m
GLASILO OSVOBODILNE
S L6to 2. štev. 331 - Cena 4 - Ure Poštnina plačana v gotovini
- •“—	 *	Spedizlone	in	abbon.	postale
FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
TRST, nedelja, 30. junija 1946
Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni St, 1 • L Tel. St. 93X06 93807. 93808. Kokoplsl se ne vračajo
Vsak poizkus za oddaljitev Trsta od Jugoslavije je dejansko tudi poizkus za njegovo popolno propast.
KARDELJ
felgve tov. Babiča, tajnika pokrajinskega izvršnega odbora SlAUj Referendum na Poljskem
SAMO PRIKLJUČITEV
^ijske krajine'In Trsta Jugoslaviji bi v celoti rešila vsa vprašanja gospodarske obnove in politične normalizacije
: Cltn našega uredništva se ' Pn tov. Branku 13o-»tnovem, tajniku pokra.
"i»kega ^ izvršnega j odbora i lliaHa^eo-ftaHjansk9 antifa-j unije,; tn mi'stavil ‘to) vprašanj v zvezi s splo-,,n £ poloiajem f v ' Julijski kraM ln Trstu. f \
jr.» -	, t
do »!rn(l i® Tvoje mnenje gie-liisbi rskega stanja v Ju-Kajini in Trstu?, «
lJ j« znan vsemu svetm delavstvo odpu. I^enl^5*5*03*111031 narašča; »-h d<lavcem »o znižali do--JO k kolonško vprašanje Se t toto- Ha svojo pravično re.
»hteve kolo-ioii^r ^vračajo fašistično ko, »*|*t»J,080dl>0’ in dogodki s tem sUinj, : *° ®Prostlli nezasliSano ,iVj, reakcionarnega, tiska, ob tej priliki pokazal bba.„,0itlarno barvo sil iz katerih jtl objj nJ'c^er sledu o prepotreb. ;b (j1°v^ Industrijskih objektov gospodarskih naprav;
^avn1*1 v takem bl zaposlila odpuščeno V°' do danes še ni; vpra-t^fllran® delovnega ljud. %k0Sta^ vedno bolj pereče;
^bi m°raie ljud V^a3 osnovno prehra-Li”~*toa v skladu z dohodki t*^, ,s,:va. zadoščajo komaj za Iku- v mesecu; načelo srvo.
i Jf^ovtne je praktično le.
itao *n,° h01"20' tak0 da trgovine polne raznovrst-“»Sa. a\ nedostopne naj. slojem delovnega ljudstva o danes še ni ukrenila ni.
Wbf( bl tudl v meJah »v°je bi (j,. ence tila dolžna storiti, da . ,s3t0 rešila ta obupen go. •r*ki PHožaj.
i^j bi ]0 Tvojem mnenju
Na
bkrtmiti ZVU?
Industriji
zaposliti
oskrbetl ltei|w °^atovanja;
J'° iP preprečiti odpušča-
'1!o?a 1-MVen’ da ni naroCi,> ie bi ne' ara'no zaledje Trsta (in fevij ^lM le cono B in Jugo-iro ’ amIk vso ostale srednje »ko , * dcave, ki so gospodar, 'ta l,Žanena Trstl daleč pre. (Utrijr0l2viialna zmogljivost Jn-►a, jT Juiake krajine in Tr-k)ta^ rofi bi manjkalo, le Ifc, g bfclio treba dobro vo.
NaL°Uk°’ ki Jo vodl ZVU’
!-lo (jQ, i'5’ kakor da bi se ho. 's . ‘--i, da Trst ni vezan N H nravno zaledje. Dalje: »kih 0u,laln °bnova industrij-^ro*. k>v> odločen poseg na V J6 Bhrane itd.
P*1
in italijanskega prebivalstva zahteva takojšno rešitev našega vprašanja, kar edino taka rešitev, kot jo zahteva demokratično slovansko in italijansko prebivalstvo Julijske krajine in Trsta, in ki jo zaradi, tega zastopa tudi slovaneko-italijanska antifašistična unija, bi v celoti rešila vsa vpmšahja gospodarske obnove in politične normalizacije v pokrajini; vprašanja, ki jm ZVU ni kos, vsaj po izkušnjah sodeč, ki so nam do danes na razpolago.
t
Kako sodiS glede sedanjega zasedanje Sveta zunanjih mi-nistrov v Parizu?
Nedvomno Imamo opravka z. določenimi .silami, ki nočejo razumeti upravičenih zahtev prebivalstva Julijske krajine in Trsta, niti upoštevati tega, kar je žrtvovalo v »kupni borbi proti fašizmu; prav tako nočejo upoštevati dejstva, da »e je naše prebivalstvo, tako slovansko kakor v veliki večini tudi italijansko, plebiscitarno Izjavilo za Jugoslavijo. Volja našega prebivalstva, ki hoče živeti Jugoslaviji, je torej izven diskusije, kakor je na drugi strani vsemu svetu že znano, da so se vse, na jugoslovanski rešitvi našega vprašanja zainteresirane države našega neposrednega in posrednega zaledja, jasno izjavile, da je tudi njihov gospodarski interes, da se v celoti ustreže nesporno pravični zahtevi prebivalstva JUlijske krajine in Trsta.
Prepričan sem, da bodo veliki zavezniki končno vendarle morali upoštevati naše upravičene zahtevo, kar bi na eni strani rešilo o-bupno gospodarsko krizo, na drugi pa odpravilo vse težkoče, ki danes zavirajo normalizacijo razmer v Julijski krajini in Trstu.
Nekaj pa lahko rečem že danes: Prebivalstvo Julijske krajine in Trsta, ki je toliko žrtvovalo za skupno borbo v prepričanju, da bo končno samo razpolagalo s svojo usodo v težko priborjeni svobodi, ne bo sprejelo nobene rešitve naš:ga vprašanja, ki bi tako z etničnega kot z gospodarskega in kulturnega vidika, kršila njegove osnovne življenjske pravice.'
\
°ipnem gospodarskem
• ranj.. »Jdemo pojasnilo go.
v 6 <>rbe delovnega ljud. • »o 1}J?N Medtem ko delov, 'b* postavlja svoje zah-8 ten^položajem (za-^Puščanju in brez-^-^J-hreditev prehrambe. Rakuša ZVU prikazati a®ffa ljudstva kot po-M^^ver v zvezi z reSitvi-pripadnosti Julijske ^ «!? »Vrsta. Slndikdlna bor-a ljudstva izhaja ne.
5 dejanskega gospo-kfi oloZaja naše pokrajL , anJ kar lahko rečem %	Je t«, da se ho.
^ ljbrn' opyanl ZVU s ta-N V°rotn °tresti odgovor-^ naJa Iz dejstva, da se 'Naletu njihove uprave h V0^1 P°l°toj con« SJv ničemer ni zboljSal, i N k10 P°8l«bšal. In ne m H' akor da bi gospodar. ^ VJ'a5° pokrajine bile po-Nfco , °ia to utrjevanja slo.
, h OfJ, ^ansklh dcmokratič.
tukajšnjega pre. i**1 tl ^bicrarno na žalost be-''tpovj. ^^demokratičnih u.
Vi je dosegla svoj
• tšJitla, !kvltcljl prostorov po-
' ita^ da »oigšnlzacija SIAU , v>. r' P°trebra, ker oprav. t«4 P3le 13, avezniški kor-
V TV°i mnenj« B1®" i?v v,Jbdemokttičnih ubre-
''*■ na *kdo demokra-;'li^hstOV ,8''anskeKa to N prelvalstva Ju-
^c,leinw
C'Silbclrj;poUcl3e ob
‘b n L i°kije orožja na vS a*h ustaiv; aretacije »plomba
lt% t dem°kratn!h ustanov, 81 ne rn'em tolmačl-v 6 Žvtr’ kakor n|to n®čin, da b <letv,„,namcnonl ovirati raz-ZiK	»čneg* ftntlfašLstič-
X, kan3a v Juliji krajini tn kNe f p0*r°dn'krapl roak. i\ neofašhčne sile, ki V ‘bvr«,!30 °l)0KUljene v «vo-O^	31h'	^vzdržno	go-
• ^ ra^tonje lrtožnja »vl-dorno-atlčno anti-a kibanjnjiovanrkega
Svetovna sindikalna zveza zakliuSila de o v Moskvi
London, 29. (VZN). — Izvršni odbor svetovne sindikalne zveze je končal svoje sestanke v Moekvi in delegati si zdaj ogledujejo Rusijo.
Na zaključni seji je izvršni odbor sprejel resolucijo., ki priporoča vsem članom svetovne sindikalne zveze, da vztrajejo pri Združ3Wh
Zunanjim ministrom
Pariz
AntifaBstilma mladina iz triaikega okraja Grete poudarja ob priliki sedanjega zasedanja zunanjih ministrov ponovno svojo voljo, ki je volja ogromna veiins tr laike g a demokratičnega ljudstva in Julijske krajine, po zdrulitvi Trsta kot VII. republika e Jugoslavijo.
Imamo to relitev kot edino, ki ustreza pravsemu etničnemu stanju ter Bvljenj-skim in gospodarskih potrebam. Odklanjamo le vnaprej vsako drugo reiitev, ki ni v skladu s pravimi potrebami vsega prebivalstva, ki je v veliki borbi za uničenje na-cifaiizma na plebiscitaren noči« prispevalo ob eftrani slavnih zavezniških armad k sijajni zmagi nad skupnim
sovralnikom.
narodih, naj proglasijo Francov režim kot nezakonit, da prekinejo odnošaje s Francovo Španijo in priznajo Giralovo republikansko vlado.
Odbor je nadalje priporočil, naj priredi vsaka država članica pro-tifrankistične demonstracije v času med 18. julijem, obletnico španske državljanske vojne, in 18. avgustom.
Sestanek De Gaspcri-Nenni- Togliatti
Rim, 29. - AFI1 — De Gasperi je odpotoval danes v Castglgandolfo, kjer se bo razgovarjal z Pietrom Nennijem in Palmirom Togliattijem, da bi skupno v glavnih obrisih sestavili program bodoče vlade.
