KNJIGE GORIŠKE MATIC ki so doslej izšle: PRVO LETO 1919. Koledar za leto 1920. DRUGO LETO 1920. Koledar za leto 1921. (pošel) Alojzij Gradnik, Božje solze (pošle) TRETJE LETO 1921. Koledar za leto 1922. Lojze Remec, Naši ljudje Joža Lavrenčič, Gorske pravljice ČETRTO LETO 1922. Koledar za leto 1923, Alojzij Gradnik, Zlata srca Dr. Egidij, Sirahove bukve PETO LETO 1923. Koledar za leto 1924. Ivan Pregelj, Zgodbe zdravnika Muznika (pošle) Soški črnošolec, Mladi gozdar (pošel) Franc Finžgar, Bogu, kar je božjega ŠESTO LETO 1924. Koledar za leto 1925. Carli Lukovič, Zadnji dnevi v Ogleju Dr. Pavlica, Sv. Frančišek Ksaverski France Bevk, Mlada Zora (pošla) SEDMO LETO 1925. Koledar za leto 1926. France Bevk, Smrt pred hišo Carli Lukovič, Evlemija Ivan Bežnik, Otroci Stepe Ivan Meže, Častitljivi don Bosco OSMO LETO 1926. Koledar za leto 1927. (pošel) Dr. Just Bačar, Zdravje in bolezen v domači hiši. I. del Drugi natis, Damir Feigel, Pasja dlaka (pošla) Naši kraji v preteklosti Prvi koraki (pošli) France Bevk, Brat Frančišek. Drugi natis. DEVETO LETO 1927. Koledar za leto 1928. Dr. Just Bačar, Zdravje in bolezen v domači hiši. II. del. Slavko Slavec, Župan Žagar Gabrijel Majcen, Zgodovina domačih in pi- tomih rastlin Venec domačih pravljic France Bevk, Znamenja na nebu. I. del. Krvavi jezdeci DESETO LETO 1928. Koledar za leto 1929. VI. S. Reymont, Pravica Just Ušaj, Kmečko branje Janko Furlan, Danska in Danci Iz starih časov, zgodovinske bajke in povesti iz domačih krajev France Bevk, Znamenja na nebu, II. del. Škorpijoni zemlje (pošli) France Bevk. Znamenja na nebu. III. del. Črni bratje in sestre ENAJSTO LETO 1929. Koledar za leto 1930. Dr. Josip Potrata, Zdravje in bolezen v domači hiši. III. del. Ciril Drekonja, Pod domačim krovom Slavko Slavec, Čigava si? Nande Vrbanjakov, Slike iz prirode France Bevk, Umirajoči Bog Triglav Gizela Majeva, Vzorna gospodinja (pošla) DVANAJSTO LETO 1930. Koledar za leto 1931. Dr. Josip Potrata, Zdravje in bolezen v domači hiši. IV, del. Šlibarjev Polde, Ljudska astronomija Damir Feigel, Čudežno oko Nande Vrbanjakov, Po svetu naokrog France Bevk, Človek proti človeku, zgodovinski roman. TRINAJSTO LETO 1931. Koledar za leto 1932. Dr. Josip Potrata, Zdravje in bolezen v domači hiši, V. del. Gizela Majeva, Nova kuharica (pošla) Tone Čemažar, Burkež gospoda Viterga Nande Vrbanjakov, Dedek pripoveduje France Bevk, Vedomec Eliza Orzeszkowa, Kmetavzar ŠTIRINAJSTO LETO 1932. Koledar za leto 1933, Slavko Slavec, Med srci in zemljo Dr. Josip Potrata, Prva pomoč v nezgodah Gizela Majeva, Telesna vzgoja otrok Nande Vrbanjakov, Pogled v svetovno zrcalo France Bevk, Železna kača PETNAJSTO LETO 1933. Koledar za leto 1934. France Bevk, Dedič. Dr. Josip Potrata, Zdravje iz rastlin. Martina Seljak, Ljubi moj domek. Nande Vrbanjakov, Prirodni pojavi in človeški izumi. Damir Feigel, Čarovnik brez dovoljenja. France Bevk, Veliki Tomaž. Knjige za prihodnje leto: Nande Vrbanjakov. Pravljice iz tujih lagov. France Bevk, Volkovi, Po možnosti še ena knjiga. Koledar za leto 1935. Ciril Drekonja, Listi bele marjetice. Gizela Majeva, Duševna vzgoja otrok. Z orodjem v rokah. Dosedanje knjige, v kolikor niso pošle, se dobe pri: UniOnE EDITORIALE GORI- Z1ANA, GORIZ1A, VIA CARDUCC1 7. GORIŠKE MATICE ZA LETO 1933 IZDALA IN ZALOŽILA »GORIŠKA MATICA" UNIONE EDITORIALE GORIZIANA S. V > i A ... I! 25094 ml H NATISNILA TIPOGRAFIA^ONSORZ7AL¥ TRIESTE KOLEDAR ZA NAVADNO LETO 1934. ima 365 dni (52 nedelj in 9 praznikov ter se začenja s pondeljkom in se končuje s pondeljkom.) Začetek leta 1934. Občno in državno leto se začne na dan novega leta, t. j. s prvim januarjem. Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo (2. decembra). Letni časi. Pomlad se začne 21. marca ob 8. uii 28 minut. Poletje se začne 22. junija ob 23. uri 48 minut. Jesen se začne 23. septembra ob 18. uri 45 minut. Zima se začne 22. decembra ob 13. uri 49 minut. V letu 1934. bosia dva solnčna mrka: 1.) Popolni mrk 13.-14. februarja. Začetek ob 23. uri 3 minute, konec ob 4. uri 11. min. Velikost 1.016. Viden bo v vzhodni Aziji, Tihem oceanu in v Alaski. Pri nas neviden. 2.) Obročasti mrk 10. avgusta. Začetek ob 6. uri 50 min., konec ob 12. uri 23 min. Velikost 0.972. Viden bo v centralni in južni Afriki, deloma v Indijskem oceanu in južno tečajnem ozemlju. Pri nas neviden. in dva lunina mrka : 1.) Delni mrk 30. januarja. Začetek ob 15. uri 8 min., konec ob 20. uri 16 min. Velikost 0.117. Pri nas deloma viden. 2.) D e 1 n i mrk 26. julija. Začetek ob 10. uri 50 min., konec ob 15. uri 39 min. Velikost 0.667. Pri nas neviden. Znamenja za lunine mene. Mlaj . . Prvi krajec Ščip ali polna luna f| Zadnji krajec . . | Kvatrni posti. I. kvatre, spomladanske ali postne: 21., 23. in 24 februarja. II. kvatre, letne ali binkoštne: 23., 25. in 26. maja. III. kvatre, jesenske: 19., 21. in 22. septembra. IV. kvatre, zimske ali adventne: 19., 21. in 22. decembra. Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do božiča in od pepeln. srede do velikonočnega pondeljka. Premakljivi prazniki. 1.) Septuagezima: 28. januarja. 2.) Pepelnica: 14. februarja. 3.) Marije Dev. 7 žal.: 23. marca. 4.) Velika noč: 1. aprila. 5.) Križevo: 7., 8. in 9. maja. 6.) Vnebohod: 10 maja. 7.) Binkošti: 20. maja. 8.) Sv. Trojica : 27. maja. 9.) Sv. Rešnje Telo: 3!. maja. 10.) Prva a dv en fini nedelja: 2. decembra. Pust traja od 7. januarja do 13. februv., t. j. 38 dni. Postnih nedelj je šest, povelikonoč-nih tudi šest, pobinkoštnih pa dvajset in sedem. Prazniki. a) Običajni in civilni. 1.) Vse nedelje. — 2.) Novo leto. — 3.) Sv. Trije kralji (6. januarja.) — 4.) Sv. Jožef (19. marca). — 5.) Rojstvo Rima (21. aprila). 6.) Vnebohod (10. maja.) — 7.) Sv. Rešnje Telo (31. maja). — 8.) Vnebovzetje Mar. Dev. (15. avgusta). — 9.) Pohod na Rim (28. oktobra). — 10.) Vsi svetniki (1. novembra). — 11.) Božič (25. decembra). Prazniki, ki se ujemajo s cerkvenimi, so v Koledarju mastno tiskani, drugi so zaznamovani z dvema zvezdicama (**). b) Državni, ob katerih se skrči delovni urnik samo na dopoldanske ure. 1.) 8. januarja : rojstni dan kraljice Helene. 2.) Pustni četrtek, pondeljek in torek. 3.) Velikonočni četrtek, velikonočna sobota in velikonočni pondeljek. 4.) 24. maja: napoved vojne. 5.) 29. jul.: obletnica smrti kralja Humberta. 6.) 18. avgusta: god kraljice Helene. 7.) 15. septembra: rojstni dan prestolonaslednika Humberta. 8.) 2. novembra: vseh vernih duš dan. 9.) 11. novembra: rojstni dan kralja Viktorja Emanuela III. 10.) 24. decembra: božični večer. 11.) 31. decembra: Silvestrovo. Ti prazniki so v Koledarju, ako ne padejo na nedeljo, zaznamovani z eno zvezdico (*). c) Dnevi, v katerih se razobešajo državne zastave, poleg prej označenih. 1.) 4. jan.: obletn. smrti prve kraljice Italije. 2.) 9. jan: smrt kralja Vikt. Emanuela I. 3.) 23. marca: ustanovitev fašjev (1. 1919.) 4.) prva nedelja v juniju: praznik ustave. 5.) 12. oktobra: obletnica odkritja Amerike. Ti dnevi so zaznamovani z znakom (X). JHNURR r ^ Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Pond. Torek Sreda Četrtek 5 | Petek 6 Sobota 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Novo leto. Obrez. Gospod. Makarij, opat; Martinijan, šk. Genovefa, dev.; Salvator, sp. X Tit, šk.; Izebela, kr. Telesfor, pap. muč.; Simeon Stol Sv. Trije kralji. Razgl. Gosp. 1 Dvanajstletni ]ezus v templu. Luka 2, 42.-52. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razgl. G., Valentin, šk. * Severin, ap.; Bogoljub, muč. (J lulijan in Bazilisa, mučenca. Pavel I., pap.; Agaton, pap. Higin, pap. muč.; Božidar, op. Arkadij, muč.; Ernest, škof Veronika, dev.; Bogomir. O ženitnini v Kani Galilejski. ]an. 2. 1.—11. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razgl. G.; Hilarij, šk. Pavel, pušč.; Maver op. Marcel, papež; Ticijan, škof; Anton, pušč.; Sulpicij, šk. Sv. Petra stol v R.; Priska, dev. Knut, kralj; Marij in tov., muč. Fabjan in Boštjan, muč.; Manjrad, Jezus ozdravi gobavega. Mat. 8. 1.—15. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razgl. G., Neža d. m. Vincencij muč.; Anast., muč. 3 Zar. M. D.; Emerencijana, dev. m. Timotej, šk.; Babila, muč. Izpreob. Pavla apostola Polikarp, škof; Pavla, vdova Janez Zlatoust, cerkv. učenik. O delavcih v vinogradu. Mat. 20. 1.- 16. Nedelja Pondeljek Torek Sreda 1. predpepel., Kari. V., ces. Frančišek Šaleški, šk. cerk. uč. Martina, dev.; Janez Mil., šk. Peter Nol., sp.; Marcela, vd. Lunine mene. Prvi krajec 22. ob 12. uri 50 m © Ščip 30. ob 17. uri 31 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Solnce stopi dne 20. januarja ob 18. uri in 37 min. v znam. Vodnarja. Dan zraste od 8 ur 49 minut do 9 ur 43 min., torej za 54 minut. OPOZORILO. Obresti obveznic. — Prvi dan zapadejo letne in polletne obresti državnih, bančnih in industrijskih obveznic. Davki. — V prvi polovici meseca so izpostavljeni v občinskih uradih glavni in dopolnilni davčni seznami prve serije. Vsak davkoplačevalec naj jih pregleda in če zapazi v njih materijelne po-greške, dvojnost ali nepravilen vpis naj reku-rira. Čas za to je do 16. julija (glej opombo 15; julija). Samski davek. — Petnajstega zapade rok plačila samskega davka od delodajalcev za uslužbence. Zadnjega je zadnji rok za prijavo samcev v svrho odmeritve samskega davka. Pristojbine mrtve roke, — Dvajsetega zapade rok plačila prve polovice pristojbine mrtve roke (ujemajoče se prej s pristojbinskim namestkom) pri registrskem uradu (glej opombo 20. julija). Tehtnice in uteži. — Od drugega do desetega se mora naznaniti seznam tehtnic in uteži, ki jih vsakdo rabi. To naznanilo je obvezno in zapade v oglobitev, kdor ne ugodi tem zahtevam zakona. Naborni seznam. — V naborne sezname se morajo vpisati v teku tega meseca vsi mladeniči, ki dopolnijo v tekočem letu osemnajsto leto svoje starosti. V slučaju mladeničeve odsotnosti, ga morajo priglasiti njegovi istarši ali pa skrbniki. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Pripravi, preoraj in pognoji zemljo. Očisti in odberi seme za pomladansko setev. V hlevu. — Skrbi za enakomerno toploto (od 15° do 18° C) v hlevu in prezrači ga večkrat. Zmanjšaj krmo delovni, zvišaj jo pri molzni živini. Na travniku, —- Nadaljuj z delom, zastalim v novembru in decembru (glej navodilo za november). Na vrtu. — Prekopavaj vrtne grede in pognoji ob enem. V sadovnjaku. — Okopuj in pognoji sadno drevje ter poškropi ga z «antiparasitom» zoper škodljivi mrčeis. Obreži mlado in pretrebi krono starejšemu drevju. V kleti. — Pretoči mlada vina. Skrbi, da bodo sodi, v katerih hraniš vino, vedno polni, prazne pa prežvepljuj. