Lea Fatur:                                       ^^^^m
Leži otok na sred morja...     ^^
HHHBHHB ujmo je pri krmilu, Kristo čepi v stražnem jamboru. B^^^^^^^^^H Drugi 50 odšli pod krov. Gusarji se smeje: >Nt>coj bo& K ^^^^^ Hklical, kapitaneek ,Audi nos! Libera nos!'1 Boš videl, K Fj ®^ Ikaj je nočna straža na inorju. Če ubežis te čaka palica.< H 9M A\M I sDrži sek so stiskali tovatiši Adrijauu roko, »pokaži K ^a^^^fc I *-em divjakom, kaj je kranjski plemič.* Adrijan se [BBMI Bprekriža in men pot od kasana* do koštilja^ Krov HAttttAtfAS škriplje, stražna IuČ meče velike kolobarje, jambori rustejo do neba. Ladja leti, kakor da jo ženejo pe-kleuske moči. Saj pra^njo, da je prodal Djokovič dušo za njo... Adrijana stresa. Jesenska noČ je. Nebo in luorje sta se zlila v temni brezdanj. Čudno grgra in vrša iz morja. Kakor da hi grozile morske posasti: >čuj, ti, mladi gusar! NaŠ si! Nerešeua bo brodila tvoja duša po morju. Kakor Matetova* Kakor Mate si navezal srce ua ,otok zakladov', na ta brod, na Anco. Že Stiri leta ti ni ocistila spoved duse, te ni okrepito Gospodovo Telo.*
Brni v debelih opletankafa od jambora do jambora, se ujame v jadra, stresa prečnice: >Hej, ti, mladi gusar! Videl boš!« Pošasine gla^e v jadrih in iz morja. Tam izteguje Mate pioseče Toke, tu odj^ira žrelo devetstolaktna riba. Lise pod glavuim jamborom žarijo krvavo, augleŠki kapetan gleda z daljevidom v Adrijaua, duša AnČine matere vzdihuje: »Anca! Anca! Anca!<
1 Sliši nagf Reli nas!
1 Vzvišeno  mesto  na stražnem  delu   broda
* Vzvišeno mesto oa sprednjem  delu  broda.                           .          '     ¦
114
StraŠno jc, če si aa nočni straži na brodu smrti. Pod krovom bi zdaj molil s tovariši, tu ti brani zli duh: >Kaj boš molil! Ne boš rešil ne svoje, ne duše svojih tovarišev, ne očetove, ki je šla nepripravljena s sveta, ne Djokovičeve, ki je zagrešil umor, ker se mu je izneverila tvoja mati. Misliš, da se hiiniš pred Ginom. Na, le poglejl Brodnikovim otrokoni že ugaja brezskrbno postjanje, bogastvo na starost — in tebi in Turnskeinu in Bihačkemu — kaj vam ne laska misel, poetati kapetan ua tem brodu? Ste že moji, ste že...« Črni kremplji se siezajo iz tmine, ognjene oci se bliŽajo .. . Mrzel pot je na Adri-
janovem   čelu.   A   nakrat  zbeži                        iit   I  __ J.- t|§P/__,w_
zli dub., nad njiin, na   jamboru          A^fimt^t^^^^^^^^^t^"^
zagleda Adrijan Zalostno Mater,         ,      *sTf-   K^^-^ '¦^L&%&&i$&~'/59rŽr* kako   sedi   s   Sinom   v   naročju         '^K- Y   -^V^^^^^S^^^^
nad   vrati   rabske   stolnice.    In        ^k'     i -V  :'/f  ^%Š^&Li*u^g& sliši glas svoje iHatere: »Marija,        IImL-   ^  V^^-^iž^^^E^BBŽ^ ki si občutila  prebridko  gorje,        !%&L'^iž'^'^^Sf^Bv^^^m^^. vmi mi sina   nedolznega!«             ^^T      M''" '¦«   /*Q^~*^--^^SsB^lk
»Mati!« Pošasii so zgiuile — Vj ,|^ JT <•* /;^^fc ^^^^^flfiSt globoko diha Adrijan, moli, pre- *L '% /?ff fjL i"^Ei\^-f MS^L. iskuje v svoji vesti: Štiri leta '^p/j' ''¦ S^^FflA&;f PflHlg je Že gusarskem brodu. Pa da :p J^P ' _*~^^^d^--~- ^^f^-T je postal nezvest svoji materi. ^ W^^^e~xm^^ •i^r^l^^Sii^^^'^ Ne,   nmti,   ne!   Ne   objokuj   me,        ^ HtofeŽ^g^S"
pa če ti je poslai sam Djokovič         ^ §--- jL=L____-¦—-.-.-«,.w,-,.-«.