Zelo verjetno je, da bo De Ga-sperijeva vlada jutri odstopila. Jutri bo prispel v Rim začasni pred. sadnik republike De Nicola.
Vrhovni sovjet bo' zasedal v septembru
Moskva, 29. . VZN — Predsedni-
Varšava, 29. — Jutri bo na Poljskem referendum, na podlagi katerega bo ljudstvo izreklo svoje mnenje o notranji in zunanji vladni politiki Vladni krogi so prepričani, da bo večina poljskega ljudstva pritrdilno odgovorila na tri vprašanja referenduma, ki so:
1. Ali želite enodomni parlament? 2. Ali odobravate podržavljen]« industrij in agrarno reformp? (Ukinitev veleposestev in njih razdelitev med kmete?) 3. Ali odobravate nove zahodne poljske meje na Baltiku, na Odri in na Naisi?
Sindikati in razne organizacije sc pozvale delavstvo, naj na referendum odgovori pritrdilno. Glavno vprašanje je ukinitev senata, ki bi ga hotela Mikolajčidova stranka obdržati. Kakor je znano, združuje ta stranka okrog sebe reakcionarne sile in »e je že večkrat kompromitirala z delovanjem teroristov, ki ovirajo obnovitvene napore poljskih demokratičnih sil.
Nova kmetska stranka na Poljskem
Varšava, 29. - VZN — Kakor je znano, se nemarava levo krilo Mi-kolajczykove poljske kmetske stranke ločiti od stranke.
Vidni predstavniki stranke, z Bertoldom Rekdrzewkckijem in drugimi, ki so se že ločili od Mi-
Boji španskih partizanov
Pariz, 29. — Ust «Humanitč» objavlja danes vest, da so sfpanski partizani v okolici La Corune premagali skupino frankovih orožni, kov.
Po poročilih, ki jih je dobil organ komunistične partije Španije «Mundo Obrero», so imeli partizani od 6, do 13. junija v pokrajinah Bstremadura, Andaluzija in Valen-cija 21 bojev.
Veliko zborovanje
naših rojakov v Argeniiniji
Naloge Svetovne sindikalne zveze!
Pariz, 29, - AFP — »Eden Izmed glavnih problemov izvršnega odbora svetovne sindikalne federacije, ki ga je bilo treba razpravljati, je likvidacija zadnjih šil fašizma, .ki še obstajajo v svetu,» je izjavil Be. noit Franchon, glavni tajnik francoske federacije d;la, ,po svojem povratku iz Moskve, kjer se je udeležil sestanka izvršnega odbora svetovne sindikalne federacije.
»Razen tega,» — je dodal Franchon — »je izvršni odbor razpravljal o drugem važnem problemu, da bi bila svetovna sindikalna, federacija zastopana v okviru ZN. Po drugi strani je izvnTni odbor sklenil nuditi vso pomeč kolonialnim narodom.*
Ob zaključku je Franchon poudaril izredno topli sprejem, ki ga je doživela francoska delegacija v Moskvi, ne le od sovjetskih delegatov, temveč tudi od vsega sovjet, skega prebivalstva.
MOSKVA. Zavod za dokumenta.
štvo vrhovnega sovjeta ZSSR jel . ,	,	.	,	.	,	------- -	 —
sklenilo sklicati vrhovni Sovjet na I *czy ’ na ce ’ 30 ses avl n°' cijo pripravlja v Moskvi film o ?iv-redno zasedanje na 20. septembra j poljsko kmetsko stranko, ime- j ijenju in delovanju Mihaila Kali-v Moskvi.	|	novano	«Psl	novve	Wyzwolenie»	.	I	nina	od	leta	1919	do	njegove	smrti.
Buenos Aires, 29. - Tass — V Buenos Airesu se je vršilo veliko zborovanje Jugoslovanov, rojakov iz Julijske krajine in Trsta, ki bivajo v Argeniiniji, Zborovanje, ki ga ja organiziral osrednji jugoslovanski odbor v Argentinijl, je prisostvovalo nau 1500 delegatov.
Številni govorniki — predstavniki rojakov iz Istre, Trsta in Slovenskega Primorja — so zahtevali pravično rešitev vprašanja Julijske krajine in Trsta, ki naj upoJ.eva narodnostne, zemljepisne, zgodovinske in politične razloge. Vsi so terjali priključitev teh pokrajin k FLRJ.
S tega zborovanja je bila poslana brzojavka zunanajemu ministru ZSSR Molotovu, ki izraža priznanje za njegovo delovanje na 1 pariški konferenci v obram. bo življenjskih interesov prebivalstva Trsta in JK. Brzojavka je bila sprejeta z živim odobravanjem vseh navzročih. Brzojavko so poslali. tudi maršalu Titu.
Študenti v Parizu
zahtevalo vključitev Trata v FLRJ
Pariz, 29. - Tanjug — Dopisnik Tanjuga sporoča; «Včeraj je bila informativna konferenca o položaju v‘ Trstu in JK, ki jo je
Jugoslavija ne bo podpisala
nobene pogodbe, ki ne bi zadovoljila njene upravičene zahteve
Jugoslavija je pripravljena prevzeti mednarodne obveznosti, da zajamči popolno samoupravo Trsta
Objavljamo danes celotno izjavo podpredsednika Jugoslovanske vlade Edvarda Kardelja, katere izvleček smo objavili v petkovi številki.
Pariz, (Tanjug). — Dne 27. junija dopoldne je podal podpredsednik vlado FLRJ Edvard Kardelj na tiskovni konferenci izjavo, ki jo je poslušalo veliko število dopisnikov vseh glavnih domačih in tujih listov tar agencij.
Izjavil je:
Jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci, katere nekateri člani bivajo e:daj v Parizu, ni dajala doslej nobonth izjav, ker ni hotela v nobenem pogledu motiti pogajanj med štirimi velesilami. Sedaj pa so prišla pogajanja do te stopnje, ko ne moramo več molčati, in ker nimamo drugih možnc>sti za intervencijo, moramo objasniti svoje stališče prek p tiska.
Jugoslovani smo bili prepričani tako 27. marca leta 1941, ko smo se dvignili proti izdajalski vladi, ki je sklenila z Namčijo trojni pakt, kakor pozneje v štiriletni vojni, ko smo bo borili na strani zaveznikov, da imajo vai zavezniki trdno voljo, da se enkrat za vaelej odstranijo vsi viri napadalnosti dežel bivše osi Berlin-Rim in da se bedo vsi evropski narodi, predvsem pa narodi Srednje in Vzhodne Evrope, ki mejijo na Nemčijo in Italijo, dokončno osvobodili osvajalnega pritiska teh dežel. Prepričani smo tudi bili, da bo edem izmed bistvenih elementov pri odstranjevanju te napadalnosti priključitev k Jugoslaviji onega dela našega ljudstva, ki je bilo po prvi svetovni vojni nasilno odtrgano od Jugoslavije in vrženo v suženjstvo nemških 'in italijanskih osvajalcev ter njihovih satelitov.
V neprestanem bo|u z napadalci
Menili smo, da je to predvsem pravica naših narodov, ki so se skozi stoletja na en ali drug način neprestano borili in krvaveli za svojo svobodo im za svojo lastno državo.
Meniti smo tudi, da Je to dolg zaveznikov napram nam, kot njihovemu zavezniku in dvah vojn in da je to colo dolg vsciga človeštva napram jugoslovanskim narodom, ki so v
veliki meri zadolžili evropsko civilizacijo in kulturo s svojim bojem v preteklosti.
Več stoletij smo branili Jugoslovani Evropo s svojimi prsi pred navali Turkov, medtem ko smo za. drževali tudi na zapodu germanski «D rang nach Osten», kateremu se je pozneje pridružil še italijanski osvajalni pritisk na Balkan in Sredozemlje. Vsa naša zgodovina je zato prepletena s krvavo in težko obrambno borbo proti turškemu pritisku na vzhodu ter germansko-
Kardelj o podonavskem vprašanju
Pariz, 29. AFP — Edvardi Kardelj, podpredsednik jugoslovanske vlade in vodja jugoslovanske delegacije na • mirovni konferenci, je »prej sl »inočl urednika AFP in mu med drugim izjavil, da Jugoslavija ne more dopustiti nobenega sklepa o podonavskem vprašanju, ki bi bil sprejet brez njenega sodelovanja.
Kardelj jo opozoril na važnost Jugoslavije v podonavskem bazenu in dodal: »Popolnoma očitno je. da je JugdAvija pripravljena s prija-tebskim sodelovanjem z drugimi deželami in na osnovi gospodar, skih odnofiajev, ki naj b#do čim tesnejši, sprejeti nekatere resnično pozitivne mednarodne obveznos dokler »e seveda ne tičejo njene suverenosti.*	.
Kardelj je opozoril na žrtve, jih zahtevajo od Jugoslavije v imenu mednarodnega gospodarskega sodelovanja in je nadaljeval: «Prav to mednarodno gospodarsko sode-
lovanje le enkrat ovirajo ln onemo-gočajo Jugoslaviji, ko ji osporavojo pravico do Trsta. In to kljub vsem znanemu dejstvu, da gospodarski interesi podonavskih in srednjeevropskih dežel kategorično «ahte-vajo priključitev Trsta k Jugoslaviji.
Imamo torej opravka z dvema različnima meriloma: Eno se tiče Trsta, drugo pa Donave; značilno je, da se eno kot drugo vodi na čkodo podonavskih dežel in Jugo. slavije. To ne more biti noben te-majj za soliden sporazum.
Naši zahodni zavezniki morajo končno razumeti, da se mir ne mo. re doseči na škodo Jugoslavije,* je poudaril Kardelj in zaključil: »Jugoslavija ne more dovoliti, da se z njo tako ravna, saj se temu upira pravica njenih narodov in ponos neodvisnega ljudstva, ki je cenilo svojo svobodo vedno nad vse*,
beneškemu odnosno italijanskemu pritisku na zapadu. V teh bojih smo dali ogromno žrtev. Samo slovenski narod je izgubil v preteklih stoletjih tega boja z nasilnim raznarodovanjem, ki so ga Izvajali Nemci, Italijani ln Madžari, dve tretjini svojega narodnega ozemlja.