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji. OPOZORILO. Davki, — Od desetega do osemnajstega se plača pri davčnih izterjevalnicah prvi obrok premičnega bogastva in drugih davkov. Kdor ni plačal do vštetega osemnajstega dne (če ta dan nedelja, velja devetnajsti kot zadnji dan), se oglobi s šestimi odstotki. Kdor ni dobil naznanila glede plačevanja, mora vkljub temu plačati obrok, ker zadostuje v tem oziru razglas davčnih seznamov, a ne plača globe po preteku gori imenovanega roka. 1 2 3 Čefrtek Petek Sobota Ignacij, šk.; Brigita, dev. Svečnica, Dar. Gospod. Blaž, škof; Oskar, škof. 5 Prilika o sejalcu in semenu. Luka 8, 4.—15. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. predpel. Andrej K., šk. Agata, dev. muč.; japonski muč. Doroteja, dev.muč.; Tit., šk. Romuald, op.; Rihard, kr. (J^ janež Matajski sp.; Juvencij, šk. Ciril A., šk. c. uč.; Apolonija, dev. bkolastika, dev.; Viljem, pušč. 6 Jezus ozdravi slepca. Luka 18, 31. —43. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Nadaljuj s preoravanjem, gnojenjem in brananjem. Pognoji njive s superfosfatom. Pripravi semena. Obrezuj meje in drevje, V hlevu. — Delovni živini pokladaj vedno več krme, a tudi klavna živina in molzne krave naj se zadostno krmijo. Na travniku. — Nadaljuj z brananjem, čiščenjem in gnojenjem travnikov. Razgrebaj krtine in mravljišča. Na vrtu, — Sadi in sejaj, če podnebje pripušča, zgodnjo zelenjad, kakor karfijol, češenj, zgodnji kapus, čebulo, grah, peteršilj, špinačo in radič, V sadovnjaku. — Poškropi hruške in jablane s petodstotno raztopino železne ali pa modre ga-lice, kateri si dodal primerno količino apnenega beleža. Za breskve in marelice zadošča triodstotna raztopina. V vinogradu, — Okopavaj in gnoji trte. Prični z obrezovanjem, pripravi cepiče. Izmenjaj slabe kole. Uničuj škodljivi mrčes s tem, da ostržeš lubad z žičnato šoetjo in namaže! debla z «antiparasitom», V kleti. —- Nadzofuj pretočena vina in pazi, da bodo sodi vedno polni, prazni pa prežveplani. V čebelnjaku. — Pusti čebele V popolnem miru in odpri panje le V skrajni sili, 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. predpep., Lurška M. B. * Evlalija dev. muč.; 7 ustan. serv. * Pust. Katarina Riči, dev. P e p e 1 n i c a. Valentin, muč. % Favstin, muč.; Jordan, spozn. Julijana, dev.; Onezim, muč. Franč. KI., muč.; Gregorij, pap. 7 Hudobni duh skuša Jezusa. Mat. 4, 1,—11. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. postna. Simeon, šk. julijan, muč ; Konrad, pušč. Elevterij, škof, muč.; Sadot, šk. K v a tr e. Maks., šk.; Eleon., d. 3 Sv. Petra stol v Antijohiji K v a t r e. Peter Dam., šk. cerk. uč. K v a t r e. Matija, apostol 8 Jezus se izpremeni na gori. Mat. 17. 1.—9. 25 26 27 28 Nedelja Pondeljek Torek Sreda 2. postna. Valburga, op. Matilda dev.: Viktor, spoz. Leander, šk.; Baldomir, spoz. Roman, op.; Rajmund spoz. Lunine mene. (t Žadn. krajec 7, ob 10. url 22 m. ® Mlaj 14, ob 1. uri 43 m. ) Prvi krajec 21. ob 7. url 5 m. Nebesno znamenje ln dolgost dneva : Solnce stopi dne 19, febt. ob 9. uri 2 min. v znamenje Rib. Dan zraste od 9 ur 46 minul do 11 ur 4 min., lorej za 1 uro 18 mi BELEŽKE 1..................................................................................................... 2.............................................................................-......................... 3....................................................................................................... 4. .......................................................................................... 5.............................................................................................. 6...................................................................................................... 7...................................................................................................... 8....................................................................................................... 9...................................................................................................... 10..................................................................................................... 11................................................................................................... 12...................................................................................... o 13................................................................................................ 14........................................................................................ 15..................................................................................... 16....................................................................................... 17.................................................................................................... 18....................................................................................................... 19..................................................................................................... 20. .:.............................- 21...................................................................................................... 22...................................................................................................... 23..................................................................................................... 24...................................................................................................... 25.................................................................................................... 26....................................................................................................... 27..................................................................................................... 28............................................................................................ MAREC - SUSEC O n e v i Godovi in nedeljski evangeliji OPOZORILO. 1 2 3 Četrtek | Petek Sobota Albin, škof; Hadrijan, muč. © Simplicij, pap.; Kari, blaž. Kunigunda, ces.; Avsterij, muč. 9 Jezus izžene hudiča iz nemega. Luka 11, 14,—28. 44 7 ,8 9 10 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. Kazimir, spoz. Agapa, dev. muč.; Janez od kr.,op. Fridolin, op.; Perpetua in Felic. Sredpost. Tomaž Akv., cerk. uč. Janez od Boga, sp. Filemon C Frančiška Rim., vd.; Gregorij, šk. 40 mučencev; Makarij, škof Davki in pristojbine. — Objavijo se dopolnilni seznami prve serije direktnih davkov. Davkoplačevalci imajo vpogled v te sezname, izpostavljene v občinskem uradu, da lahko napravijo morebitne tozadevne pritožbe, 10 Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6, 1.—15. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Sejaj odbrano seme v rahlo, primerno pognojeno in primerno vlažno zemljo. Sejaj jaro žito, oves, deteljo. Razvaljaj, pobranaj in oplej žito, ki si ga bil posejal v jeseni. Gnoji s super-foisiatom in solitrom. V hlevu. — Vprežno živino dobro krmi in pazi, da se ne prehladi. Na travniku. — Nadaljuj z delom, zaostalim v februarju. Če je travna ruša preredka ali obrasla z neprimernimi travami, pobranaj tak travnik podolž in počez prav temeljito, če le mogoče raztrosi že prej tudi umetna gnojila in obsej ga s primerno mešanico trav in detelj. Zatiraj podlesek. Na vrtu. — Posadi, zgodnji krompir in beluše (šparglje). Presadi v jeseni posejano čebulo in vsadi češenj. V vinogradu, — Zapomni si, da je ta mesec najboljši čas za sajenje trt, Nove nasade dobro pognoji, najbolje z mešancem (kompostom), Druge trte pa okopavaj, pristavi jim kole, popravi pokvarjeno podzidje, V čebelnjaku. — Pazi, da ima vsak panj matico, Družinam s pičlo zalogo medu pomagaj takoj, Slabičev ne trpi v čebelnjaku. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. postna (sredp). Kozem, m. Gregor Vel., pap.; Teofan, op. Rozina, vd.; Fvfrazija, dev. Matilda, kr.; Evtihij, muc. Klemen M. D. sp.; Longin, m. % Hilarij in Tacijan, muč. Patricij, škof; Jedert, dev. 11 Judje hočejo Jezusa kamenjali, Jan. 8, 46.-59. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. postna (tiha). Edvard, kr. Jožef, ženin D. M. Aleksandra, muč.; Evgenij,muč. Benedikt, op.; Serapijon, šk. Benvenut, šk : Bazil, muč. X Marija 7 žal.; Pelagija, muč. J Gabrijel, nadang., Epigmen., muč. 12 Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21, 1.-9. 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Pondeljek Torek Sreda , Četrtek ,Petek Sobota 6. postna, (cvetna). Ozn. M. D. Emanuel,muč.; Dizma, desni raz. Rupert, šk.; Janez Dam., c. uč. Janez Kap., spoz.; Sikst, pap. *Vel. četrtek. Ciril, muč. Vel. petek. Amadej, spoz. * Vel. sobota. Gvidon, op.@ Lbiline mene, ® ŠŽlp ob 11. url 26 m, C Zad,krajet: 8j ob 19. uri 6 mi 6 Mlaj 15, ob 13. uri 6 m. 3) Prvi krajec 23, ob 2. url 45 m. ® Ščip 31. ob 2. url 15 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva i Solnce slopi dne 21. marca ob 8. uri 28 min. v znamenje Ovna. Začetek pomladi. Noe in dan sta enako dolga. Dan zrasle od 11 ur 8 min. do 12 ur 41 min., torej ta 1 uro 33 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji OPOZORILO. Davki. — V tem mesecu zapade drugi davčni obrok. Plačati ga moraš v dneh od desetega do vštetega osemnajstega. Če je ta dan nedelja ali praznik, velja kot zadnji dan naslednji t. j. devetnajsti. S petnajstim zapade rok za predložitev naznanila, da so dohodki prenehali oziroma da niso obstojali, ker le po tej poti se poseže oprostitev od davka od 1. januarja, če se je namreč ugotovilo, da so bili dohodki prenehali s tem dnevom ali pa še prej. Tehtnice in uteži. — V tem mesecu morajo predložiti trgovci svoje tehtnice in uteži overovi-telju. Kdor bi tega ne storil, bo naznanjen sod-niji. 13 Jezus vstane od mrtvih. Mark 16' 1.—7. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika noč. Vstajenje Gosp. * Velik, p o n d. Franc. P., sp. Rihard, šk.; Abundij, šk. Izidor, šk. c. uč.; Rozamila, dev. Vincencij, spoz.; Irena, d. muč. Sikst, pap.; Celestin, pap. Herman, sp.; Eberhard, pušč. C 14 Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 20, 19.— 31. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. povelik. (bela) Albert, šk. Marija Kleofa; Demeter muč. Ezehiel, prer.; Mehtilda, dev. Leon, pap. cerkv. uč.; Betina, d. Julij, pap.; Angelus, spozn. Hermenegild, muč.; Ida, dev. Justin, muč.; Tiburcij, muč. @ 15 Jezus, dobri pastir. Jan. 10, 11,—16. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Pondeliek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. povelik. Helena, kr. Benedikt, spozn .; Turibij muč. Anicet, pap.; Rudolf, muč. Apolonij, muč.; Antia, muč. Leon, pap.; Ema, vd. Marcelin, škof; Neža, dev. Anzelm, škof. ; Bruno, spozn. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Sejaj turščico v dobro pognojeno zemljo. V hlevu. — Krmi živino z zelenimi krmili, katerim bodi primešana suha krma. Prehod od suhe krme k zeleni naj se vrši polagoma. Razkuži hleve, ker se bliža nevarno poletje. Na vrtu. — Zavaruj s slamnatimi odejami in enakim predčasne nasade pred slano, presejaj zeleno, posadi zgodnji fižol in pripravi tople grede za paradižnike. V vinogradu. — Cepi trte v glavo, okopavaj in veži jih. Zatiraj trtjona in rujavega hrošča. V sadovnjaku. — Cepi v razklad, pristriži mlade veje in dobro očisti drevesa polžev, gosenic in uši, V kleti, — Pretakaj drugič vino, če tega nisi že storil. V čebelnjaku. — Priskrbi si pravočasno potrebnih satnic. 16 Jezus napove svoj o lhod lan 16. 16.-22 22 23 j 24 25 26 27 128 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. povelik. Soter in K., p. m.3 Adalbert, šk.; Viljem op, * Fidelis, muč. Jurij, muč.; Mark, evang. Klel in Marcelin, muč. Peregrin, sp.; Cita, dev. Pavel od križa ; Vital, muč. 1? Jezus obljubi učencem sv Duha. Jan. 16, 5.—14. 29 50 Nedelja !! 4. povelik., Robert, op. Pondeljek Katarina Sien., d.; Marjan, muč. Lunine mene, C Zad. krajec 7. ob 1 Url 49 m. © Mlaj 14. ob 0. url 57 m, 3 Prvi krajec 22. ob 22. url 20 m. $ Ščlp 29, ob 13. url 45 m, Nebesno znamenje In dolgost dneva: Solnce slopi dne 20. aprila ob 20. url 0 min. v znamenje Bika. Dan zraste od 12 ur 4o minut do 14 ur 14 min. torej za eno uro 2(3 minut, BELEŽKE 2.................................................................................................... 3.............................................................................. 4.................................................................................................... 5...................................................................................................... 7...................................................................................................... 8.............................................................................................. 9....................................................................................................... 10. 11...................................................................................................... 12........................................................................................................ i 13........................................................................................................ 14..................................................................................................... 15................................................................. 16. ...................................................................................... 17........................ ............................. • 18.................................................................... 19................................................................................ 20...................................................................................................... 21.................................................. 22................................................................................................. 23..................................................................................................... 24................................................................................................. 25.......................................................................................... 26..................................................................................... 27............................................................................................... 28. MAJ - VELiKI TRAVEN Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji OPOZORILO. Davki. — V prvi polovici so razpoloženi dopolnilni seznami druge serije direktnih davkov in davčnih naklad. Premično bogastvo. — Od prvega dalje (do 31. julija) se lahko zaprosi, naj .se popravijo za bodoče leto dohodki iz premičnega bogastva vrste B in C zasebnim davkoplačevalcem. Prenehanje obrti. — Kdor preneha s svojo obrtjo, oziroma kdor je svojo obrt omejil, mora predložiti občinski davčni komisiji na navadni (in ne kolkovni) poli svojo zahtevo, da se izbriše kot obrtnik, oziroma da se mu znižajo razne pristojbine. 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Filip in Jakob, apost. Atanazij, cer. uč.; Sekund, m. Najdba sv. križa; Mavra, muč. Florijan, muč.; Monika, vd. Pij, pap.; Irenej, šk. 18 Jezus uči o moči molitve. Jan. 16, 23. 30. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. povelik. Janez Ev. pr. 1. v. C Gizela, kr. op. j ? Prikazen Mihaela nadangela >|' Beat, spozn. 1 ° Krist. Vnebohod; Antonin, šk. Mamert, škof; Gandolf, opat. Pankracij, muč.; Nerej, muč. 19 Jezus govori o pričevanju sv, Duha. Jan. 15, 16-27. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Nakosi zeleno krmo, presejaj kapus in krmsko peso. Zatiraj plevel in pazi posebno .na skrajno nevarno deteljno predenico. V hlevu. — Daj cepiti vse prašiče proti rdečici, ker je že skrajni čas. Na travniku. — Kjer je zgodnja trava, lahko že kosiš. Najboljši čas za košnjo je tedaj, ko je večina trav v cvetju. Na vrtu. — Sejaj buče, kumare, korenje, peso, presejaj paradižnike, namakaj obilno v slučaju •suše. V vinogradu. — Popraši trte z žveplom, da jih obvaruješ oidija in proti koncu meseca poškropi jih z apneno-modro galično raztopino, da jih obvaruješ peronospore ali rose, V sadovnjaku. — Nadaljuj boj zoper mrčes s tobačnim izvlečkom, kvasijevimi trskami in s svinčenim arzenatom. V čebelnjaku. — Da odpraviš iz panjev nadležne mravlje, postavi vanje v medeni vodi namočeno gobo, ki privabi mravlje k sebi, in ko se goba tako napolni z njimi, vrzi jo v vrelo vodo. Sviloreja. — Položi dobro in izbrano seme v va-lišče, še bolje je, da si preskrbiš že izvaljene gosenčice. Pazi, da se ohrani v izrejevališču vedno primerna toplota (20°—23° C). Preprečuj vsak najmanjši prepih, Pokladaj sviloprejkam murvino listje v mali količini, zato pa pogostoma. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelik. Servacij, šk. @ Bonifacij, muc.; Koronam, uč. Zofija, muč.; Hilarij, op. Janez Nep., muč.; Ubald, šk. Paškal, spoz.; Brunon, škof Venancij, muč.; Erik, kr. Celestin, papež; Ivo, spozn. 20 Jezus govori o Sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14. 23.-3' 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti. Bernardin, sp. Feliks Kantal, spozn. 3 Helena, dev.; Julija, dev. Kvatre. Deziderij, šk. * Marija Dev. pomoč, krist. Kvatre. Urban, pap. Kvatre. Filip Neri, sp. 21 Meni je dana vsa oblast Mat. 28, 18- 20. 27 28 29 30 31 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek 1. pob. Sv. Trojica. Beda, muč. Avguštin, šk.; Viljem, op. @ Maksim; šk. muč.; Teodoziia, m Ferdinand, kr.; Feliks, pap. Sv. Rešnje Telo ; Angela, dev, Lunine mene. C Zad. krajec 6, ob 7. url 41 mi « Mlaj 13. ob 13. uri 30 m. ) Pr»i krajec 21. ob 16. uri 20 m. £ Ščlp £8. ob 22. uri 41 m. Nebesno znamenje In dolgost dneva Solrtce stopi dne 21. tnaja ob 19. uri 35 min. v znamenje Dvojč* kov* Dan zrasle od 14 ur 13 mlnu do 15 ur 21 min., torej za 1 uro 8 minut. BELEŽKE 1............................................................................................. 2................................................................................ 3. 4...... 5...... 6............................................... 7.......................................................................... 8............................... 9........................ 10. 11........................... 12................................................... 13.................................................................. 14................................. 15................................................... 16........................................ 17............................ 18............................. 19.......................................... 20.................................... 21. 22............................................... 23....................... 24................. 25............... 26........................ 27....................... 28. 29.................................................. • 30............................. 31.............................................•.......................................... JUNIJ - ROŽNIK Dnevi 10 11 12 13 14 15 16 24 17 18 19 20 21 22 23 25 24 25 26 27 28 29 30 Godovi in nedeljski evangeliji 1 Petek Juvencij, muč.; Gracijan, muč. 2 I Sobota || Marcelin, muč.; Erazem, škof. 22 Prilika o veliki večerji. Luka 14, 16,- 24. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota X 2. pobink. Klotilda, kr. Frančišek Kar., sp.; Kvirin šk. (J Bonifacij, šk. muč ; Valerija, muč Norbert, šk.; Bertrand, patr. Robert, op.; Bogomila, muč. op, Srce Jezus.; Medard, škof Primož in Felicijan, muč. 23 Prilika o izgubljeni ovci. Luka 15, 1.—10. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobink. Marjeta, kr. Barnaba, apost.; Marcijan, muč. Janez Fak., sp.; Flora, dev. ff. Anton Padov., sp.; Akvilina, dev Bazilij, cerk. uč.; Elizej, prer. Vid, Modest in Krescencija, muč Franc Regij, spozn.; Jošt, opat O velikem ribjem lovu. Luka 5, 1.—11. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobink. Lavra, nuna. Feliks in Fortunat, muč. Julijana Falk., dev.; Gerv. in Prot, Silverij, pap.; Florentina, dev.3 Alojzij, sp.; Alban, muč. Ahacij in tov., muč.; Pavlin, škof. Eberhard, škof ,- Agripina, dev. O farizejski pravičnosti. Mat. 5, 20.—24. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. pobink. Janez Krstnik. Viljem, op.; Prosper, šk. Janez in Pavel, muč.; Rudolf, šk. Hema, vdova; Ladislav, škof. f| Irenej, spoz.; Leon, pap. Peter in Pavel, apostola. Spomin sv. Pavla apost. Lunine mene. C Zad. krajec 4. ob 13. uri 53 m. Mlaj 12. ob 3. uri 12 m. ) Prvi krajec 20. ob 7. uri 37 m. Sčip 27. ob 6. uri 8 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva Solnce stopi dne 22. junija ob 23. uri 48 min. v znamenje Raka. Začetek poletja. Najdaljši dan in najkrajša noč. — Dan zraste od 15 22 min. do 15 ur 58jmin. in se nato skrči na 15 ur 36 min. OPOZORILO. Davki. — Desetega zapade v plačilo tretji obrok glavnih in dopolnilnih davčnih seznamov prve serije. Zneski morajo biti plačani najkasneje osemnajsti dan tega meseca. Cepljenje. — V tem mesecu se objavijo naznanila o brezplačnem cepljenju otrok zoper koze. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Da ob-* aruješ pozni krompir pred boleznimi na listju, poškropi ga z raztopino modre galice in apna. V hlevu. — Živino krmi izdatno z ozirom na njeno delo. Na travniku, — Za košnjo moramo imeti ugodno vreme. Kosijo se v tem mesecu pred visem travniki, ki se kosijo letno trikrat. Na vrtu. — Za zgodnjo zelenjadjo obsadi proste lehe z zeleno, poletno endivijo. Ob suši zalivaj zelenjavo zvečer ob solnčnem zatonu. V vinogradu. — Poškropi in požvepljaj trte. Povezuj mladje, da ga veter ne polomi. V sadovnjaku. — Razredči sadež, da si zagotoviš najboljši razvoj ostalega. Proti gosenicam in moljem škropi s polodstolno raztopino svinčenega arsenata v vodi, V kleti, — Klet imej dobro zaprto in snažno. Zalivaj sode, da so vedno polni, V čebelnjaku, _ Pazi, da ti kak roj ne ubeži. Zanj imej že popolnoma opremljen panj. Sviloreja. — Pazi na snago, menjaj pogostoma ležišča. Ne dotikaj se gosenic z rokami. Pokla-daj jim redno in pogostoma svežega in nikdar ne mokrega murvinega listja. Pazi na prenaglo izpremembo temperature. Pripravi pravočasno zaprejališče in ne pobiraj svilodov nikdar pred desetimi dnevi, po tem ko so ise svilo-prejke zapredle. BELEŽKE 1...................................................................................... 2..................................................................................................... 3.............................................. 4. 5.............. 6.................................... 7.......................................................................................... 8............................... 9....................................... 10. 11.................................................... 12....................................................... 13..................................... 14................................................... 15........................................................... 16.............................................................. 17................................................. 18............................................. 19.............................. 20.................................................. 21................................................................. 22.................................................................. 23.................................................................... 24................. 25............................ 26............................. 27............................................ 28....................................... 29......................................................... 30................................ JULIJ - MALI SRPAN Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Jezus nasili 4000 mož. Mark 8, 1.—9. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobink. Presv. Reš. Kri. Obisk. Mar. Dev.; Oton, šk. Helijodor, šk.; Bertram, šk. (§ Urh, šk.; Berta, dev. Ciril in Metod, si. apost. Izaija, prerok; Dominika, muč. Vilibald, škof; Pulherija, dev. O lažnivih prerokih. Mat. 7, 15.-21. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobink. Kilijan, škof. Anatolija, dev.; Veronika, dev. Amalija, dev.; Felicita, muč. Pij, pap.; Savin, muč. % Mohor in Fortunat, muč. Marjeta, dev. muč.; Anaklet, pap Bonaventura, cer. uč.; Just, m. O krivičnem hišniku. Luka 16, 1. — 9. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobink. Henrik, ces. Skap. Devica Marija Karmelska Aleš, spoz.; Generozij, muč. Kamil Lel., sp.; Friderik, šk. ■ Vincencij Pavi., sp.; Makrina 3 Marjeta, dev. muč.; Elija, prer. Danijel, prerok; Olga, dev._ 29 Jezus se joče nad Jeruzalemom. Luka 19, 41.-—47. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobink. Marija Magd., sp. Apolinar, šk.; Liborij, šk. Kristina, dev. muč.; Roman, muč. Jakob, apost.; Krištof, muč. Ana, mati M. D.; Valens, muč. U Pantaleon, muč.; Natalija, muč. Inocencij, pap.; Viktor, muč. O farizeju in cestninarju. Luk. 18, 9,—14. 29 30 31 Nedelja Pondeljek Torek 10. pobink. Marta, dev. Abdon in Senen, muč.; Julita, m. Ignacij Lojola, spozn._ Lunine mene. ( Zad. krajec 3. ob 21. uri 28 m. © Mlaj 11. ob 18. uri 6 m. ) Prvi krajec 19. ob 19. uri 53 m. © Ščip 26. ob 13. uri 9 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva Solnce stopi dne 23. Julija ob 14. uri 42 minul v znamenje Leva. Dan se skrči od 15 ur 35 minul na 14 na 46 min., torej za 49 min. OPOZORILO. Premično bogastvo. Hišni in zemljiški davek. — Petnajstega zapade rok za predložitev rekurza glede dvojnosti, glede pomot, glede nepravilnih vpisov v sezname na podlagi nepravilnih ugotovitev in odločitev za vpis, — Zadnjega zapade rok za predložitev poprav dohodkov iz premičnega bogastva (glej opombo v maju). Pristojbine mrtve roke. — Dvajsetega zapade rok plačila druge polovice pristojbine mrtve roke (glej opombo v januarju). Samski davek. — Petnajstega zapade rok plačila samskega davka od strani delodajalcev za uslužbence pri registrskem uradu (glej opombo v januarju). Kratka navodila za kmete. Na polju, — Krompir izoravaj ob suhem vremenu. Požanji žito, ko je slama popolnoma porume-nela. Podorji strnišče, da se zemlja ne presuši. Gsej činkvantin, ajdo, repo. Osipaj turščico, V hlevu. — Nakrmi vprežno živino dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj. Na travniku. — Košnja se nadaljuje. Na vrtu. — Seje se ozimna vrtnina. V vinogradu, — Nadaljuj s škropljenjem in žvep-lanjem. V sadovnjaku. — Podpri preobložene veje, nadaljuj boj zoper mrčes, zatiraj uši s tobačnim izvlečkom in kvasijevimi trskami, gosenice in ličinke pa s svinčenim arzenatom. V čebelnjaku. — Ne trčaj medu, dokler ni vsaj polovica satnikov pokrita z njim. O vročini za-isenči panje. Daj čebelam mnogo vode na razpolago v bližini čebelnjaka. Rojenje preprečuj, ker pozni roji niso priporočljivi. RUCUIT Tvm i ■■MHHLZ_£_ AVGUST - VELIKI SRPAN Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji. OPOZORILO. Davki. — Od desetega do vštetega osemnajstega se mora plačati četrti obrok tako glavnega kakor dopolnilnih davčnih seznamov. Vino. — Do petnajstega morajo naznaniti preostanek svojega vina in sicer tako pridelovalci kakor tudi trgovci na debelo. 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Vezi Petra ap.; Makab. bratje. Porcijunkula; Alfonz Lig. C Najdba sv. Štefana; Lidija, vd. Dominik, spozn.; Agabij, škof. ♦ 31 Jezus ozdravi gluhonemega. Mark 7, 31.—37. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 11. pobink. Marija D. Snežna Gospodova spreob.; Sikst, pap. Kajetan, spozn.; Donat, šk. muč. Cirijak, Larg in Smaragd, muč. Roman, muč.; Emigdij, šk. Lavrencij, muč.; Hugon, škof. ® Tiburcij, muč.; Suzana, dev. 32 O usmiljenem Samaritanu. Luka 10, 23.-27. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. pobink. Klara, dev. Hipolit, muč.; Radegunda, kr. Evzebij, duh. spozn.; Anastazija. Vnebovzetje Marije Device Rok, sp.; Joahim, oče M. D. Hijacint, spozn.; Sibila, dev. * Helena, kralj.; Agapit, muč. 3 Kratka navodila za kmete. Na njivi. — Poruj strnišča in izoraj njive globoko, da tako pripraviš tla za ozimino. Zatiraj tur-ščično snet s tem, da izruješ in sežgeš napadena stebla. V hlevu, — Napajaj močno vroče živali šele potem, ko so se popolnoma ohladile. Na vrtu, — Sejaj jesensko korenje, motovileč, zimsko špinačo, prej pa zemljo dobro pognoji. Zatiraj gosenice na zelju. Rastline okopavaj posebno o vročini in isuši. V vinogradu. — Zatiraj plevel. Kjer opaziš na grozdih črva-kiseljaka, poškropi jih z vodo zredčenega tobačnega izvlečka. V sadovnjaku. — Obiraj poletno sadje previdno in skrbno, da ne poškoduješ drevja. Odpadlo in črvivo sadje poberi in odstrani, da ne izlezejo iz njega molji, ki zlezejo potem na drevje in tam prezimijo. V čebelnjaku, — Pelji čebele na gozdno ali močvirnato pašo. Preskrbi si dobre matice. 33 Jezus ozdravi deset gobavih. Luka 17, 11,—19. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 13. pobink. Ludovik Tol., šk. Bernard, op.; Štefan, kr. Ivana Šant., vd.; Adolf, spoz. Timotej, muč.; Hipolit, muč. Filip Ben., spozn; Viktor, šk. Jernej, apost.; Ptolemej, šk. @ Ludovik, kralj; Patricija, dev. 34 O božji previdnosti. Mat. 6, 24.-33. 26 27 28 29 30 31 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek 14. pobink. Cefirin, pap. jož. Kal., spozn.; Natalija, dev. Avguštin, šk.; Hermes, muč. Obglavlj. sv. janeža Krstnika. Roza Lim., dev.; Feliks, muč. Rajmund, spozn.; Izabela, dev.fj; Lunine mene. C Zad. krajec 2. ob 7. uri 27 m. © Mlaj 10. ob 9. uri 46 m. ) Prvi krajec 18. ob 5. uri 33 m. ® Ščip 24. ob 20. uri 37 m. C Zad. krajec : 31. ob 20. uri 40 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Solnce stopi dne 23. avgusta ob 21. uri 32 minut v znamenje Device. Dan se skrči od 14 ur 44 min. na na 13 ur 22 min., torej za 1 uro 22 min. BELEŽKE 1....................................................................................... 2................................................................................................. r 3....................................... 4................. ....... 5.......................... 6............................................... 7....... .............. 8.................................................................................... 9......................................................... 10. 11.............................................................................. 12....................................................................................................... 13..................................................................................................... 14............. ......................... 15......................................................................................... 16....................................................................................... 17.................................................................. 18. ...................................... 19............................................................ 20........................................................... 21.............................................................. 22................................................................. 23.................................................................... 24.............................................................. 25.......................... 26......................................... 