vest, da sein gusar. Poglej mati.       ¦—| B^-—   "^r^f^TF^T r=i-^-'^7~Z~
Stal je takrai pred  Djoko-      ^%V^ '   | ¦*' W&tSfm*S3tF7*?' vičevim nožem in Mateiovo pri-         >^    , } i '{1 §i| WJšf^~-M^Y? ^-
kaznijo. Nad morjem je kipela         ^m--*^   ) ''l/^^^-^—   ft  *~~-~'
ona uajvišja skala,   potl  katero        ^aj   '/   j |' f^- -^"^'--JB^ir^ •*
je zaklad angJeškega podkralja.        HgEt       ^\\*vč^f:L?^3ryfc,t''
In od tam se je vzel Mate. Bra- *štLkŽ *• >^5d^^^^*^^'* dat, čudeut vendar on. Adrijan ^%&C f f' ^^J^^^^^P^^ ni slišal   obupnega   krika  Ance                      j '^^^^^^^^^
in  tovarišev,   ki   so   pritekli   k                         s^%%ž^7
njemu,   samo   kakor    v   sanjah
je videl, da stoji Dujino grozece pred kapetanom: ^Samo las mu skrivi, rečem ti, samo LasU Adrijana je prevztlo usmiljenje do duše, ki mora cuvati zaklad, prevzela zavest, da je res, kar je slišal in bral tolikrat. Zavedel se je, da mu je rešil Mate življenje. »Te je suuil, si ranjen?« je  vprasala Anca, stresla  DjokoviČa za rokav:  »Stric!  Zakaj si ga hotel?«
»Pustita me!< se je otresel Ance in Dujma, gledal prepadeno na morje in na skale. Kar spremeni obraz, kri zaplaje v bledo lice. Z rezkim žvižgom pokldče Gina in tovariše, ki so sedeli pred hišo. Prihiteli so in za njimi je priletela gospa, Adrijanu se je zdelo, da sta se spogledala gospa in Dujmo. Djokovič je velel Ginu: »Hitro! Skočite v morje in preilčite okolico, skale in ves otok. Kaj? Bojate se? Mate n\ imel brade, a ta duh jo je imel. Ali mu je mogoce zrastla na, onem svetu?«
»Ne, Mate ni imel brade!« je pritrd.il osupli Adrijan. Dujmo se je zdrznil.
>Ni imel brade, ampak ti, kapetan, Teš, da se prikazujejo uboge duše v zapuščenem stanju in Če raste brada po množini grehov, se bo kazala tvoja dusa z brado, ki se bo vlekla za njo.c
115
Strah pred kapetajnom je branil, da bi se nusuiejali dečki glasno, samo Adrijan je pritrdil na Dujmov mig: >BiI je Mate in zrastla mu je brada.« DjokoviČ je ošvignil Dujma s prodirnim pogledom: »Spravite se mi Kraujci, Anca, gospa Bertina in ti, Dujmo, pred bišo. Počakajte tam.t Sam pa je Sel za plavači, ki so pretikali skale.
>Kaj bo spet skuhal?« rentači Dujmo. »Zaklet je ta otok in dobrega ne bo rodiL« Adrijanu se je zdelo, da sledita Dujmo ia gospa Bertina s fitrahom daLjnim klicem gusarjev: »Tu ni nikogar! Kako bos lovil pri-kazen, kapetan?«
»Mora biti! Primite ga za brado!« je rju! DjokoviČ.