Kljub vsemu temu pa nos niso vodile zahteve po zgodovinskih mejah, niti sovraštvo in želja po maščevanju. Bili pa smo prepričani in pričakovali orno, da bo priključen Jugoslaviji kot posledica prvo svetovne vojne vsaj oni del našega ljudstva, ki »e je še strnjen ohrani pod tujim gospodstvom. Bili smo preprčani, da ne bo zahteval po tej vojnj nobeden izmed zaveznikov tega, da bi bil velik del Jugoslovan, sitih narodov šs nadalje plen germanskega ln italijanskega raznarodovanja ln da bi bo dala znova jugoslovanska ozemlla nemškim in Italijanskim napadalcem kot oporišča za pripravljanje novih napadov na Jugoslavijo. Bili smo prepričani, da ne bo imel nobeden iz-mod naših zaveznikov interesa, da b! razširil nemško ln italijansko ozemlje m raznarodovanje ln na račun narodov Jugoslavije. Prepričani »mo bili. da to ni samo pravica Jugoslavite kot zaveznika, ampak, jo to tudi kategorični imperativ za zajamčenjo miru v Ev-roni.
O unoS*evamo razvot dosedanjega razpravlianja o Julilski krajini in še o nekaterih drugih vprašanjih, pa se kaže, da so nas v tem pričakovanju prevevali. Tako zelo so se ukoreninile prodstave nekaterih zapadnih krogov o odnosih in položaju v Srednji in Vzhodni Evropi, ki j* posledica in ostanek zgodovine zatiranja, gospodarskega izkoriščanja in raznarodovanja slovanskih narodov s strani Nemčije, Avstroogrske, Italije, odnosno Benečije, da prcgl-šaJo vsako zahtevo po odstranitvi takih sramotnih ostankov preteklosti v Evropi
za kršenje nemških in italijanskih pravic. Človeka mora zares zaboleti v srce, ko vidi, kako neverjetno hsobveščeni so nekateri ljudje, kt govorijo o problemu Trsta in Julijske ktfcjine in ki imajo vpliv na reševanje tega vprašanja. Medtem ko drhti na statisoče ljudi za svojo usodo in dela vse, da bi prepričalo svet o svojih pravicah, se na drugi strani Is vednp uporabljajo lažni argumenti včerajšnjih nasilnih gospodarjev nad narodi Julijske krajine samo zato, da bi se ohranil v tej jugoslovanski pokrajini polko-lonialni sistem zatiranja. Najtežje pa Je pri tem to, da dajejo vsi uradni predlogi zapadnih držav Italiji ona ozemlja, ki so etnično povsem Jugoslovanska, izvzemii nekaj malih mest z mešanim prebivalstvom in samo središče mesta Trsta. Mussolini je v preteklosti povezal Julijsko krajino z Madžarsko in Avstrijo in pripravil tako oporišče za napad na Jugoslavijo. Isti sistem je izkoristila pozneje nemsko-italijanska os za svojo vojaško akcijo proti Jugoslaviji.
Kakšon je namen zaveznikov
Ker je to ozemlje Jugoslovansko, se logično postavlja vprašanje, kakšen interes imajo naši zavezniki, da dajejo Italiji znova oporišča, ki jih je ža enkrat izkoristila za napad na Jugoslavijo? Ali je petem namen mirovne konference zajamčiti bodoči mir, ali pa so nekatere sile zainteresirane na tim, da bi bila Jugoslavija znova obkoljena In da bi prišla ponovno pod germansko - italijanski pritisk? Ali ni to Ista pot in ista metoda, katere so se posluževali v preteklosti v odnosih z Nemčijo in ki je mnogo pripomogla k razmahu nemške napadalnosti? In končno, ali ima Jugoslavija, ki je toliko pretrpela v prvi in drugi svetovni vojni, pravico, da končno zahteva priključitev svojih nacionalnih ozemelj in mir na svojih mejah?
Ne dvomimo sicer v miroljubnost italijanskega naroda in v željo italijanskih delovnih množic, da živijo v miru in dobrih odnosih z Jugoslavijo, moramo pa kljub temu upoštevati, kljub želji in radosti nad vsakim uspehom demokracije v Italiji, da je glasovalo 10,000.000 ljudi za monarhijo, da uživajo neofašistični izzivalci v Italiji popolno svobodo in da so vse bolj Številni hujskači, ki že odkrito grozijo Jugoslaviji s povračilom. Vse to je še dobro znana zgodovina iz časa po prvi vojni in zares ne moremo biti slepi pred temi dejstvi. Prav tako menimo, da imamo pravico zahtevati od naših zaveznikov, s katerimi smo se borili, da nas zavarujejo pred novimi napadi.
Netočni podatki o dolanskem stanju v Julijski krajini
Toda kljub temu se dajejo vztrajno netočni podatki o dejanskem položaju v Trstu in Julijski krajini. Naj navedem samo nekaj primerov. G. Bevin je n. pr. rekel, da ostane vzhodno od črt«, ki so jo predlagali sovjetski strokoVnjaki,
500.000	Italijanov. Ne vem, kako jo prišel g. Bevin do te številke. Kakor koli računam na podlagi štetja iz leta 1910, ki š« najbolj ustreza resnici, čeprav je Italijane favoriziralo, ne vidim, kje naj bi .bilo teh 500.000 Italijanov, ko jih je vseh samo kakih 350.000. V istem govoru je bilo tudi rtčeno, da je
organiziral odbor francoskih in inozemskih študentov na pariški univerzi. Konferenci so prisostvovali študentje iz Francije, Jugo. slavije, Češkoslovaške, republikanske Španije, ZDA, Bolgarije, Poljske, Holandske, Švedske, Norveške, Irana, Sirije, Anglije in Grčije,
Na kongresu je bila prebrana resolucija, ki pr larja, da je ne. naravno, da obstoji del Evrope, ki leto dni po koncu vojne še
vedno ne ve za svojo usodo.
Resolucija pravi nadalje: »Iz dejstev, ki so posebno osvetila vprašanje Trsta, je razvidno, da temelje jugoslovanske pravice do tega ozemlja na važnih argumentih narodnostnega, političnega in gospodarskega značaja.
Zaradi tega zahtevamo, naj se JK priključi Jugoslaviji, naj postane Trst federalna rfpubiika v Jugoslaviji in naj se tržaško pristanišč© internacionalizira.*
ParlSka konferenca
Sdrie zunanji ministri
se zopet sestanejo v ponedeljek
razmerje Italijanov in Jugoslova. nov v Trstu 10.1. Tudi da tega ra* merja ne vem, kako so prišli. Celo po takratnem tendencioznem popisu Je bilo 118.959 Italijanov in 59.319 Jugoslovanov, torej razmerje 2:1, ne pa 10:1.
Listi so objavili tudi načrt g. Bi-daulta, v katerem je rečeno, da Živi v onem delu Julijske krajine, ki se razprostira zapadno od črte, ki so jo predlagali francoski strokovnjaki, 300.000 Italijanov in
200.000	Jugoslovanov. Tudi te številke niso točne.
Na jugoslovanskem , etničnem področju zapadno od francoske črte, vštevši tudi mešano naseljeno ozemlja Tržiča, živi po štetju iz leta 1910., če se upošteva tudi korektura na temelju štetja Iz leta 1945. za Istro, 423.305 prebivalcev, med katerimi je 155.144 Jugoslovanov in 193.891 Italijanov. Ce pa odštejemo prebivalstvo Trst«, je Jugoslovanov 100.085, Italijanov pa 75.552. Obstoji torej znatna jugoslovanska večina,
V enem delu tiska lahko beremo trditev, da Trst ni nikoli pripadal Jugoslaviji. Ta trditev, ki je sicer formalno ‘točna, pa odkriva prav nasprotno resnico. Trst ni pripadal Jugoslaviji iz preprostega razlega, ker Jugoslavije takrat še ni bilo in je nastala šele leta 1918, ko so »e narodi Jugoslavije prvič v zgodovini združili v enotno nacionalno Uržavo. Dotlsj »o tvorile jugoslovansko ozpmljt tržaškega zaledja, če pričnemo s časom selitve narodov,* samostojne države, kakor je bila slovenska vojvodina Karantanija, pozneje pa več ali manj nesomostojne fevdalno tvorbe, kakor n. pr, Goriška, Kranjska, Istra itd., ki so bile pod suverenostjo nemške, češke in nazadnje avstrijske krone. Tem fevdalnim tvorbam, samostojnim ali nesamo. stojnim, na področju slovenskih in hrvatskih pokrajin tršašqega vzhodnega zaledja pa je Trst vendarle vedno pripadal.
Trst je vedno pripadal jugoslovanskemu zaledju
Edina italijanska tvorba, ki je hotela podjarmiti Trst, je bila Benečija. Toda tudi Benečiji Je uspelo samo v 13. in 14. stoletju prisiliti nekolikokrat Trst na plačevanje davka in le enkrat ji je uspelo okupirati to mesto za 10 let. Toda Trst se je leta 1385. priključil habsburškemu imperiju, ki je imel tudi ozemlja priročnega tržaškega zaledja — Goriško, Kranjsko, Koroško itd, To stanje ja ostalo do leta 1918. V času Napoleona je bil Trst, kakor je znano, sestavni del Ilirije, ki je obsegala večji del današnje Slovenije in Hrvatske.
Zato ni mogoče trditi, da Trst ni pripadal Jugoslaviji, ampak samo deželam njegovega vzhodnega, t. j. jugoslovanskega zaledja.
S kakim Interesom se dajejo torej v javnost taki napačni podatki in kakšen je njihov namen?
Samo dva možnosti sta: Ali se zbirajo podatki zato, da bi se dobila čim bolj objektivna slika in v tem primeru morajo biti ti podatki točni in objektivni, ali pa se ustvarjajo podatki umetno in v naglici samo zato, da bi podprli že naprej pripravljeno odločitev, V tem konkretnem primeru bi imelo to namen, da se na vsak način dokaže, da pripada Julijska krajina
INadaljtvanje na II. strani)
Pariz, 29. VZN. — Ob koncu današnje saje, ki je trajala štiri ure, so štirje zunanji ministri sklenili, odložiti nadaljevanje konference na ponedeljek. Ministri so preučevali nov francoski kompromisni načrt o tržaškem vprašanju in s« niso sporazumeli o sklicanju mirovne konference.