27............................... 28. 29............................................................................ 30.............................................................. 31....................................................................... SEPTEMBER - KIMAVEC D n . Godovi in nedeljski evangeliji. 1 Sobota Egidij, opat; Verena, dev. muč. 55 Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luka 7. 11.—16. 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pobink. (Ang.), Štefan, kr. Evfemija, Tekla, Doroteja, muč. Rozalija, dev.; Ida, kr. Lavrencij, škof; Viktorin, škof Hermogen, muč.; Magnus, muč. Bronislava, nuna ; Regina, d. m. Rojstvo Device Marije. 36 Jezus ozdravi vodeničnega. Luka 14, 1.—11. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. pobink. Korbinjan, šk. ® Nikolaj Tol., sp.; Pulherija dev. Prot in Hijacint, muč. Ime Marijino; Gvidon, spozn. Virgilij, muč.; Notburga, dev. Povišanje sv. križa; Maternij, šk. * Spom. 7 žal. M. B.; Nikomed, m 37 O največji zapovedi. Mat. 22, 34.-46. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pob. (7 žal. M.) Ljudmila 3 Lambert, muč. šk.; Hildegarda, op Jožef Kup., spoz.; Tomaž, šk. Kvatre. Januarij, šk. muč. Evstahij, muč.; Suzana muč. Kvatre. Matevž, apost. Kvatre. Mavricij in tov., muč. 38 Jezus ozdravi mrlvoudnega. Mat. 9, 1.—8. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobink. Tekla, dev. muč. Mar. Dev. reš. ujet.; Rupert, op. Firmin, šk. muč.; Kleofa, spozn Ciprijan in Justina, muč. Kozma in Damijan, muč. Venceslav, kralj; Marcijal, muč. Mihael, nadang.; Evtihij, muč. 39 Prilika o kraljevi ženitnini. Mal. 22, 1—14. 30 Nedelja 19. pobink. leronim, sp. (| Lunine mene. © Mlaj 9. ob 1. uri 20 m. ) Prti krajec 16. ob 13. uri 26 m. ® Ščlp 23. ob 5. uri 19 m. C Zad. krajec 30. ob 13. uri 39 m. Nebesno znamenje in dolgosi dneva: Solnce slopi dne 23 septem bra ob 18. uri 43 min.^ znamenje Tehtnice. Začetek jeseni. Noč in dan sla enako dolga, Dan se skrči od 13 ur 19 min na 11 ur 49 min., iorej za 1 uro 30 min. OPOZORILO. Davki. — V prvi polovici meseca se objavijo dopolnilni seznami tretje kategorije direktnih davkov in naklad. Ljudska šola. — Uradni občinski predstojnik (po-deštat) objavi razglas glede obveznega pouka in izdela iseznam otrok, ki so dopolnili šesto leto. Starši morajo vpisati take otroke v šolo in predložiti rojstni list in izpričevalo o cepljenju koz (brez kolka). Kratka navodila za kmete. Na polju. — Izoravaj in spravljaj krompir. V goratih krajih se seje ozimina (pšenica, rž, ječmen). Skrbi isploh, da se ozimina pred zimo dodobra obraste. Za setev pripravi zemljo pravilno in po-sejaj izključno le zdravo, čisto, izbrano, kaljivo, debelo, težko, polno in zrelo zrnje. Na travniku, — Kosi otavo. V vinogradu. — Ne trgaj grozdja prezgodaj. V sadovnjaku. — Obiraj sadje le o lepem vremenu. Začni pravočasno s sušenjem sadja. Pre-zračuj shrambe, v katerih hočeš shraniti zimsko sadje. V kleti. — Pripravi potrebno posodo za trgatev in stiskalnice. V čebelnjaku. — Ko ise je končala jesenska paša na ajdi in žepku, misli na uzimovanje. Skrbi, da bodo imele čebele dovolj medu za zimo v panju, Zoži žrelo radi os in sršenov. BELEŽKE i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28.. 29. 30. OKTOBER T A x < \ // LJL4 OKTOBER - VINOTOK Dnevi Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Remigij, šk.: Areta, muč. Leodegar, šk.; Teofil, spoz. Kandid, muč.; Evald, muč. Frančišek Ser., sp.; Edvin, kralj Placid in tov., muč.; Gala, vd. Bruno, spozn.; Fida, muč. 40 Jezus ozdravi kraljevega sina. Jan. 4, 46.—53. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pob. (Rožn.ven.) justina Brigita, vd.; Simeon sp. i Dionizij, šk. muč.; Abraham, p. Franč. Borg.,sp.; Gereon muč. Nikazij, šk.; Firmin, škof X Maksimilijan, m.; Serafin, sp. Edvard, kralj; Koloman, muč. 41 Prilika o kraljevem računu. Mat. 18, 23.-35. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobink. Kalist, pap. Terezija, dev.; Brunon. šk, Gal, op.; Maksima, dev. Hedvika, kraljica; Viktor, škof. Luka, evang.; J ust, muč. Peter Alk., spozn.; Etbin,opat. Janez Kancijan, sp.; Felicijan, m 42 Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22, 15,—21. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pob. (Posv. cerk.) Uršula. Koreula, dev. m.; Marija Sal. | Severin, šk.; Peter Pashazij, sp? Rafael, nadangel; Kristina, m. Krizant in Krišpin, muč. Evarist, pap. muč.; Marcel, muč. Frumencij, škof; Sabina, muč. 43 Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9, 18,—26. 28 Nedelja 29 Pondeljek 30 31 Torek Sreda 23. pobink. Kristus kralj. Narcis, šk.; Hijacint, muč. Klavdij, muč.; Marcel, muč. Volbenk, šk.; Lucila, dev. Lunine mene. O Mlaj 8. ob 16. url 5 m. 3 Prvi krajec 15. ob 20. uri 29 m. ® Ščip 22. ob 16. uri . 1 m. ( Zad. krajec 30. ob 9. url 22 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Solnce Stopi dne 24. oktobra ot i min. v znamenje Škor 3. uri 36 pijona. Dan se skrči od 11 ur 45 ftilnut na 10 ur 15 mtnut, torej za 1 uro 30 Min. OPOZORILO. Davki. — Od desetega do osemnajstega treba plačati peti obrok direktnih državnih davkov in občinskih in trgovskih davčnih naklad. Hišni davek. — Davčni urad sprejema do petnajstega dne poprave glede zmanjšanih oziroma zvišanih dohodkov iz hiš. Vino, — Do petnajstega je zadnji čas naznaniti vinski pridelek letošnje letine. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Spravi pozni krompir in turščico in pripravi takoj zemljo za setev ozimine. Setev opravi v prvi polovici meseca, ko si zemljo dobro pognojil. V hlevu. — Prehod od zelene krme k suhi izvrši polagoma. Pokladaj živini vsak dan manj zelene, zato pa od dne do dne več suhe krme. Na travniku. — Spravi otavčič, če ga imaš, Po-gnoji travnike z gnojnico, a uporabljaj tudi umetna gnojila: Thomasovo žlindro, superfosfat in kalijevo sol. Na vrtu. — Poberi doraslo pozno zelenjad in spravljaj jo le ob lepem vremenu v shrambo. Pospravi z vrta fižolovke in shrani jih pod kakim ostrešjem. V sadovnjaku. — Ne otresaj in ne klati poznega isadja, marveč obiraj ga skrbno, Po končanem obiranju sadja pripravi tla za nove nasade, V tem mesecu je najprimernejši čas za nastavljanje lepilnih pasov po deblih sadnega drevja, V čebelnjaku. — Pičle zaloge izpopolni z medom. Slabiče združi, NOVEMBER - LISTOPAD Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 4 5 6 7 8 9 10 45 11 12 13 14 15 16 17 46 18 19 20 21 22 23 24 Četrtek Petek Sobota God vseh svetnikov * Vseh ver. duš dan. Just. Viktorin. škof.; Hubert, škof. 44 Jezus pomiri vihar na morju. Mat. 8. 23.-27. 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pobink. Kari Bor., šk. Caharija, oče Jan. K.; Vitalij, m. Lenart, op.; Sever, šk. Engelbert; Prosdocim, škof | Bogomir, škof; Deodat, muč. Teodor, muč.; Orest, muč. Andrej Avel., sp.; Trifon, muč. Prilika o dobrem semenu. Ma.. 13. 24,— !0. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 25. pobink. Martin, šk. Martin, pap. muč.; Livin, šk. muč. Stanislav Kost., sp.; Didak, spoz. Jozafat K., šk. muč.; Serapij 3 Leopold, vojv., sp.; Jedert, dev. Edmund, škof; Otmar, opat. Gregorij, škof; Viktorija, muč. O gorčičnem semenu. Mat. 13, 31,—35. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 26. pobink. Odon, op. Elizabeta, kr.; Poncijan, pap. m. Feliks, spoz.; Edmund, kr. Darovanje M. D.; Kolomban. H Cecilija, dev. muč.; Maver, muč. Klemen, pap.; Felicita, muč. Janez od križa, sp.; Hrizogon. 47 O razdejanju Jeruzalema in sodbi. Mat. 24, 15.-35. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek 27. pobink. Katarina, d. muč. Konrad, šk.; Silvester, op. Virgiiij, šk. ; Ahacij, šk. Eberhard, šk.; Jakob, spoz. Saturnin, muč.; Gregorij, pap., (J Andrej, apost.; Justina. Lunine mene. & Mlaj 7. ob 5. uri 44 m. ) Prvi krajec 14. ob 3. uri £9 m. ® Ščip 21. ob 5. uri 26 m. ( Zad. krajec 29. ob 6. uri 39 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva: Solnce slopi dne 23. novembra ob 0. uri 44 minut v znamenje Strelce. Dan se skrči od 10 ur 13 min. na 9 ur 5 minul, torej za 1 uro 8 min. OPOZORILO. Premično bogastvo. Hišni in zemljiški davek. — Do petnajstega se mora predložiti naznanilo o nepostavnem vpisu v dopolnilne sezname druge iserije. Tehtnice in uteži. — Najkasneje 30. t. m, se morajo trgovci, ki so odprli nanovo trgovino in ki morajo imeti overovljene tehtnice in uteži, priglasiti na občinskem uradu in predložiti omenjene priprave v overovljenje. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Pospravi pozni jesenski pridelek. Njive, ki so namenjene za pomladansko setev( moraš globoko preorati. Ne puščaj črez zimo nobene njive nezorane. Hlevski gnoj razvozi, raztrosi in podorji. Na travniku. — Pobranaj z mahom prerasle travnike in pognoji jim s superfosfatom in kalijevo soljo. V sadovnjaku. — Zasajaj v prvi polovici tega meseca sadno drevje. Snaži in pretrebi starejše sadno drevje. Za pobelitev debel je skrajni čas. V kleti. — Skrbimo za primerno toploto, da mošt docela povre in se učisti. Sode zapolni do vrha in jih zamašuj z lesenimi kipelnimi vehami. V čebelnjaku. — Zavaruj čebele pred mrazom in nezgodami is tem, da zamažeš vse razpokline panja s kitom. Mišim v čebelnjaku nastavi past, da ne bodo vznemirjale čebel v zimskem počitku. BELEŽ K|£i 1............................................................................................. 2.................................................................................................... 3................................................................................ 4..................................................................................................... 5........... ............................................................................ o................................................................................................ 7...................................................................................................... 8......................................................................- 9.................................................................................... 10. 11.............................................................................................. 12.................................................................................................... 13.................................................................................................... 14.......................................................................... 15................................................................................................ 