, 14 let star. pošten, kateri je dovršil vsaj S. razred ljudske šole, sprejme se takoj v trgovino špecerijskega blaga. ш 3-2 Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". Št. 30-477. Razglas. 665 £-2 Pri podpisanem magistratu vršila se bode pri poslopju zaklada meščanske imovine zaradi oddaje kleparskih del dne 6. septembra 1897, zaradi oddaje krovskih del pa dne 7. septembra 1897 javna pismena ponudbinska razprava vsakikrat ob 11. uri dopoludne V pisarni mestnega stavbinskega urada, kjer so tudi drugi pripadajoči načrti, proračuni in pogoji ter drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vprgled razgrueni. Pi nudbe, v katerih je navesti jednotne cene in na njihovej podlagi proračuujene skupne zneske troškov dot'čuih del, je izročiti zapečatene iu s 5%uim vadijem opremljene do določene ure. Ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale predpisom, in pa take, ki bodo prekasno vložene, se ne bodo jemale v p: štev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 23. avgusta 1897. •зе» I. kranjski laneno-oljnati flrnež. I. kranjsko čisto laneno olje. gieeattvfiriiež (gnili®) priporoča najceneje 59 104—95 dldolf dCauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nexev, lakov in kleja v Ljubljani. si a j se lk a b o r z a. Dnć 2. septembra. Skopni driavni dolg v notah..... Bkapni državni dolg v srebra ... Avstrijska zlata renta 4%...... ivstrijska kronska renta 4«, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . kreditne delnice, 160 gld...... T.»»don vista..... Nemški dri. bankovci sa 100 m.nem. drl. velj. 10 muk............ 10 frankov (napoleondor) ...... italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 102 gld. 102 , 124 . 101 . 122 , 99 . 951 . 366 , 119 . 58 , 11 . 9 . 45 , 6 . 40 kt. 35 . 75 . 85 . 50 , 90 . 25 ; 65 , 671/« 52V, 15 . 64 . Dn6 1. septembra. 4* driavne srečke 1. 1864, 250 gid. . . 5* državne srefike 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Rudolfove želez. po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . , . Dunavako vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... i% krap-sko deielno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice driavne železnice . ■ , „ juine Ielezniee 3* . « . južne železnice b% . , dolenjskih ieleznic 4% 159 gld. — kr. 160 . 25 189 . 50 99 „ 60 141 . — 129 . — 108 „ 75 112 . 50 98 . 75 • 93 „ 40 228 , — • 182 „ 30 ■ 126 , 75 It 99 . 50 n Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje t» zgube pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitku K 11 a n t n a iivršitev naro611 na borzi. Kreditne srečke, 100 gld...... 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld. ...... St. Genćis srečke, 40 gld. .... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška druiba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........127 — gld. — kr. l. 154 — 1. 19 50 . • 26 _ 71 50 . 79 25 . 57 _ 22 25 . 167 25 . r. 3435 — 400 — • 88 • — . 138 • _ « 169 — 127 • 62 . Manjarnlčna delniška družba „M E 11 C U Kolizeile it. ID Dun*J, Ririahilfirstrasie 74 B. 66 Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvarek potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaef|skih vrsdssstaft papirjev in vsstni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega sbreptovanja pri popolni varnosti Bf naloženih glarnlc.