Podrobnosti tega načrta niso še zname; neki ameriški funkcionar pa ja izjavil novinarjem, da so pogajanja nekoliko napredovala.
O
Pariz, 29. AFP. — Na dnevnem redu včerajšnje sej« Sveta zima. r.jih ministrov so razpravljali o skupnih določbah vseh petih mirovnih pogodb. Ministri so se sporazumeli o vprašanju komisije, ki naj nadzoruje izvajanje pogodb. Sklenjeno je bilo, da bodo kontrolo nad izvajanji določb mirovnih' pogodb vršili štirje zavezniški veleposlaniki v posameznih deželah za dobo 12 mesecev od dne, ko stopi pogodba v veljavo.
Manj srečni so bili ministri pri razpravljanju o ureditvi povračila debroimetij, ki so pripadala ZN.
Bidault je opozoril, da je vpra. šanje povezano z reparacijami in dodal, da se Francija ne more odpovedali svojemu stališču in da zahteva popolno odškodnino. Molotov je zagovarjal sovjetsko stališče o delni odškodnini (1/3). Sporazuma niso dosegli.
Bidaultov načrt o Trstu
Pariz, 29. VZN. — Štirje zunanji ministri so se sporazumeli, da bodo posamezno preučevali Bidaultov načrt o Trstu in da bodo o njem razpravljali v ponedeljek. Bidaultov načrt vsebuje sedem točk:
1.) Trst ln bližnje ozemlje bi tvoril za 10 let avtonomno ozemlje, ki
bi ga upravljale štiri velesile skupno z Jugoslavijo in. Italijo. Nedo. takljivost ©one bi jamčil Varstveni svet ZN. Molotov je ta načrt kritiziral, a ga ni izrecno odbil. Tudi sovjetska delegacija je torej obljubila, da bo načrt preučevala, da se bo o njem razpravljalo na ponedeljek! seji.
2) Guvernerja te intemocianali. zirane cone bi sporazumno Imeno, vali Jugoslavija in Italija. Ce se ti dve državi ne bi mogli sporazumeti, bodo imenovanje odločile štiri velesile,
3) Izvolili bi na podlagi splošnih In tajnih volitev zbornico, ki bi imela zakonodajno oblast,
4) Štiri velesile bi skupno z Ju. goslavijo in Italijo izvolile vladarski svet, ki bi ga sestavljalo 6 članov. Temu Svetu bi predsedoval, guverner.
B.) Zakon in sodna organizacija bi zajamčili prebivalstvu spoštovanje pravic tudi glede jezika, šol, uprave in javnih uradov.
6.) Predstavniki štirih velesil ln Varstveni svet ZN bi tvorili nad. zorstveni organ, kateremu bi vladarski svet vsako leto poročal. Ta nadzorstveni svet bi moral nadzorovati pravilno izvajanje statuta. O vseh sporih bi odločal ta organ.
7.) Pred potek<pn dobe desetih let bi štiri velesile zopet preučile tržaški statut z namenom, da predložijo organizaciji ZN nove predloge.
Molotov je kritiziral ta načrt in je izjavil, da bi njegov začasni značaj dovedel do nestalnosti in da bi ranil narodni čut Jugoslavije.
Molotovov razgovor z Bidaultom
Pariz, 29. - AFP — Na konferenci štirih zunanjih ministrov se je Georges Bidault več kot eno uro razgovarjal z Molotovom.
Mnenja francoskih listov
o predlogih zunanjih ministrov glede Trsta
Pariz, 29. — Ves tisk po»večuje mnogo pažnje včerajšnjemu zasedanju štirih zunanjih ministrov in prinaša mnogo komentarjev o Trstu.
List cAube* piše, da »e zdi, da so seje štirih zunanjih ministrov postale čista formalnost Najprej so ugotovili, da ne soglašajo v vprašanju Trsta in ga nato postavili z včerajšnjega dnevnega reda kot »nezrelo*.
Mme. Tabouis piše v «V<jix de Pari**, da je bil včerajšnji obisk Bidaulta pri Molotovu posvečen Trstu. Baje je Bidault podal nove predloge za svoj načrt internacionalizacije, to je, naj se uprava nad mestom Izroči nevtralcem — Švici ln podobno.
Pod naslovom »Povprečni Ame. rlkanec noče umreti za Trst* piše nadalje: »Zdi se, da je Byrnes ob. čutljiv za kampanjo dela ameriškega tiska proti njemu, ki ga obtožuje, dš. sledi britanski politiki, ki je popolnem« sovražna napram Sovjetom. Ta del ameriškega tiska izjavlja, da Amerika nima nobene potrebe, da bi se postavila na čelo protisovjetskega križarskega pohoda. To bi povzročilo novo vojno. Amerika mora predvsem ščititi svoje položaje na Pacifiku in kazati popustljivost v evropskih vprašanjih, ki zanjo nimajo interesa.*
Ust »Le Monde* objavlja članek svojega dopisnika Jaegerja iz Trsta, ki pravi, da je Trst naravno pristanišče podonavskih dežel, medtem ko Italiji ni potreben, ker ima v bližini Benetke.
Dopisnik govori o predilskem načrtu za gradnjo 143 km dolge proge iz Trsta v Avstrijo in o načrtu za kanal Trst-Dunaj.
Ust »Aurore* navaja evropsko izdajo lista «New Tork Herald Tri. bune», ki pravi, da ima Byrnes pripravljen nov predlog, po katerem naj bi obveljala francoska meja. Ce pa bi to odklonili, bi ZDA zagovarjale ustanovitev avtoncinne države, ki bi vključevala Trst in predmestja pod upravo nevtralnih
držav, kot Danska, Norveška In podobno, pod kontrolo Varnostnega sveta, pri čemer bi bilo glede vprašanja Trsta potrebno ukiniti pra. vlco veta.
List »Ordre* piše, da je odložitev razpravljanja o vprašanju Trsta zahteval včeraj Bidault. V svojem zasebnem razgovoru z Bidaul. tom mu je baje Byrnes dejal, da mu j« težko odgovoriti na francoski načrt internacionalizacije, ker ni predložen v podrobnostih. List domneva, da je Bidault zaprosil, naj se odloži diskusija, da bi v podrobnostih izdelal načrt.
PolJsko*mad2arska trgovinska pogodba
Varšava, 29, - VZN — V Varšavi so 28. t. m. podpisali trgovinsko pogodbo med Poljsko in Madžarsko.
Pogodba bo veljavna eno leto in se bo nanašala na Izmenjavo blaga za skupni znesek 10 milijonov dolarjev.
Na podlagi te pogodbe bo Poljska dobavljala Mad'zarskl premog, cink, cement in drug« proizvode; Madžarska bo dobavljala Poljski petrolej, petrolejske izdelke, živež, tehnično in električno orodje,
Stavke v Italiji
Rim, 29. - AFP — V provinci Ve. rona Je pričelo stavkati 16 tisoč poljedelskih delavcev, ker »o posestniki odklonili povišanje mezde.
V Benetkah in Margherl so pričeli stavkati industrijski delavci v znak solidarnosti z uslužbenci javnih ustanov, ki ise nekaj dni vsak dan za nekaj ur ustavljajo svoje delo.
KRATKE
VVASHINGTON. — Spodnja zbornica j« potrdila prejšnje glasovanje, da se pošiljanje hrane v Evropo in Azijo po UNRRA-i konča s tem letom, dn ■ 84:65 glasovi odbila prediog, ki ga je stavil La Guardia.
PRIMORSKI DNEVNIK
30. junija
Jugoslavija ne bo podpisala
nobene pogodbe, ki ne bi zadovoljila njene upravičene zahteve
(Nadaljevanje s I. strani)
1 argumentom v reševanju tržaškega vprašanja. Jugoslavija se ne more Italiji in da je Jugoslavija lahko (xjr.;či pravici, da ne bi živeli njeni
zadovoljna, če ji jo vrnejo samo polovico. Mi pa glede • vprašanja Julijske krajine ne mislimo, da smo dobili nekaj novega. Vrniti nam je treba to, kar so nam odvzsli s silo pred 25 leti. Ce bi odvzel n. pr.‘ kak fašistični osvajalec Združenim državam Amerike n. pr. Illinois in imel zasedeno to ozemlje 25 let ter bi dovedel tja armado fašistov, vojakov, uradnikov, stražnikov, oderuhov in vsakovrstnih izkoriščevalcev in če bi sč morale Združene države Amerike na koncu krvave vnioe. v kateri bi žrtvovale ogromno žrtev, s'e boriti s svojimi zavezniki za to, komu pripada Illinois, stanejo ta plemena zares svobodna storili oni, ki imajo toliko zaslug svoje hiše in vasi, da v njih ne bi postavili po tem zavezniki predlog, da jim vrnejo samo polovico Illinoisa.
Razume se, da bodo mnogi rekli, da to ni ista stvar, kljub temu pa ne verjamemo, da živi v Illinoisu manj Italijanov kakor pa v Julijski krajini.
N?k#oar ni vest opomnila na italijansko nasilje
Iz vseh teh razlogov imamo jasen vtis, da gre pri vsej skrbi za italijanstvo Trsta, za katerega se zavzemajo nekateri ljudje v zavez, niških deželah, za nov poizkus ogražanja Jugoslavije. Ne moremo izročiti tižaških Italijanov Jugoslaviji, — zagovarjajo italijansko tezo. Pri vsem tem pa je večina italijanskih priimkov ▼ Trstu jugoslovanskega izvora. Ali ni izražena v tem vsa zgodovina Trsta in jasno označena razvojna pot nacionalne strukture Trsta? Nobenega izmed teh pristašev italijanske teze tudi ne opominja vest, ko se spomni nasilja, ki ga je moralo prenašati v preteklosti jugoslovansko prebivalstvo in ki je povzročilo italijansko večino, še več, od nas zahtevajo se novih žrtev. Jugoslovani naj bodo znova izročeni italijanskemu raznarodovanju, da bi se tako Italijani »rešili* pred Jugoslovani.
narodi na vsem. ozemlju, na katerem žive strnjeno, svobodno in skupno s svojimi brati. Jugoslavija ne more pristati na to, da se odtrga od Julijske krajine njeno glavno mesto Trst, niti ne more pristati na to, da bi bila zaprta pot samo nekaj kilometrov od morja k edinemu ugodnemu pristani lšču, ki ga ima. Ponavljam to, kar je bilo že poudarjeno, da Jugoslavija ne bo podpisala niti soglašala s kakršno koli mirovno pogodbo, s katero tem njenim upravičenim zahtevam ne bi zadovoljili.