16................................................................................................ 17............................................................................................. 18.................... 19..................................................................................... 20.................................................................................. 21...................................................................................................... 22................................................................................................... 23.................................................................................... 24............................................................... 25....................................................................... 26................................................................................................... 27............................................................................................ 28........................................................... 29..................................................................................... 30....................................................................................................... Dnevi 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Natalija, spozn.; Eligij, škof 48 O poslednji sodbi. Luka 21, 25,—55. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. adventna. Bibijana, muč. Frančišek Ksav., sp.; Lucij, šk. Barbara, dev. m.; Peter Zlat., c. u Saba, opat; Krišpin, muč. Miklavž, škof; Apolinarij, šk. ^ Ambrozij, šk.; Agaton, muč. Brezmad. spočetje Mar. D. 49 Janez Krstnik v ječi. Mat. 11, 2,—10. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adventna. Peter For., šk. Lavret. M. B.; Melhijad, p. muč. Damazij, pap.; Trazon, op Sinezij, muč.;Epimah, muč. Lucija, dev. muč.; Otilija, dev.3 Spiridijon, opat; Nikazij, šk. Jernej, škof; Kristina, dekla 50 Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1, 19.-28. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna. Evzebij, šk. m. Lazar, šk.; Vivina, dev. Gracijan, šk.; Vunebald, op. Kvatre. Nemezij, muč. Liberat, muč.; Peter P. sp. g Kvatre. Tomaž, apost. Kvatre. Demetrij in Honorat. 51 Janez Krstnik poklican v prerokovanje. Luka 5, 1.-6. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventna. Viktorija, dev. * Adam in Eva; Irmina, dev. Božič. Rojst. Gospodovo. Štefan, muč.; Arhelaj, škof. Janez Evangelist; Fabijola, vd. Nedolžni otročiči; Kastor, muč. Tomaž, škof;Trofin,muč. (? 52 Simeon in Ana oznanjata Gospoda. Luka 2, 55.-40. Nedelja Pondeljek Ned. pr.N. letom. David, kr. * Silvester, pap.; Pavlina, muč. Lunine mene, 0 Mlaj 6. ob 18. url 25 m. > Prvi krajec 13. ob 11. uri 52 m. ® Ščlp 20. ob 21. uri 53 m. C Zad. krajec 29. ob 3. uri 8 m. Nebesno znamenje in dolgost dneva : Solnce stopi dne 22. dec. ob 13. uri 49 min. v znamenje Kozoroga. Začet. zime. Najkra|ši dan,najdaljša noč. Dan se skrči od 9 ur 4 m. na 8 ur 46 min. In zraste nato na 8 ur 30 mtn. OPOZORILO. Davki. — Direktnim državnim davkom in občinskim in deželnim nakladam zapade zadnji obrok dn© desetega tega meseca. Kdor ga ni plačal v dobi osmih dni, plača šestodstotno globo. Dohodki iz premičnega bogastva za zavode in bitja, obdavčena na podlagi računskih zaključkov. Predložiti se mora pred zadnjim dnem tega meseca, če je bil potrjen računski zaključek pred najmanj tremi meseci. Licence. — Prenočišča, kavarne, gostilne i. t. d. morajo zaprositi za obnovitev licence za bodoče leto. V ta namen položijo prenehajočo licenco na občinskem uradu. Kratka navodila za kmete. Na polju. — Če si zemljo preoral, osnaži poljsko orodje in hrani ga v suhem prostoru. Pokvarjeno orodje popravi. V hlevu. — Pazi, da so hlevi topli, da je zrak v njih zdrav in čist. Na travniku. — Velja isto, kar za november. V vinogradu. — Če ni hudega mraza, obrezavaj trte. Če je zemlja suha, okopavaj in gnoji trte, V sadovnjaku. — Gnoji sadnemu drevju. Brez gnoja ni sadja. STARI PRIMOŽ Povest — Spisal Tone Čemažar 1. Rilo je sredi žgočega poletja. Čelikovi so delali v senožeti, ki se je razpenjala preko strme, prisolnčne rebri. Prejšnjega dne so bili pokosili travo. Po navadi so grabili seno šele tretji dan. To pot pa je solnce tako žgalo in ga sušilo, da ga je kazalo pograbiti že pred večerom. Hiteli so, zakaj pripekalica in sopara nista obetala dobrega. Že dolgo ni bilo dežja. Če začne, bo morda trajal. Čelik in žena sta delala zagrabke in pehala seno od grmov, da se je na planem laže sušilo. Otroci so stresali redi in debelo grašico. Pomagal je tudi stari oče. Sedemdesetletni starec, s plešo in sivimi zalizci, je počasi stopaje hodil po senožeti. Na eni nogi je imel navezane krempeže. Kadarkoli se je prestopil na drugo, mu je spodrsnilo. Ujeti se je moral na grablje, ki jih je zasadil v trda, izsušena tla. Opoldne je preko najsolnčnejšega dela senožeti ležal en sam zagrabek. Obrnili so ga še enkrat, da se dodobra presuši. Nato so posedli v rupo, ki jo je senčil košat gaber, da pojužinajo in se odpočijejo. Ob deblu je stala deža s kuhanimi hruškami, ki jih je pokrivala rjava, sladka voda. Mladi Čelik jo je nagnil na obraz in pil. Med tem ga je vprašal oče: «Boš ti molil, Andreje?« Sin mu ni odgovoril. Brcnil je putrih, ki mu je bil na poti, podal je dežo ženi. Ta je pila in ogledovala postarani, debeluški obraz v rjavkasti vodi kot v zrcalu. Starec pa se je pokrižal. zmolil očenaš, se priporočil svetemu Primožu, svojemu patronu. Nato je utihnil. Suhi kruh in grenko skuto so jedli molče, počasi, ne da bi se ozrli drug po drugem. Primoža je jed še huje užejala, s strastnimi pogledi se je oziral po deži. «Pijte», mu je vrgla Mica. «Saj ne morem držati deže.» «Pa pijte vodo iz putriha», je revsnil sin, polagal na kruh suho skuto, ki se mu je stresala po sključenih kolenih. Starec ga je ošvignil s srditim pogledom, a je molčal. Hlastnil je po veji, ki mu je visela nizko nad glavo, in vrezal mladiko. Očedil jo je listja, ji prirezal konico, se primaknil k deži in nabodel nanjo vrsto kuhanih tepk. Bile so napojene, da je teklo od njih. Žmel jih je med zobmi in srkal vodo, tako si je ugasil žejo. Tedaj ni več čutil lakote. Potegnil se je više v senco gabra, pol sedel in pol ple-žal, roke je položil na kolena. S polzaprtimi vekami je gledal na nasprotni hrib. kjer je ležalo Smrečje v mreži temnih dreves in klancev. Tam so že legale sence preko rebri. Bilo je vse tiho. Dečka, Drejče in Tonče, sta se sita dvakrat prevalila po senu, a je Andreje zarežal nad njima, naj bosta mirna. Potuhnila sta se, zlezla v veje gabra in se zibala na njih. Andreje je legel vznak, potegnil klobuk na oči, si del roke pod glavo in zaspal. Mica je sedela sključena in nekaj mislila. Po senu so skakale kobilice. Murni so prepevali, kakor da izzivajo solnce. ki je stalo nad dolino kakor nad precepom. Kačji pastir je letal nad spečim Andrejcem, nato je izginil proti vrhu hriba. Od nekod so bile prilezle mravlje, iskale drobtinic in jih odnašale neznano kam. V zraku je plesal roj mušic in obletaval nekaj nevidnega. Primož je bil truden, a ni mogel zad remati. Opazoval je mravljo, ki se je trudila s krušno mrvico. Ozrl se je na nebo, na katerem je bil en sam oblaček. Ko je znova pogledal po njem, je bil že izginil. Zaman ga je iskal po obzorju. Prikazal se je nov, v bližini solnca. a je izginil tudi ta. Sopa-rica je bila težja od minute do minute. Debele kaplje so mu stale na čelu in na nosu, mokre so mu bile tudi roke. Toda čutil je, da to znojenje ne prihaja le od vročine, ampak tudi od neke slabosti, ki ga je bila obšla. Na to ni rad mislil, kot v svojem življenju ni rad mislil na smrt. Bilo mu je, kot da ga je spreletel mraz, stresnil se je. Nato se je ozrl na sina, ki je smrčal, da so se mu tresli košati brki. Debele kaplje znoja so mu risale po obrazu in po vratu umazane sledi. Ob tem pogledu mu je nekaj mračnega zasenčilo oči. Predenj so stopile slike preteklosti, ki se niso dale odgnati. V sedemdesetih letih svojega življenja je vsako poletje sedel na istem mestu in počival. 2e mati ga je bila prinesla na svojih prsih in ga je položila v senco. In vsako leto mu je prineslo kaj novega. Bili so žalostni in veseli dogodki, vse do najnovejših, najbridkej-ših. In vse je šlo preko njega. Nikoli ni bil tako slab, da bi deže ne bil mogel dvigniti k ustom. Ali se res že bliža konec? Zdelo se mu je, da ni toliko telesna slabost, ki ga navdaja s skrbjo; bilo je nekaj, kar mu je pronicalo iz duše in ga je tlačilo. Slutnje, v katere nikoli ni verjel. Da bi za-moril grenke občutke, je trdo zamižal. Izginilo mu je solnce in sin — zadremal je. Senca se je bila premaknila na vzhod in ga razgalila solncu, ko se je prebudil. Ves v znoju se je preplašen ozrl okrog sebe. Dečka sta se podila po senu in ga valila nizdol. Mica je pospravljala posodo. Andreje je stal naslonjen na grablje in se razgledoval. «No, oče, zdaj pa le», se je ozrl. Primož se je hotel dvigniti, a so mu odpovedale moči. Moj Bog, saj ne bo zmogel. Ni mu bilo radi sina, bilo mu je radi sena, radi dela, ki ga je opravljal vsako poletje več nego šestdeset let. S skrbjo se je ozrl na nebo. Nad obzorjem je visel temen oblak. Strah pred nevihto, ki se je v petdesetih letih, odkar je bil gospodar na domu, usidral v njem, se mu je v tistem trenutku po-trojil . Že dolgo ni bil več gospodar, a je še vedno s slednjim vlakencem svojega bistva visel na zemlji. Pomrazilo ga je, dalo mu je novih moči. Dvignil se je da, saj je stal na nogah. Opotekal se je, temno se mu je delalo pred očmi, a je čutil, da bo vzdržal do večera. Hotel je vzdržati. Pa naj se zgodi, kar se hoče... 2. Robidnica je bila zavita v meglo polet-1 nega dežja. Rodil se je bil iz sopare dveh! tednov, iz toče in iz nevihte, ni prenehal. Po klancih je tekla voda, nosila listje, se nabirala v hudournike. Preko pobočij so se vlačili plašči megle in se na vrhuncih gričev stapljali s sivino neba. Skozi turobni mrak sobote so peli curki, se precejali skozi listje, polzeli po šipah, kot bi risali nevidni, tresoči se prsti ozke črte. Primož je ležal v kamri na postelji. Telo mu je bilo nepremično, pogreznjeno v kotanjo blazine, ki mu je že mesece nihče ni zrahljal. Neka čudna utrujenost je ležala na njem ko mora, kri se mu je leno, z bolečino pretekala po žilah. Zdaj pa zdaj je odprl veke, uprl oči v polmrak, a jih je znova za-klopil. Začumel je v rahlo spanje; le za toliko, da so se mu porodile žive sanje, ki so ga