>Ubogi moj Mate!« je vzdihuil Adrijan. Dujmo je molčal. Turnski se je spominjal, kar jim je pravil Ivan Vajkard o strahovih po gradovih na Kranjskem in se smejal: >Naj ga le priinejo! Ozgale se jim bodo roke;  vse, česar se dotakjie duh, zgori, in če se dotakneš njega, zgoriš.*
>Pa kako se ga dotakneš, ko je duli?« ga je zavrnil janezek in povedal, kako je atrašilo pri njih v Trnovem. Andrejček je pravil, kako je videl njegov ded povodnega moža, iu razvil se je raed dečki in Anco živahen pogovor. Gospa Bertina in Uujmo sta pa prisluskovala krikom, ki so se bližali. DjokoviČ se je kregal: >Bedaki ste! Bojazljivci!« — Nekdo ga je zavrD.il:  >Pa bi Šel z nami med skale, kapetanle
Mrk je hodil Djokovič po obalL »Zdaj bo nekaj!* je rekel Dujmo gospe. >Nemara bomo niorali vse dni čepeti pred haso, 011 bo pa iskal duha in čakai.<
>Ne zaupa nam,c  je rekla gospa, »vest ga peČe.«
>O!< je odvrnil Dujmo, »njegova vest je prožna, in hudoba ne da rada duše iz rok.«
GoTorila sta špansko, da bi ne razumeli drugi. Adrijan pa, ki je znal italijausko dn latinsko, je nekaj razumcl. nekaj ugattiJ. Potrti so opazovali dečki, kako so se inotovilili gusarji po skalah. Dujmo je siknil: >Vse nam je pokvaril ta lopov. Menil sem. da naredimo nacrt, in da se naživijo dečki zraka na kopnem. Popravil bi brod, pa ia nesrečen človek se prepusti svoji novi ljubosuninosti. Poinagalo mu ne bo. Atlrijan dobi dekle in njeno bo-gastvo. Tako bo ustrežcno mrtvrim in živim. Ali kako narediti?«
*Da, kako?«; jc v7.dihnila gospa. »Še nekaj let in Anca bo zrastla. A da bi se posrecilo lopovu poročiti se z ujo in se kazati sveiu kot po-štenjak — rajši zasadini jaz sama njemu, ali da jo Tesira, tudi Anci nož v srce.
>Treba ji bo povedati, kdo je ia njen stric, ki skrbi iako nežno za njo.c se je spacil Dujroo. >Pa to že pride. Mene ekrbi samo, da bi vas ne lofiil od nje. Sicer »e ve, da sem vam jaz kaj povedal, nli Če mu pritle niisel, da spravi dckle v Novi svei. kamor prodajajo gusarji tako lahko riaro-pano blago? Znanca imanio v Manhatauu. Tam so se Holandci iekali zlata, in jrusarji so navadni in predrzni gostje v mesiecu. Sicer pravijo, da bodo vzeli Angleži Holandcem naselbino. Za zdaj govorijo, da se zatekajo gusarji močuo tja iu da zakopavajo svoje zakladc ob Peklenskih vratib. Kajti angleški krrtlj je ukazal, da se morajo pokonČaii gusarji, ker ovirajo pomorsko trgovino, in v ia namen oborožuje bojne ladje. španski kralj pa gradi v Giiaiemali trdnjavo, da bo prokrižal gusarjem poi. Tudi Benečani lovijo pomorsko kugo. Res. Po sveiu je dovolj hudega, so vojne, lakota, kuga, Turek in tlruge nesreče. Pa na kopnem že še dobiš hudo-delca, išči ga pa na morju ... Saj šc toga otoka ne najdejo. Skalc* okrog in okrog, li.šaji na njib jim dajcjo barvo morja. Koliko ladij gre mimo, ne da bi ga kdo videl.«
116
»Sti&šen je ta. otok v svoji samoti,c je tozila gospa. »S staro kaharico in stražar jema že ne ves več, kaj bi govoril. Knjige so Tse prečitane, oetane samo še sv. pismo, ki nas tolažt. Bolje je ua ladji kakor na otoku.<
Tedaj se je bližal DjokoviČ s porogljivim uasmeškom: »Pravili ste mi, gospa, kako so dolgoČasi Anca, in da je treba, da se nauči sveta. Uvidim i vse to. Otok strahov res ni primeren kraj za Anco iu tudi za te prepla- j sene dečke ni. Le pogimi, otroci! Še danes razpnemo jadra. Kar spravite I svoje stvari v red, gospa! Tukaj ostaneta samo stražarja s kuharico, in I da jim ne bo dolgčas, se naš Menko, ki se ne boji strahov.*                     1