V zadnjem času so se znova pojavili načrti, ki predlagajo internacionalizacijo mesta Trsta. V kolikor izhajajo ti predlogi iz spoznanja, da je treba izročili mesto njegovemu zaledju, k. ima edino lahko korist o J njega in od katerega lahko to mesto tudi živi, v toliko pomeni to spoznanje korak naprej in olajšuje možnost sporazumevanj, vendar pa je tudi predlog internacionalizacije prav tako nesprejemljiv za Jugoslavijo kakor predlog za priključitev Trsta k Italiji. Trst je pristanišče, ki lahko služi razen Jugoslaviji predvsem Češkoslovaški, Madžarski, Poljski, Avstriji, Ukrajini in Romuniji. Promet teh dežel, ki je usmerjen na Trst, gre preko jugoslovanskega ozemlja. Ali je možno pričakovati, da bo prenašala Jugoslavija žrtve v pogledu tranzitnih privilegijev, če ne bo zainteresirana v Trstu? Vsak poizkus za ' oddaljitev Trsta od Jugoslavije je dejansko tudi poizkus za njegovo popolno prepast. Značilno je, da je poudarila češka vlada v svoji spomenici prav ta razlog.
Poleg tega pozabljajo okolnost. da je šla v prvi svetovni vojni prav preko Trsta najpomembnejša trgovska pot, ki je vezala srednjo in spodnjo Evropo z zapadno. Ta pot je bila zaprta po prvi svetovni vojni z nepravično mejo. Mislim, da je v očitnem interesu boljših odnosov m^d zapadnimi in vzhodnimi narodi, da se ta pot znova od-
To je edina rešitev, ki jo Jugoslavija lahko sprejme in podpiše, čeprav zahteva ta rešitev od nje veliko žrtev, ker omejuje njeno su. verenost na ozemlju, ki je bilo ved. no jugoslovansko.
,,	|	.	pre, ne pa, da se zapira in ustvar-
Vse to pa kljub temu, da predlaga , ja teko eUonom3ka »fclezna zavesa s med temi narodi.
Jugoslavija tako rešitev, po kate. ri bi postal Trst posebna federalna enota, v kateri bi odločalo samo prebivalstvo Tr3ta, medtem ko ni dala Italija prej Jugoslovanom v Julijski krajini niti ene šole. Pri tem pristavljam še to, da želijo tudi tržaški Italijani po večini tako rešitev tržaškega vpraanja kakršno Je predlagala Jugoslavija.
V zvezi z vprašanjem italijanskih kolonij se mnogo govori o •potrebi, da se osvobodijo afriška plemena italijanskega jarma. Razume ae, da nimam ničesar proti temu, da postanejo te plemena zares svobodna in to tudi želimo z vsem srcem, toda vprašti se mormo, v čem so Jugoslovani v Julijski krajini slabši kakor afriška plemena? Kaj so storili, onj, ki imajo toliko zaslug za zaveznike in ki so sami požigali svcoje hiše In vasi, da v njih ne bi mogla prebivati italijanska in nemška vojska, da bi morali znova pasti v suženjstvo istih osvajalcev, proti katerim so se borili? Kaka logika je terej v tem, da odvzemajo Italiji kolonije v Afriki, hkrati pa mečejo v kolonialno suženjstvo c1-vllizirano jugoslovansko ljudstvo v Julijski krajini?
Mislim, da ne more biti ravnanje nekaterih naših zaveznikov do Jugoslavije brez nekaterih negativnih moralnih političnih posledic za bodoče sodelovanje med narodi. Jugoslovani. zelo radi spoštujemo dano besedo In smo vodno zvesti zavezniku, • katerim smo se skupno bo rili, toda po tolikih razočaranjih, ki »o jih preživeli naši narodi, se ni treba čuditi, če se utrjujs pri njih in pri nekaterih drugih malih narodih spoznanje, da je pri nekaterih naših zaveznikih velika razlika med demokratičnimi besedami in demokratičnim nastopanjem. Lahko samo ugotovim, da ni naletela Jugoslavija od konca vojne do danes pri svojih zapad.nlh zaveznikih razen UNRRA-e, niti enkrat na zavezniško pomoč, pač pa na ovire in na čudno zadržanje in sicer voe od ultimata v zvezi z okupacijo Trsta pa do odkrite podpore kvizlin-govcem in vojnemu zločincu Draži Mihailoviču. Jugoslavija, ki je ena izmed najbolj porušenih držav Evropi, ni dobila niti reparacij niti restftucije od Nemije,. pač pa ji že vnaprej odklanjajo pravice do reparacij, ki jih mora plačati Its lija, zadržuje pa tudi njene ladje in njeno lmovlno v inozemstvu. Zares Je težko razumeti, zakaj dajejo naši zavezniki Jugoslaviji tako «na-grado» zato, ker je dala v tej vojni 1.700.000 žrtev in ker je rešila z življenji svojih sinov na stotine in stotine življenj angleških, ameriških, francoskih in drugih vojakov Pri tem stanju stvari pa ni nlko gar med našimi zapadnimi zavez r.iki ki bi povedal g. De Gašperju in drugim predstavnikom Italijan cke vlade, ki so pričeli dajati naj različnejše grozilne izjave, da bi izvršili pritisk na mirovno konferen co, da je ta njihova taktika že znana, da se je ta stvar že preživela, da so te taktike uporabljali že Nem ci po prvi svetovni vojni in da so jo v povsem isti obliki upcrabljati nekateri drugi in sem g. Orlando, Prav tako tudi ni nikogar, ki bi od govoril takim italijanskim politi kom, kakor Jo g. Orlando, ki pravi da. bo popolnoma »pogulena pravu--nost* v zvezi z mirovno pogodbo, k se tiče Italije. Vsekakor ni tako mislil po prvi svetovni vojni, ko j1 zahteval v Imenu Italije jugoslo vansko Dalmacijo in ko je dobil kot vojni plen jugoslovansko Julij sko krajino.
Podpora vs« demokrat eno javnosti
V svetu pa je demokratično javno mnenje kljub temu na naši strani Francoski narod nam je tudi ob tej priliki nudil pomoč, kakor tudi do mokratičnl krogi Amerike. Anghje in dru eri h dežel. Mislimo, da bi mo rali računati tudi s tem zelo važnim
Pravilna je samo ena pot
Obstajajo tudi nekateri predlogi, da se vprašanje Trsta ne reši na konferenci štirih ministrov za zunanje zadeve, ampak se takoj izroči konferenci 21 držav. Mislim, da to ne more biti resna rešitev. To je samo poizkus, da bi se namesto medsebojnega zavezniškega sporazuma vsilila Jugoslaviji volja držav, ki niso neposredno zainteresirane V Trstu. Jugoslovanska delegacija meni, da je vprašanje Trsta predvsem, vprašanje Jugoslavije in držav, ki so pri tem neposredno zainteresirane, če je potrebno koga vprašati za mnenje, potem je treba vprašati predvsem te zavezniške države. Se več, prav to mišljenje teh zavezniških držav mora biti merodajno za rešitev vprašanja Trsta. Te države pa so 3 dale svoje izjave, ki podpirajo predlog Jugoslavije. S tem ne mislim podcenjevati konference 21 držav, ampak samo mislim, da konferenca 21 držav ne more resno pomagati pri rešitvi tržaškega vprašanja, če se hoče zares'doseči pravilna rešilev.
Se manj lahko rešijo to vprašanje Združeni narodi. Grgantzaclja Združenih narodov mora služiti mednarodnemu sodelovanju in sporazumevanju, ne sme pa biti sredstvo preglasovanja. Ce bi se posluževali taktike preglasovanja, bi postala’ organizacija Združenih narodov, kakor je Bilo Društvo narodov v preteklosti, samo orodje ene skupine držav, ki bi vsiljevala svojo voljo drugim. Taka politika bi tudi pomenila najhitrejšo likvidacijo velike miroljubne in člove. Canske ideje, ki' naj bi vodila orga-nlzacijo Združenih narodov.
Pravilna je samo ena pot. To je pot prijateljskega zavezniškega sporazumevanja, spoštovanja upravičenih interesov zaveznikov, za-Jamčevanja miru in doslednega u-ničevanja ostankov napadalnosti V ta namen bi bila Jugoslavija pri. cravljena prispevati vse, kar bi lahko omogočilo čim hitrejši spo-
razum v vprašanju Trsta in Julijske krajine. Pripravljena je prevzeti potrebne mednarodne obveznosti, da zajamči popolno samoupravo Trsta in da mu da statut federalne enote. Jugoslavija je pripravljena priznati tržaško pristanišče kot izvencarinsko svobodno pristanišče. Prav tako je pripravljena izvršiti popravo zapadnih mej v svojem predlogu tako, da bi bilo odstopanje od etnične meje, ki je bilo storjeno iz krajevnih, prometnih in gospodarskih razlogov, čim manjše in da bi ostalo čim manjše število Italijanov v Jugoslaviji. V tem primeru bi bilo v Jugoslaviji na ozemlju Julijske krajine, Ce izvzamemo mesto Trst, ki bi imel posebni položaj pod suverenostjo Jugoslavije, kakih 500.000 Jugoslovanov in 160.000 Italijanov. To ozemlje ni mogoče deliti, ker Je strnjeno naseljeno z jugoslovanskim prebivalstvom, italijanska manjšina pa je v mestih z mešanim prebivalstvena.