zabolele, mu zblodile dušo. Zaječal je in trudoma zopet odprl oči. Nevidni prsti na šipah so risali črto za črto. Na koncu slednje črte je ko utež visela velika, umazana kaplja. Bila jih je cela vrsta. Buljil je vanje, zdelo se mu je, da imajo neki pomen, a ni ga mogel razvozlati. Bilo mu je, kakor da mu sivi dan ko gora leži na telesu. Rad bi se bil premaknil — nemogoče. Zastokal je, vzdihnil, se prijel ,z rokama stranic, vzbočil prsi. Nato je znova ležal mirno, zakopan v misli kot v dušečo ga pernico. Oh, da, vse dni svojega življenja nikoli ni bil legel. Prejšnji dan, ko je v soparici pomagal v senožeti, ga je bila prvič obšla omotica. Odkod se je bila vzela? Iz sinove besede, ki je bila sirova in nepremišljena? In vendar je delal pod grozečimi oblaki, napenjal poslednje moči. Pod večer bi se bil skoraj zgrudil. Sam je dolgo v noč obsedel v senožeti, sam se je vračal domov. Padel je pod pot, zdelo se mu je, da bo tam umrl. Težko se je skobacal na stezo, se privlekel domov. Ni večerjal, sirova Andrejčeva beseda ga je spremila v posteljo. «0», je zastokal ob spominu, stisnil zobe, «dva sina imaš, Andreje... da bi bilo tebi tako kot je meni...» Ob vratih je nekaj zaropotalo, prestrašil se je lastnega glasu. Snaha mu je prinesla mleka. Vzel ga je in izpil nekaj požirkov. Več ni mogel, saj ni imelo okusa. «Bog lonaji Mica!» Bil ji je hvaležen. Zdelo se mu je, da ga je poživilo. Ne le telesno, tudi duševno. Vsaj za nekaj časa... Nato so ga znova obhajale misli in ga dušile. Zganil je z glavo, da bi jih odpodil. Spovračale so se kot obadi in ga obletavale. Bile so kot pošasti, sredi njih je stal Andreje. «Neža je vsa drugačna», je vzdihnil. «Da se je tako daleč omožila!» In že je videl pred seboj dečka in deklico, Drejčka in Nežico, ki se lasata. a on vpije: «Daj jo, Drejček! Zgrabi jo in vrzi!» Rajna Anula, njegova žena, pa je stala na pragu in ga je karala: «Ne ščuvaj ga, že tako je ves divji.» Prijel je fanta za roko in ga je nagnal na pašo. «Pojdi, potep!» Drejček mu je iztegnil jezik- a on se mu je smejal. «Le počakaj, mi že prideš v roke!» Pa je ostalo le pri besedi. In če je s paše prijokal domov, da so ga natepli, je zgrabil brezovko: «!n ti, si se jim pustil? Pustil si se jim?» Bil je tepen, da je bevskal kot psiček. Ko je posušil solze, je vpil: «Ubijem vas!» In se mu je smejal. V nedeljo ga je vzel v krčmo in mu je nalil kozarec: «Pij!» Drejček je bil še mlad, a je izpil do dna. Zvečer je bil bolj pijan ko oče. Mati se je zdrizala od groze: «Primož. kaj boš naredil iz fanta!» Drejček pa je silil s pestmi v mater in blebetal: «Tiho, stara, tu sem jaz gospodar!« Anula je jokala, a Primož se je še vedno smejal... Da, da. Proč, misli! — Zavel je veter, dež je udaril s tako silo v okna, da so za-zvenele šipe. Zdelo se je- da je nekdo potr- 3. kal nanje. Primož se je zganil in nekaj časa brez sape buljil v okno. Kaj je zaropotalo? Eh, nič! Preko oči se mu je potegnila megla in v tej megli je nastajal njegov obraz. Zdelo se mu je, da se gleda v zrcalu. «Oče, tako glavo imate ko sveti Peter», mu je nekoč dejal vnuček. Hehe! To mu je nekam dobro delo. «Pa tvoj oče — kakšno glavo ima tvoj oče?» ga je vprašal. Deček je ljubil humor in je rekel nekaj zelo neumnega. «Sramuj se», mu je vrgla mati. Primož pa je gledal snaho in si je mislil: «Saj je prav, da ga ima rada. Tudi mene je rajna Anula rada imela, z vsemi napakami.» Mižal je in bi bil rad v vročici videl svoj obraz, a se mu je zamešal nekam v meglo. Videl pa je obraz svojega sina. Bil je zabre-kel, z rdečim nosom in izbuljenimi obmi, umazanimi brki so mu zakrivali usta. In zakaj ta Človek nikoli ne pogleda koga v obraz? In tedaj se mu je zazdelo, da ta obraz ni sinov, ampak njegov. In vendar ni bil njegov, ampak sinov, le da se je njemu s silo prilepil. Strgal bi ga bil s sebe, a se ni mogel ganiti. Ni mogel odpreti ust ne oči. Tisto tuje na njem pa ga je tlačilo ko mora, mu sesalo kri ko pijavka. Še dihati ga ni pustilo. Imel je čisto jasen občutek, da bo umrl... Polagoma je obraz izginil, megla pred očmi se mu je zgostila v temo. Zasnul je v težko spanje brez sanj, ki je bilo slično globoki omotici... Dež je tolkel na šipe. Spal je. vendar je razločno slišal, da so se odprla vrata v kamro. Toda to se mu je zdelo tako daljno, kakor da se njega ne tiče. Ni videl Mice, ki je z zabuhlim obrazom stala na pragu. Njen obraz v tistem trenutku ni izražal brezbrižne toposti, videti je bila razburjena. «Oče, vstanite!» ga je poklicala. «Ali ne slišite? Hej!» Primož se je zganil in počasi odprl oči. Strmel je z odprtimi usti, kakor da se tru-doma prebuja iz omotice, in sanj, ki se jih ni spominjal. Polagoma je razločil mrak sobotnega večera. Okrenil je glavo. Odprta vrata, na pragu ženska postava. Nič več ni deževalo. Nevidni, tresoči se prsti niso več trkali na šipe. Skozi razpoke oblakov so posijali prameni večernega solnca. «Ali ste umrli ali kaj?» je Mica pristopila k postelji. «Kaj je?» je dahnil komaj slišno. «Kaj je? Andreje se je napil. Zdaj zdaj pride.» «Andrejc?» je Primož s težavo pomislil. Sprva se ni mogel določno zavedati, zakaj gre. Toda že mu je stopila pred oči postava sina, ki stoji pijan na vratih, se z rokama oprijemlje rožancev in sirovo hre-šči... Ta prizor, ki se mu je obnovil v duhu iz prejšnjih dni, ga je na mah tako strašno vznemiril, da se je dvignil na komolce. Nenadoma pa je zastokal in se znova zgrudil na blazino. «0, ti moj Bog! Saj ne morem nikamor.» Vsakokrat, kadar se je Andreje napil, je v krčmi razsajal radi očeta. Dolžil ga je. da je dal svoji hčeri, njegovi sestri Neži, preveliko doto. Da njemu nič ni ostalo in da mu še denar krade in mu ga skriva, a on ga mora rediti. Vpitje se je razlegalo po vasi in gorje mu, ki bi se mu bil upal ugovarjati. Doma so se tresli pred njegovo vrnitvijo. Mica je poslala starejšega sina, Drejčeta, na prežo. Ko je zagledal očeta, ki se je pijan prigugal iz krčme, je pritekel pravit. In nato je Primož vsakokrat ušel skozi zadnja vrata. Šel je k sosedu, posedel toliko časa. da se je mladi izdivjal in zaspal. Šele nato se je zopet upal v hišo. To se je ponavljalo teden za tednom, odkar so bile Primoža zapustile moči, da se sinu ni mogel postaviti po robu. Vsa vas in on bi se bili čudili, če bi bilo drugače. «Kaj bi pa vam naredil ?» so ga vpraševali ljudje. «Enkrat me je natepel, da so me dva meseca bolele kosti, ne bo me več», jim je odgovarjal. «Tak sin, saj vam ni podoben«, so menili. Primož pa je molčal in si mislil: «Nekoč sem bil v pijanosti vrgel soseda, da si je zlomil nogo.» Morda so bili ljudje na to že pozabili. V duši se mu je nabirala usedlina naveličanosti in onemoglega srda. Nekaterikrat mu je grenko prikipelo do vrha. V takih trenutkih bi bil popadel sekiro ali karkoli in udaril pijanega sina po glavi: «Na, tu imaš!« Samemu sebi se je sramoval priznati, da je nekoč že gojil tako misel. Nalašč je bil vzel teslo s seboj v kamro. «Kadar pride...», si je mislil. Toda ko mu je povedala Mica, da prihaja, ga je obšel tak strah, da se je dvignil in se rajši umaknil. Enaka groza in strah sta ga prevzela tudi to pot. Groza pred samim seboj, strah pred sinom. Vsaka žilica v njem je trepetala, vsaka kaplja krvi ga je žgala ko ogenj. «Usmili se me, Bog. in sladka Mati božja», je zastokal. Še enkrat se je poizkusil dvigniti, a ni šlo. Potegnil je nase odejo, kakor da se hoče zavarovati. Iz cap mu je gledal tako Nekaj časa je bilo vse tiho. V hiši in izven nje.. Bilo je slišati le oddaljene glasove. Po klancu je gnal nekdo živino na vodo in pokal z bičem. Priganjajoči glas, bobneči koraki, ki so se polagoma izgubili. Ti oddaljeni glasovi so bili Primoža bridko zdramili. Okrenil je glavo proti oknu in posluhnil. Lovil je posamezne, nejasne odjeke in jih družil v jasno predstavo. Po hoji in po glasu je lahko ločil soseda od soseda. Ta je Mejač. Ta je Slivarjev Tone. In nato težki, škorkljajoči koraki, ki jih je pregasila težka kletev. Bil je Andreje. Primož je nehote zgrabil z rokama za odejo in se napol odkril. Sklep, da počaka sina na postelji, da se da, če treba, tudi ubiti, se mu je v trenutku omajal. In vendar se ni segral niti poizkusiti, da bi se dvignil. Moral bi se obleči, a za to je bilo že prepozno: Težki koraki so zavili okoli vogala, slišati je bilo Mico, neko nerazločno godrnjanje, klic otroka. Vse to se je moralo goditi bridek, tako prepaden in razoran obraz, da ga je bilo žalost videti. «Oče, hitite, če hočete... Kmalu bo tu.» «Saj vidiš, da ne morem nikamor... Nikamor ne grem. ker ne morem...« «Da ne porečete, da vam nisem povedala«, se je našobila snaha. «Bolan sem. Po duhovnika mi pošljite!« «Nocoj?» se je zavzela snaha. «0, ti moj Bog, Oče nebeški«, je Primoža iznenada obšla taka slabost, da je v trenutku pozabil na sina in na duhovnika. Postalo mu je vse eno, kaj se z njim zgodi. In je sklenil, da se ne gane iz postelje. Le kot v megli je pomislil na teslo, ki je je bil nekoč pripravil za sina. Tedaj mu je bilo, kakor da je njegovo telo eno samo veliko teslo. Če se ga sin le dotakne, se bo samo po sebi zganilo in ga ubilo. Obležal je nepremičen, top, pol odprte oči so mu strmele v strop. Notranjost mu je bila razburkana, budnejša ko kedaj prej. Telo pa mu je bilo kot mrtvo. Snaha ga je s skrbjo opazovala. Bilo je videti, da se je popolnoma zdramila iz svoje nebrižnosti. «Ali ste res bolni?« se je premaknila. Primož je molčal. Zdelo se je, da prisluškuje. «Če le morete, pojdite. Zadržala ga bom pred hišo.» Starec je molčal. Bilo mu je celo prijetno, ko je kljuboval temu prigovarjanju. Mica je odšla. Med drevje, ki je bilo mokro od dežja, v okna je legal prvi večerni mrak. nekje v veži. Šele, ko so se odprla vrata v izbo, je bilo razločno slišati Andrejca. «K njemu pojdem«, je vpil. «Bomo videli. ali pojdem ali ne?« «Pusti ga, ker je bolan«, ga je prosila žena. «Prosil me je, naj mu gremo po duhovnika.« Težki koraki so se bližali kamri. «Kaj poreko ljudje!« je zajavkala žena. «Da bi le bolan ne bil!» «Ljudje naj me... Pusti me, hudič! Na!» Mica je zakričala, da jo je bilo slišati pred hišo in po vsem klancu. «Mene že ne boš tepel«, je jokala. «Mene že ne!« «Prav ti je, zakaj me pa nisi pustila! Prav ti je...