Tako je prišla še listi večer Anca nazaj na brod. Adrijan je ni videl in je iii iskal. Bilo mu je po seucih. kakor kludivo: On naj dobi brod in deklico. Ta čudoviti brod, da bi bil njegova lastniaa. In da se pripelje na iijeiu  v  Rab in  pripelje  materi  nevesto?   In  zaklad.   In  obdaruje  sveto Eufemijo, sv. Marijo Veliko, sirotišnico in hiralnico. In zapiše vecno mašo za Maietovo dušo. Da cesarju za trdujave, obdaruje sv. Jakoba v Ljub-ljani. Vso noČ je bil na krovu. Po polnoči je slišal, da je odprl kapetau vrata in da se je vzel Gino z dvemu mornarjema izpod krova. Spustili bo    ¦ čoln in veslali na otok. Adrijan se je stresel. RazumeJ je: Kapetan odnaaa   M zaklad, odvede Auco. Proti jutru so priveslali in zvlekli previdno okovano   M skrinjo na krov in v kapetanovo kajuto. Takrat je napočil za Adrijana   1 hud čas. Djokovie je hodil po krovu kakor rjovec lev. Maček je pel po-    I gostoma. Anca ni smela na zrak, dokler je bil Adrijan blizu, gospa Bertina    * iu Dujmo sta se ojdbala dečkov. Ne besede, ne inigljaja. Gino je bil vedno za Adrijanovim hrbtoiu, ga je vpraševal, če vidi še Mateta. sBrod smrtic pa jc letel v ugodnem vetru proti svojemu cilju. Za ia brod ni bilo ne tiŠine, jie iievih(e, kakor da bi bil res plačan s krvjo. Adrijan je dogna], da jadrajo v južno smer. A ko so začeli obletavati ladjo galebi, je povedel Gino Kranjce pod krov. Niso videli, kje so pnistali. Po ropotu in hoji so spoznali. da vlečejo oekaj težkega raz krov, slišali so Ančin glas: >Z Bogom, dečki! Z Bogom, Adrijan!^- Od takrat lii več slišal Ance. Ko so smeli na dan, je že plaval -brCKl smrti*; po velikem morju. Prazno je hflo na veliki trojambornici, ker ni bilo več Auce. Nekje je našel Kristo listek z imcnom »Li«abona<. Spodaj je bil narasan zvonik in cerkev. Adrijau jc razumel, da mu sparoča puspa Berfcuia, da gre Anca v saniostan v Lisaboni. Z dne-\om. ko je pustil Djokovič Anco na kopnem in gotovo tudi zaboj z zakla-     J dom, se je glavar gusarjev popolnoraa spremenil. Ogovarjal je Adirijana,     I bil   silno prijazen  z  dečki   in   jim  slikal  gusarsko  Življenje  v  najlepšili      ' barvah.  - Poglej  ta  brod!-r   jt* govoril  Adnijauu,  skaj  ni  vreden  kralja?« Kdor ga  iraa, je  kralj  voda.  Zapustil  ga boin  tistemu,  ki sc bo  izkazal vrednega. Staram se in rad bi preživel zadnja leta v zasluženem pokoju. Dajte vi, mladi, poveseljačite na morjw, plen je bogat, delajte nekaj  let. potem boste živeli v časti in slavi.< Vsak dan se moraju vadiii deČki v sfre-      . Ijanju s topovi iu puškarai in v mečevanju. Dostikrat prime Adrijan«, da     I bi  sprožil  pusko,  da  bi  obrnil  meč  v kapetana.  Pa  svarcčc ga  pogleda     J Dujnio, dn misel. da ne more do Ancc brez Djokoviča. ga ustavlja. Več-krai  očiia  Djokoviču   Adrijan:   >Ostal  hi   bil  poštenjak. tla ni   bila  taka Ivo.ja mati. Zato postani ti kapetan te ladje, to je moja osveta. Plemenita      , osveta, Adrijan! Kdo bi ne dal duše zanjo? Jaz ti jo prepuŠČam zastonj.c      I
Adrijan  in  njegovi iovariši se  hlinijo.  Delajo se divje. željne plena     1 in boja.  ?Ne samo brod. tudi deklico in zaklad dobinio,4   jim zagotavlja Adrijan.    In vrnemo se poŠfeni in bogati domov.*
^Tako je z imini, maii,« konca Adrijan svoje premišljevanje nn nočoi straži, »rešiti raoramo zaklete duše in zakleti brod^                      (Dalje.)
117