Brutalen napad na našega fotorepo rt er ja
Sinoči okrog devetih, je naS fotoreporter Edi Selhaus slikal incidente pred sedesem MOS-a za Trst in bil pri tem aretiran. Policijski Jofer jeepa, s katerim so ga odpe. Ijali, ga je surovo udaril v ielodec. da se je tovariš Selhdus skoraj sesedel. Nadalje so ga na policiji zmerjali s ts^ciavo* in po raznih Žalitvah zaprli v oelico. Dokter to piSemo, se Se ni vrnil v našo redakcijo. Podrobneje v prihodnji Številki.
Nove knjige
so dospele in jih dobite pri »Ljudski založbi* v Trstu ter vseh 71 jenih podružnicah in okrajnih kol-portaZah:
E. Kardelj: »Pot nove Jugoslavije*, cena 322,— lir; Bcr: »Raztrgane!, cena 94.— lir; Gorki: «Na dnu», cena 94.— lir; Lipah: »Glavni dobitek*, cena 56.— lir; G. K. Bulgakov: «Novi dom*, komedija, cena 75.— lir; »Lenin in Gorki*, cena 24.— lir; F. Bevk: «Med dve. ma vojnama*, cena 85.— lir; »Slovenski zbornik 1945», cena 460.— lir
Razen navedenih dobite na zalogi tudi več drugih knjig in brošur politične vsebine zadnje izdaje.
V nekaj dneh bo na prodaj tudi «Trinkov zbornik*.
IVabrežinske žene odhajajoči
Mladinski brigadi “Pino Tomažič,,
Po nabrežinskem okraju se ljudstvo zelo 2ariima za razvoj dela na Mladinski progi Brčko-Banoviči.
Zene na svojih sestankih in zborovanjih razpravljajo o mladinski brigadi cone A «Pino Tcmažtč*, katera se odpravlja na odhod. Z veliko ljubeznijo gledajo na svojo mladino, ki se je že odlikovala pri udarniškem delu na ruševinah naših požganih vasi, na svoje sinove in mladince, zdrave, polne želje do dela, obnove in napredka. Saj so jih odpustili z dela in žive doma brezposelni v bedi in pomanjkanju, medtem ko so naše ladjedelnice se v ruševinah.
Da bi bili naši mladi udarniki čimbelje opremljeni, je ASIZZ or. gnnizirala nabiralno akcijo.
Zene z nabrežinske postaje so skupno z mladino priredile plesni večer. Od čistega dobička so darovale 1.000 lir za opremo brigade.
V majhni vasici Trnovci so Zene nabrale 330 lir v isti namen.
V Nabrežlni-centru so tovarišice Meri Branova in Cvetka Pertcto-va nabrale: 1.225 lir, 3 pare hlač, 5 parov nogavic, 7 parov spodnjih hlač, 2 poletni majci, 2 robca, 1 srajco, 1 jopič, 1.15 kg mila, 4 kom. zobnih krem, 4 kom. mila za brado, 5 škatlic brivnih rezilc, 4 klobce sukanca, igle in gumbe, 2 zavoja
aspirinov, 1 zavoj praha za pijačo, 2 zavoja pismenega papirja.
Dve požrtvovalni tovarišici sta poslali pripravljene zavoje za bolj potrebne tovariše Marjana Perto-tevega in Jožefa Pernačičevega.
Skupna nabrana vsota denarja znaša 2.555 lir.
Vse to, kar so žene nabrale, bodo razdelile mladincem po potrebi, kar pa bo ostalo bodo razdelile u-darnikom avtomobilske ceste Po-stojna-Ljubljana, kateri se žs pri. pravljejo na odhod. Sedaj pričakujejo prispevke od ostalih vasi našega okraja.
S tem je naše ljudstvo še enkrat pokazalo vsem onim, ki 1105610 videli, da smo enotni v vsakem delu, za narod, v utrjevanju bratstva in v veliki ljubezni do Titove Jugoslavije.
Vse so žene že odposlale. Zraven pa so priobč;’e pismo take vsebine:
»Okrajni odbor ASIZZ, Nabrežina pozdravlja v imenu Zena in mater odpotujočo brigado «Pino Tomažič* in po njej pozdravlja vse mladinske brigade, ki z neutrudnim delom gradijo Mladinsko progo in srečno bodočnost naše domovine, z obljubo, da bomo dale vse svoje moči v borbi za dosego svojega zaželenega cilja: priključitev k FLR Jugoslaviji, kjer ne bo manikalo ne dela ne kruha.*
Pri naših udarniki!
Udarniško delo pri gradnji železniškega mostu na Prestranku in čiščenje železniške poBtjj*
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Tekmovanje med slovenskimi skladatelji
Društvo skladateljev v Sloveniji je na zadnji seji sklenilo izvesti tekmovanje med slovenskimi skladatelji v svrho poživitve slovenske zborovske literature. V ta namen poziva vse slovenske skladatelje, da vsak od njih v teku 2 mesecev uglasbi vsaj po 1 mladinski, 1 moški in 1 mešani zbor. Slog naj bo tak, da bodo ti zbori dostopni vsem našim podeželskim zborom. Besedila naj bodo narodna ali pa naj se naslanjajo na osvobodilno borbo, po dolžini pa obširnejša od dosedanjih prekratkih zborovskih oblik. Zaželene so posebno oblike ruko-vetov ali suit. Skladbe naj vpoš-ljejo skladatelji do 31. avgusta na naslov: Društvo skladateljev v Sloveniji, Ljubljana - Akademija za glasbo.
Operna sezona na gradu St. Justa
Pod oskrbo AlS-a se pripravlja na tržaškem gradu operna sezona. Predvajali bodo sledeče opere: »Me-fistofele, »La Gioconda*, «Carmen», »La ferza del destino*.
Sezona »e prične v soboto 6. julija z opero »Mefistofele*.
Na trgu Verdi št. 1 se je pri posebni blagajni začela razprodaja listkov za prve predstave na gradu.
Dol na
MLADINA NA UDARNIŠKEM DELU
Kar razpravlja mladina na sestanku ne ostane samo mrtva beseda na papirju. Danes so namreč potrebna le dejanja, ki že saina po sebi dovolj povedo. V mladinskem tednu se je že prvi dan zbrala skupina mladincev in odšla čistit ruševine, medlem ko so ostali mladinci in mladinke nastopili na okrajnemu fizkulturnem zletu v Boljuncu. Druga skupina Je poir.a-
Spohotida.
Gojencem glasbene šole v Gorici
V soboto 6. julija ob 5. uri popoldne bomo razdelili gojencem spričevala na Kornu. Pridite vsi.
Ravnateljstvo glasbene Sole v Gorici
, Dobra srca
Benčič in Kočevar darujeta za Našega dijaka* 2000 lir.
Barič Roman, Barič Anton, Bari' Franc, Barič Mirko, Venček darujejo za sirote padlih partizanov 600 ‘lir.
Purič-Gratton daruje za openske aretirance 400 lir.
Luin Olga, S. Lorenzo in Selva št. 4 darujta za tiskovni sklad »Primorskega dvnenlka* 100 lir.
Prireditve, predavanja in sestanki
KULTURNI KROŽEK »KRALJIC*. Danes ob 20. uri običajna zabava. — Jutri 1. Julija ob 20. uri bo v krožku predaval tov. Smid'-ohen o »Nastanku Jezikov*. Vstop prost.
KULTURNI KROŽEK »ŠKAMPERLE*. Danes ob 20.30 ples na prostem.
KULTURNI KROŽEK »RAU-BER*. Danes ob 19. uri zabava na prostem v ulici Cisternone 66. Igral bo orkester. Deluje bar.
PROSV. DRUŠTVO V SKED. DNJU. Jutri 1. julija ob 20.45 v prosvetpem domu predavanje.
Vse ljubitelje petja, meške še p<v sebej, vabimo, da pristopijo v pevski zbor. Vaje so vsak torek in petek ob 20.15.
PROSVETNO DRUŠTVO »BAR KOVLJE*. Danes ob 18. uri kulturni in zabavni večer na društve. nem vrtu. Sodelovale bodo skupi ne malčkov otroškega vrtca,. pionirskega, mladinskega in društve nega pevskega zbora kakor tudi dramski in godbeni odsek. Cisti dobiček gre v dobrodelne namene.
PROSVETNO DRUŠTVO »ZVEZDA*, PODLONJER (gostilna Per-tot). Danes ob 16. url vrtna zabava. Glasbeni in pevski koncert, sre-čolov, kolo sreče, ples in tombola z bogatimi dobitki.
PRIREDITEV V MACKOV-L.TAH. Zveza primorskih partizanov priredi danes ob 18. uri ples na prostem. Cisti dobiček gre za spemenik padlih iz naše vasi.
PROSV. DRUŠTVO »DOMOVINA* V OSPU. V nedeljo, 7. julija bo v jami razvitje nove dhištvene zastave. Sodelovali bodo razni pevski zbori in godbe.
PLES V KOLONIJI. Danes ob 18.30 bo v bivši šoli na prostem v Kolonji običajni pleš.
ČEBELARSKA ZADRUGA ZA SLOV. PRIMORJE IN TRST vabi na zbor čebelarjev za sežanski, komenski in nabrežinski okraj, ki bo danes 30. t. m. ob 9. uri v Ljudskem domu v Dutovljah. Razprav-Hall bodo o raznih vprašanjih o čebelarstvu. Vsi čebela-ji so napro-šeni, da se zbora udeležijo. Vablje. ni so tudi čebelarji iz drugih krajev.
gala na polju-družinam, ki so naj- veriit sežansko policijo, ki je takoj
bolj potrebne in od vojne najbolj prizadete. Napravili so skupno 253 ur udarniškega dela, darovali za mladinski teden 2.926 lir, za spomenik padlih borcev 5.000 lir.
Ko je mladina slišala, da se sestavlja delovna brigada, ki pojde na gradnjo mladinske proge v Brčko, se je takoj jela javljati. Vpisanih je že 9 članov, prvi trije odpotujejo dne 1. julija. Tudi v kulturno prosvetnem delu mladina napreduje.
S. B.
Ilirska Bistrica
SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE
V nedeljo dne 23. t. m. so delav. ci lesno . produktivne zadruge imeli svoj delovni dan. Čeprav je tilo slabo vreme, so se delavci že v zgodnjih jutranjih urah vkrcali na kamion in odpeljali na Svinščakc (Rif. DAnnunzio). T3koj so se lotili dela in obnovili barako ki bi lahko služila kot zasilno okrevališče tuberkoloznl mladini tega okraja.
V 80 urah so: postavili 60 kv. m novega poda, napravili eno novo okno in vrata, ter popravili troje vrat.
Naši delavci so prvi videli in sprevideli, da moramo sarm skrbeti za svoje zdravje. Videli so, kako naša mladina vsled posledic vojne vihre boleha in propada ter uvideli potrebo, da se tej mladini pomaga in ji nudi vsaj toliko, da bo lahko okrevala na svežem zraku, v sencah borovca in smreke.
RADIO TRST IT.
NEDELJA, 30. JUNIJA 14.05 kmetijsko predavanje:	iz-
boljšuje kakovosti; 17.30 otroška oddaja: pravljice; 18 predavanje: razvoj steklarstva; 18.15 pester koncertni spored; 19 BBC v slov.; 19.15 vesela oddaja: skeči; 19.45 napoved časa - vesti v slov.; 20 NBC v srbohrvaščini; 20.15 vesti v ital-; 20.30 Figarova svatba - II. dejanje.
PONEDELJEK, 1. JULIJA 7 vesti v slov.; 7.15 koledar; 7.20 pestra glasba; 7-30 vesti v ital.; 7.45 pestra glasba; 12 glasba po željah; 12.30 simfonična glasba;
12 45 napoved časa - vesti v slov.;
13 vesti v ital.; 13.15 glasbena fantazija; 14 pregled vesti - branje sporeda; 14.05 predavanje: Mladina v Angliji; 17.30 reproducirana glasba; 18 predavanje o tisku: svoboda obveščanja in odgovornost novinarjev; 1815 radijska univer-
Sežana
PREPREČIL JE VELIKO TATVINO Ko se je pred nekaj dnevi kasno po noči vračal iz Orleka v Sežano tov. Stanko Obulsc, je opazil blizu sežanske postaje tri velike kamione, ki so takoj pogasili vse luči, ko so ga opazili. Zazdelo se mu je to sumljivo. Hitel je zbudit in ob.
odčla na lice mesta.
Ko se je potem izvedelo, da je hotela tolovajska tolpa odpeljati s sežanske postaje vejiko količino sladkorja v vrednosti nekaj milijonov lir, se je ljudstvo s priznanjem zahvaljevalo tov. S. C., po čigar zaslugi ji bila preprečena tako velika tatvina.
Renče
SESTANEK VOLIVCEV
23. junija je bilo v Renčah zborovanje volivcev ob polnoštevilni udeležbi. Iz poročil referentov narodno osvobodilnega odbora je bilo razvidno, da odbor deluje, kljub temu da nima oblasti v rokah in mu nihče ne nudi pomoči razen vaščanov. Najbolj pereče je socialno vprašanje. Premnogo je še družin, ki se borijo z največjo bedo, v katero so zabredli v zadnji vojni. Referent za socialno skrbstvo je poročal, da tem družinam dajejo po. moč, kolikor je pač mogoče. Zadnje tri mesece so izdali za 40.900 lir podpor. Ta denar tvorijo prostovoljni prispevki vaščanov, ki razumejo bedo in trpljenje svojih sovaščanov. Na zajest se pa še vedno najdejo tudi taki, ki niso se nikdar poskusili nikakega pomanjkanja in zato tudi danes' ne vedo in nočejo vedeti za bodo, ki vlada v marsikateri družini.
Predsednik Rdečega križa je podal pregled d tla, ki ga je odbor RK v zadnjem času izvršil. Fpuda. ril je, da tudi RK pomaga revežem. V bolnico Sv. Justa v Gorici so oddali 128 komadov raznega zdravniškega orodja in 100 jajc. Poslali so 50 jajc tudi antifašistom v zapor.
Sprejetih je bilo več sklepov v zvezi z obnovo in vojno škodo ter izboljšanjem splošnega položaja.
Ob zaključku so poslali pozdravna pisma jugoslovanski in primorski delegaciji v Pariz ter zunanjemu ministru Molotovu, ZVU pa protest zaradi odvzema prostorov glavnemu odboru SIAU v Trstu.
Železničarji sindikalnih podružnic Postojna, Prestranek, St. Peter na Krasu, Gornje Ležeče, Divača in H. Bistrica so si zadali nalogo, pomagati udarniško pri graditvi mostu na Prestranku. Delo se je že pričelo in posamezne podružnice so se lotile dela s prav udarniškim elanom. Pri nekaterih so se opazi, le hibe, ki jih bodo v prihodnje gotovo odpravili. Do sedaj je na prvem mestu podružnica St. Peter na Krasu s 1381 urami v štirinajstih dneh. Izkopali so 280 m3 zemlje in ■skal. Skupno so vse podružnice do sedaj napravile 2611 udarniških ur in v tem času odstranile 826 m3 zemlje in skal.
Razen tega skrbijo ti železničarja za postajo samo. Samoiniciativno so že nekajkrat očistili tire od trave in razne navlake. Včeraj so ponovno odšli na delo. Vsi, ki niso bili službeno nujno zadržani, so prijeli za lopate, krampe in samokolnice. 54 uslužbencev in uradnikov je delalo od dveh do šestih popoldne in opravilo v 216 urah zelo potrebno in koristno delo. Na ta na. čin so prištedili državi 6480 lir. Vsa dolžina tirov je sedaj lepo očišče-rfa, tako da leseni pragovi ne gnijejo vsled trav, ki se na zanemarjenih postajah kaj hitro razbohotijo.
Samo v zadnjih štirinajstih dneh so te sindikalne podružnice prište-dlle državi z udarniškim delom 84 tisoč 810 lir.
Povrh tega ne pozabljajo na brezposelne delavce v Trstu. Ko sq včeraj izvedeli, da je bilo zopet nekaj odpuščenih, so takoj pokrenili nabiralno akcijo. V štirih urah so zbrali 4121 lir in 68 din prostovolj-sih prispevkov za brezposelne družine teh delavcev, da jim tako dokažejo svojo solidarnost. Tudi v prihodnje so jim pripravljeni rade volje pomagati.	°3-
valili 61011
mraka so pele sekire, in nakladali na vozove.
mala vasica v W
Kakor ni
nim*
imela omahljivca tako ga ti danes; kakor so takrat sO«6 li vsi, tako se tudi danes 1' jejo prostovoljnega dela vsi, od ]
mlajšega pionirja sina tonq pa do najstarejše w , Kalčič in Maljevac Marije, ter ve, ki je žrtvovala svojega ^ za našo sveto skupno stvar, prav vsi so šli na delo. Ko s® trudni, sej, polegli okrog Jj ognjev. Mladi so prepevali, ši pa so se pogovarjali, o časih. Spominjali so se n8l ki so jih vršili partizani Fra tega gozda, kjer sedaj da si obnovijo porušene Prav tako si je ustanovila vitveno zadrugo vas Rupa; dijo, da edino v zadružnem *1 nju, v slogi jn z lOedsebojno močjo lahko napredujejo, 'n jejo v borbi skovano bratstvo-
KMOPREDSTAVEg
NAZIONALE. 15: «Veselja^’ S. Tracy, H. Lamarr. -7	,
in ■ 11 matineja:	«BlisK1
Nemčijo* in «Napad in bit Marianske otoke*. ,. FENICE. 21: Opereta SUPERCINEMA. 15: eVnO* zori* - P. Muni.	_,]*)
FILO DRAM MATICO. 15:
R. Lupi, M. Berti.	1
ITALIA. 14. «Izza flote* -
Po enem letu zmage nad fašizmom
“PROSLAVA,, ISTRSKIH Ml ZLOČINCEV
Tržaško ljudstvo ne bo dopuščalo manifestirati tistim. ki so zažigali Istrske domove
Včeraj so v Trstu praznovali »dan solidamosli za istrske be. gunco, to je za vso ono svojat in sodrgo, ki Je zbežala pred svojim lastnim ljudstvom, kateremu je storila toliko krivic in gorja v vseh petindvajsetih letih fašizma. Praznovali so solidarnost z bivšimi skvadristi, fašisti republikini, pripadniki Guardie nere in X Mas. Toda zelo klavrno je potekal ta dan. Zvečer ob pol osmih je bil na trg-u Unitš. koncert. Nabrala se je le peščica reakcionarjev, plačane ■ in izvežbanp «squadre d’azione» pa
-SSSS -	-M*	o-'*
Petroviča; 19 BBC v slov.; 19.15 literarna ura: Božo Vodušek; 19.45 vesti v slov.; 20 NBC v srbohrvaščini; 20.15 vesti v ital.; 20.30 glasbena razstava; 20.45 predavanje tedenski politični pregled.
dale in se znašale nad onimi nesrečnimi posamezniki, ki so jim slučajno prišli v roke.
Na trgu Unltž. se je medtem nabralo veliko število antifašistov, da
MAKSIM GOPKIJ
Pred obličjem življenja
Pred mračnim obličjem Življenja stojita dva človeka, oba z njim nezadovoljna, in na vprašanje: <tKa) žslita od msnet* reče edeu z utrujenim glasom: zOgorčan sem nad krutostjo tvoje nedoslednostil zaman se trudi moj razum, da bi razumel smisel Lvljenja in v moji duši vstajajo dvomi o tebi: moja samozavest mi pravi, da je človek najpopolnejše bitje stvarstva » «Kaj ietii, da ti damt* vpraia Življenje brezstrastno —
»Srečo/ — In zato je treba, da mi temelje dvomov v duii pomiriš — da pomiriš moj: jaz hočem — s tvojim: ti moraS».
eHoti to, kar moraS za mene hoteti*, reče Življenje mračno.
<tjaz nočem biti tvoja Irtev!* jerikne človek. <1 JI očem biti gospodar nad iivljepjem; ali mar moram večno sklanjati svoj tilnik
pod jarem tvojih zakonov. — Černut*
»Govori vendar bolj jasno z njšm*, reče drugi, ki je stal v 0-bličju Življenja bliže; prvi pa se *>i zmentl za svojega tovariša »it je nadaljeval:
»Svobodo hočem, živeti hočem s svojimi leljami v skladu; nočem biti bližnjemu brat ali sluga, ker zakon moje vesti tako od mene zahteva; svojemu blllnjemu hočem biti le to, kar »i izberem sam po Svoji volji ah sulenj ali brat. Nočem biti v rokah človeSke dru-ibe le stavbena opeka, kos, ki ga ona po milji volji vstavi, kamor in kakor ga sama hoče — pri stavbi mavzoleja za lastno blaginjo in srečo, človek sem, duša sem in razum življenja, zato moram biti svoboden*.
*8toj», reče Življenje z mračnim in hladnim smehljajem. »Ve-
liko si fe govoril im vem, kaj vse bi Se povedal. Svoboden hoceS biti: no, pa bodi! Bojuj se z menoj, premaguj me in bodi moj zapo-vednik. Potem bom tvoj suienj. Ti vež, da sem hladno in brez sočutja in da se vdajam le zmagovalcem. Zato me moraš premagati! Ali čutiš, da »i dovolj močan za boj z menoj za ceno svoje svobode t Dat Čutiš mar dovolj sil za zmago t Ali zaupaš vaset* Vznemirjen odgovori človek:
»Ti si povzročilo v meni boj s samim seboj; ti si razbistrilo moj razum, da se je kakor ognjen žare/c zaril v dušo, in uničil moj mir in mojo moč.'*
»Govori vendar strole p njim in ne jadikuj venomer!* svetuje zopet tovariš.
A prvi nadeti ju je:
«Oddahnil bi se rad tvojega večnega pritiska. O, daj, naj bom srečen!*
Zopet se Življenje nasmehne s smehljajem, ki je bil hladen in oster kakor blesk noieve ostrine.
t Pove j mi, ko tako govoriš: ali zahtevaš ali prosišf*
* Prosim —». odgovori kakor rahel odmev človek,
»Ti prosiž/ Kakor berač iz navade! Toda, človek ubogi, povedati ti moram, da Uvljenje ne deli miloščin! Kajti vedi: svobodni ne prosi; on si vzame svoje darove sam. Ti si pa le suienj svojih ielj in nič več! Svoboden je samo tisti, ki čuti v sebi moč, da se odpove vsem željam m se tako lahko posveti ves be enemu smotru! Si me razumel1 Kaji*
Razumljivo je. Legel je Življenju k nogam kakor pes, ki bojazljivo hlasta za koščki, ki padejo z mize, ostanki velike pojedine.
Tedaj pa se upro oči Življenja v trd in grob obraz drugega človeka.
Kaj pa ti prosišf* tProsim nič, zahtevam/» eKajt*
»A js je pravica/ Sem z njo! Vse drugo vzamem pozneje, zdaj mi je potrebna le pravAca! Dovolj dolgo sem že čakal — potrpežljivo čakal. Cas je le, da pričnem živeti. Kje je pravica t*
Mirno In brezstrastno je odgovorilo Življenje:
zTorcj si tudi njo vzemi sam...*
Z združenimi močmi!
Titovo tekmovanje zajema vedno čirče ljudske množice! Vas Sušak ima v načrtu, da v okviru tega tekmovanja obnovi dve stanovanjski poslopji. Takoj so pristopili k delu. V začetku so si ustanovili svojo obnovitveno zadrugo in takoj pričeli s pripravljanjem lesa. Ker je bila v vojni vas zelo prizadeta in je bila povrh drugega uni čena tudi vsa vprežna živina, katero si ljudstvo v teh povojnih časih še ni moglo nabaviti, je postalo vprašanje, kako spraviti les z gozda domov, čedalje bolj pereče.
To vprašanje pa so takoj rešili. Prvi kmet pravi: »Kaj bi si glavo belili, s čim bomo vozili, saj imamo zadrugo.. Saj smo vendar za-drugarji, pomagajmo si! Jaz dam voz.*
Drugi pripomni: »Jaz dam kravo*.
Tretji pa pravi: »Jaz bom pa za voznika!* In tako so začeli. Danes imajo že 6 voz in 6 parov vprežne živine.
Z pesmijo so se drugi dan odpravili v gozd po les. Od zore do
gers, F. Astaire.
ALABARDA. 14.30: »Nana*. __ IMPERO. 14.30: «Našemlje“ " lir* - A. Luise, L. Loder. , 1 VIALE. 15: »Se zapre ob.*" I N.D’Oro.	__»i	]
MASSIMO. 15: »Macarto gomaru*.	,,	.1,	-
GARIBALDI. 15: »D°a^'J“ J Grand Hotelu* - M. ParW’ Fissier.	„
NOVO CINE. 15: »Poslednj« nica*.
ARMONIA. 15.30: »Neumna .
ca* - V. Francen, A.
ODEON. 14.45: «Družina Su« SAVONA. 15: »Sedem. zaljUDJ deklet* - K. Grayson.	ti ■
MARCONI. 14.30: «Počakaj »"'„4 AZZURRO. 15: «Smrtna	*
K. Maynard.	,.
RADIO. 14.30: «Zenskl zaP°r’ ' Romance, G. diamant. CENTRALE. 14: «Volkove nje* - K Maynard. ,	,
VITTORIA. 15: «Zlata vrata' Boyer, O. de Havllland.
KINO PR. DOM NA-BRB^o
danes ob 18. in 21. uri. obraza* (Senza volte).
Odg. urednik DUŠAN
HRE56
MALI OGLASI
ŠIVALNE STROJE najboljših znamk prodaiam po konkurenčnih cenah. Največje jamstvo. Trst, >via dellTstria 13.
STARE ŠIVALNE ’ STROJE, pokvarjene ali ožgane, popravljamo. Solidna izdelava. Največje jamstvo. Trst, via dell’Istria 13.
RADIO 5 CEVNI, 4 valovne dolžine, prodam. Trst, via dgllTstria 13, trgovina.
Ob 34 letnici poroke ljubljenih staršev
Petrlcevich Giovanni-J*
Petricevich Marije nj. 3®^
jim žele, da bi še mnogo sreVj, in zadovoljnih let užvali v hovem krogu
jr*
sept1’
sin Giovanni, ščetki
rija in Olga, zel ffi«**1 vnuk Adiamo-
Tovarna lesovinsRfr i™
„fallepsA
TRNOVO pri
Obnovitvene In mlzarice 1 imajo prilike do hitrejs o™ nakupom lesovinskih tfo* sl ju1 cm 520 x oml75 x mmi, K1 , lahko nabavijo v tovaoi.
^ rii«'
Plošče so uporabne zapod’ m* in splošno pohištvo, tene ** -« '
jo v treh vrstah in siir:	ji*
vrste lir 235 m2; II. 'ste m2; III. vrste lir 145 rt.
protestirajo proti tej fašistični manifestaciji. Ko jih je policija zagledala, se je zagnala proti njim s pendreki na motorjih, avtomobilih, jeepih in na konjih. Za policijo, pa Je šla vsa svojat šovinističnih nestrpnežev in podivjancev.
Šovinisti so tudi napadli nekega partizana v uniformi in ga pobili na tla. Policija je nastopila proti nekaterim antifašistom, ki so mu priskočili na pomoč, napadalce pa pustila pobegniti. Uporabila je tudi nekaj solzllnih bomb. Bilo je izvršenih nekaj aretacij, prlčlo je do incidentov in pretepov. Množica antifašistov, ki jo je policija potisnila s trga Unltd, se je umaknila pred Dom pristaniških delavcev, kjer je prepevala borbene in delavske pesmi.
Z balkona MOS-a za Trst Je neki tovariš nagovoril množico. Dejal je, da mora na žalost po enem letu zmage nad nacifašizmom tržaško ljudstvo biti priča proslavljanju vojnih zločincev, to js tistih, ki Jim je mesta v koncentracijskih taboriščih. 42.000 naših borcev ni žrtvovalo svoje življenje za to, da bodo fašistične tolpe svobodno manifestirale po Trstu. Zato Je danes tr-žašho ljudstvo šlo na ulice, da po. kaže pred vso javnostjo, da ne bo dopuščalo manifestirati tistim, ki so krivi vsega razdejanja v svetu in ki so pomagali zažigati istrske domove.	1
Naše borce, ki so se ob strani zaveznikov borili za svobodo, danes preganjajo, pretepajo in zapirajo Vloge šo se zamenjale: tiste, ki so zmagali, pretepajo in zlostavljajo Oni pa, ki so bili poraženi, se lahko svobodno šopirijo in kretajo po naših ulicah in napadajo antifašiste.
Pravico imamo zahtevati spoštovanje onih načel, za katere smo se žrtvovali: demokracijo, ki je bila postulat zmage in dokončnega poraza fašizma.
Tovariš Je nato pozval zbrano ljudstvo, naj ae mirno razide.
RAZPIS DRAŽBE
Centrala Prerada v St. Petru na Krasu razpisje P1' smeno dražbo ambalaže, katero ima v skladiščih citra* ter svojih podružnicah.	ih
Na razpolago je skupno 110.000 praznih kartosi« škatel (UNRRA paketi) 600 praznih lesenih sodv 00 mleka ter 200 zabojev od konz. mesa.
Reflektanti naj stavijo pismeno ponudbo z nre<1 najvišje cene najpozneje do 10. julija t. 1. na naslc ce** trale »Prerad* St. Peter na Krasu.
Podrobnejše podatke o razpoložljivi ambalaži dtej flektanti pri referentu za embalažo pri centrali «Priftfl W
GUMIJASTE CEVI ZA PRETAKANJE LIKEJ*^
z 24 do 70 mm zunanjega m 15 do 50 mim notranjega P***1
,er*
Z UU (V mili fiuuunjcga ao uu in/ 1*1111*
prodaja trgovcem in pridelovalcem vina po konkurenčnit«0
tvrdka TOMASI — TRST — Via Genova, št'.
3. S
TEDEN IA COSPODIIlIj
Samo v tednu od 1» <*> 8. 1946
s posebnim II0 popustom J«
na že itak zelo ližanih ceha vso kuhinjsko posdo: alunti*1
sto, emajlirano iiza elektrl
ftio
uporabo, jedilni jibor, lede ^ in škafe iz pocinane plo^eV in emajlirane.
«IHTBA» fl. ZO. %
z*
VIA ROVI A
BS-*3
TELEPOfl