« Primož je bil sedel na postelji in poslušal z odprtimi usti. Sam ni vedel, odkod je nenadoma prišla vanj taka moč. Očividno mu je bil strah za trenutek premagal bolezen... Ko je sin odloputnil vrata na stežaj in se oprijel rožancev. da ni padel, je zagledal očeta stoječega ob postelji v sami strajci. Z eno roko se je oprijemal stene in se tresel ko listje v vetru. Zagledal je sina, že je iztegnil proti njemu roko s krčevitimi prsti, kot bi s tem dopovedoval, da se bo branil do zadnje kapljice krvi. Ves obraz mu je bil nabran v bolestne gube. Iz globin prsi se mu je s poslednjo muko porajal glas, besede so se mu hre-šče usipale čez brezzobe čeljusti. «Proč pojdi, ne dotikaj se me! Ne dotikaj se me,» je ponavljal. «Ne dotikaj se me!» Andreje je hotel spregovoriti, a mu je beseda zastala v grlu. Oče je bil tako grozen, prizor ga je kljub pijanosti tako prevzel-da je omahnil v svoji notranjosti. Ni imel poguma, da bi izrekel psovko ali dvignil roko. Primož tega ni takoj opazil, bil je preveč razburjen. Težko se je držal na nogah, a ni nehal sršeti v sina. «Prekleti, kar te je!» je hropel. «Le udari me, le dotakni se me!» Andreje se je odtrgal od rožaneev, a se je zamajal, da se je moral osloniti na steno. Telo mu je bilo še vedno pijano- a duh mu je bil tedaj treznejši. Očetov odpor do njega ga je oblil ko curek ledene vode. «Kaj pa vam hočem ?» je vprašal mračno. «Pijan sem, to je vse. Pogovoriti se z vami vendar smem, ne?» Primož se je začudil. Strah, ki ga je doslej držal na nogah, ga je popustil..... Prestopil se je in se sesedel na skrinjo, ki je zastokala pod težo. Primož se je začudil. Strah, ki ga je dotlej držal na nogah, ga je popustil, skoraj bi se bil zgrudil. Oprijemajo se je zlezel v posteljo in vtaknil suhe noge pod odejo. Težko je sopel, zagrinjala ga je omotica. Med tem se je bil zgostil mrak, nastala je skoraj tema. Sinova senca se je dvigala iznad skrinje in se risala na sivem ozadju stene. Sedel je sključeno, z obema rokama se je držal pokrova, gledal v tla in naporno dihal. «Oče, ali imate še kaj denarja?« je slednjič spregovoril mrzlo. «Nič več», je Primož od začudenja zategnil. «Saj veš že davnaj, da nič več.» «Ali vam ni morda kdo dolžan ?» «Ivdo naj mi bo dolžan? Nihče več mi ni dolžan, kot jaz nikomur nisem dolžan.» Sin je dvignil glavo, jezne oči so mu za-bolščale v kot, v katerem je stala postelja. «Lažete! Krivec vam je dolžan.« Primož se je zganil, kakor da ga je zbodel z iglo. To je bil že star dolg, mislil je, da le on edini še ve zanj. In Krivec. Kako je Andreje zanj izvedel? Strmel je v mrak, v senčne obrise sinove glave, a mu ni odgovoril. «Jutri vam bo vse izplačal. Povedal mi je v krčmi.» Tako torej? V krčmi? Vest o tem denarju ga je tako razburila, da bi bil najrajši vstal, se oblekel in stopil do soseda. Na tisti denar je mislil še tisto noč v vročici. Zdaj, ko ga je opomnilo, da bo treba umreti, boij ko kdaj prej. «To bo za pogreb in za maše», se je oglasil. «Za pogreb in za maše bomo že mi skrbeli«, je rekel sin. «Zdaj rabimo denar za nujnejše stvari. Naša hiša gre po zlu.« «Če gre po zlil«, se je grenko dvignilo v Primožu, «si tega sam kriv.» «Sam? Kajpak, vse jaz! Neži ste izplačali dote za pol premoženja... a jaz naj vse redim... Z vami ni mogoče govoriti... že vidim....« Andrejca je popadla nova besnost. Hotel se je dvigniti, a je naredil samo korak, že se je z vso težo zopet sesedel na skrinjo. «Ko si ti dobil hišo. ni bilo niti goldinarja dolga na nji«, je rekel oče povsem mirno, da bi ne dražil sina. Kaj rad bi mu bil oče očital radi pijanosti, a si ni upal. Nastal je dolg molk. Iz izbe je bilo slišati govorjenje otrok. Dečka sta nekaj vpraševala mater, ki jima ni odgovarjala. Oče in sin sta mislila vsak svoje težke misli. Nenadoma se je Andreje dvignil in tipaje ob steni dosegel vrata. Odprl jih je irt padel v izbo. Tistega večera ga ni bilo več slišati. Strah pred sinom in vest o denarju sta bila Primoža strašno izmučila. In vendar je hkrati čutil, da sta ga nekako ozdravila. Zaspal je, spal nekoliko nemirno, a se ni prebudil do jutra. Vso noč se je kopal v znoju. Ko se je prebudil, se je čutil napol prerojenega. Žilava kmečka nrav je srečno premagala prvi napad slabosti. To ga je naredilo veselega. Le v želodcu mu je bilo plehko, prazno, zajutrkoval je s tekom- Mica in Andreje, ki je bil izredno mračen, sta se pomembno spogledala. Odpravljal se je k maši. Pred časom, ko drugi še niso mislili na to. Ko ie bil nared, ga je obšla nova slabost, čudna vročina mu je šla po telesu. Posedel je, da mu je nekoliko odleglo. Nato je odprl skrinjo in izpil kozarček brinjevca, v katerem se ie močil pelin. Zaklenil je skrinjo, ključ si je nataknil za pas; opiraje se na palico je odšel iz hiše. k cerkvi. Saj je bilo še preje po vasi in se oglasil pri tebi», je reda ti odšte- Ni krenil zgodaj. Zavil Krivcu. «Po maši sem hotel priti k kel sosed. «Pa stopi ti k meni, jem.» Med pridigo in med mašo se je hudič vmešaval v Primoževo molitev. Mislil je le na denar. In na sina. Ko je stopil iz cerkve, je nalašč zavil za vogal, med grobove, da je Andreje med tem odštel z ostalimi možmi. Sede na cerkvenem zidu je spregovoril nekaj besed s starim cerkovnikom. Nato je stopil h Krivcu, ki mu je naštel denar. «Ne pravi Andrejcu o tem», je položil prst na usta. «Saj nisem baba.» Primožu se ni mudilo domov. Tako počasi še nikoli ni hodil po klancu, a vendar mu še nikoli ni bil tako kratek. Družina je že sedela pri kosilu. Ivo je vstopil, ga je sin ošinil s pogledom izpod čela, a ni črhnil ne dobre ne slabe. Primož je stopil naravnost v kamro, odklenil skrinjo, položil denar pod obleko in se vrnil v izbo. Čutil je omotico v glavi in v nogah. Ali je bil tako razburjen ali pa se je samo varal, da ga je popustila slabost. Najrajši hi bil legel, a je občutil lakoto. Sedel je na vogal mize in se oziral po svoji žlici. «Ali vam je izplačal?» ga je vprašal sin. «Kdo?» Primož bi se bil najrajši izognil laži. Bil je v zadregi. Še dobro, da je iskal žlico. Segel je z roko okoli sklede, zdaj po eni, zdaj po drugi strani. Mica je pogledala moža, a je molčala. «Kdo neki?» je Andreje rasel iz nejevolje. «Kdo pa vam je bil dolžan?« III. Starec je molčal. Ne, žlice ni bilo. Že se je kdaj zgodilo, da je ni našel na mizi. A tedaj se je Mica dvignila in mu jo je poiskala. Zdaj pa je molče zajemala in ni več pogledala ne njega ne moža. Iz starčevega srca se je dvignilo nekaj grenkega in se mu zadrgnilo v grlu. Če bi se mu bilo to zgodilo kdaj prej, bi se bil molče dvignil in odšel. Iz denarja, ki je ležal v skrinji, mu je rasla zavest moči. «No», je hrknil iz nejevolje in pomračil čelo. «Kaj — no?» je Andreje dvignil pogled. Sirovi izraz na sinovem obrazu ga je preplašil. Dvignil se je molče, pogledal po oknih, stopil v vežo in pobrskal po žličniku. Žlice ni bilo. «Kje je moja žlica?» je obstal na pragu. «Žgance sem mešala z njo, pa se mi je zlomila», je vrgla Mica. Primož je znova požrl nekaj grenkega. Če bi se bila žlica res zlomila, saj bi lahko jedel z drugo, dasi mu je bila njegova najljubša. Toda za tem je tičalo nekaj drugega. Še Mica, ki je bila sicer dobra — da, ona se je pač bala svojega moža... Stal je in gledal. Ni vedel, kaj naj stori, da se ne osmeši. In da potolaži samega sebe. Ne, zdaj ni potreboval več jedi, potreboval je tolažbe. Tedaj je Tonče obliznil svojo žlico in jo je podal staremu očetu. «Nate!» Andreje je oplazil sina s pogledom kot z bičem. «Le imej jo», se je Primožu do ganjenosti tresel glas. V resnici, to ga je bilo neizmerno potolažilo. «Le jej ti. saj nisem več lačen.» Otrok je jedel z grenkim nasmehom na ustnih, s tiho sramoto v srcu. Primož je stopil v kamro, a se je vrnil že čez nekaj minut. Ne da bi se še enkrat ozrl po navzočnih, je stopil iz hiše. Južinali so tiho, neznanska tesnoba jim je ležala na obrazih... Še preden so se dvignili od mize, se je vrnil Primož s steklenico vina, krajcem belega kruha in kosom mesa. Sedel je na vogal mize, pil in jedel. Čelik in žena ga nista pogledala naravnost, a sta vendar vse videla. Drejče se je igral s polivki na mizi. razmazoval jih je s prstom v čudovite podobe. Tonče pa je požiral z očmi starega očeta, nenadoma se je zasmejal. «Pojdite v kamro», je rekel. «Da boš tiho», ga je oče udaril po ustih, ček je zajokal. 33 «Kaj ti je pa naredil?« je revsnila Mica. «Ti se brigaj za svoje stvari», jo je Andreje otrnil z besedo. Nato se je okrenil do očeta. «Gosposki smo postali.« «To Jahko jem brez žlice«, je odgovoril Primož. «Torej ste vendar dobili denar?« «Če sem ga dobil, je bil moj«, se je star- cu zaletelo vino, da je ves pordel v obraz in mu je jemalo sapo. «Vsaj privoščil bi mi.» «Le pijte«, je rekel Andrej pikro. «Le jejte! Pa pojdete tudi spat h krčmarju.« «Pa pojdem«. se je starec iznenada čutil močnega. «Pa pojdem, če ne bo drugače.« Andrej se je dvignil, odšel iz izbe in zaloputnil za seboj vrata. Primož je poobedoval, posedel nekaj minut, strašna teža mu je legla na dušo. Dvignil se je, stopil v kamro, da bi shranil drobiž, ki ga je bil dobil iz bankovca. Odklepal je skrinjo, a mu ključ ni šel v ključavnico. Ne in ne. zaman se je trudil. Kakor da v luknjici čepi škrat, ki mu ga vselej izpodnese. Čakaj, bomo videli! Nič. Stal je nekaj trenutkov, spomnil se je na Tončkove besede in na udarec po ustih. Iz megle raznolikih možnosti se je izmotala neka misel, ki mu je šinila v glavo. Trikrat jo je obrnil in tedaj se mu je zazdela že docela verjetna. Pokleknil je na tla, se oprl na roke in pogledal v ključavnico. Tista stran skrinje je bila v senci, bilo je težko razločiti, kaj tiči v luknjici. Napel je oči — da. kos železa. Kos železa! Poizkusil ga je prijeti z roko, tičal je pregloboko. Kakor da je zagvozden, še premaknil se ni. «Okrasti so me hoteli«, mu je šinilo v glavo. Tresoč se po vsem telesu je sedel na skrinjo, položil roke na kolena in mislil. V izbi je bilo vse tiho, v veži je bilo vse tiho in pred hišo, še korakov ni bilo slišati. V starcu se je prevračalo in pretakalo kot v kotlu vrele vode. Sinovi udarci pred leti ga niso bili tako hudo zadeli, kot zdaj dejstvo, da so ga hoteli okrasti. Bilo mu je, kot da se mu je nenadoma odkrila polna hiša sovražnikov. Vsaka misel, ki se mu je zdaj porodila, je bila črna ko noč. razpletal jo je na dolgo in na široko. In na koncu vsake je trpko, jezno stresnil z glavo. «Nak, tega pa ne», se je nenadoma oglasil in se udaril po kolenih. In je znova mislil. Ko se mu je neka misel stotič zapletla in obvisela v zraku, jo je zgrabil kot v letu. Ni je hotel več izpustiti. «Pojdem«, je dahnil iz bridkosti, iz jeze. iz vsega, kar se mu je zadnja leta grenkega zgodilo pri tej hiši. «Pojdem in pojdem!« Pri tem je imel občutek, kakor da s tem nekoga kaznuje. Ne sebe, sina, ki je grdo počenjal z njim. Jed in pijača sta ga bila okrepila, a zdaj je nenadoma občutil novo omotico. Odtrgal se je od skrinje, poizkusil, če bo mogel hoditi. Ob steni se je okrenil — da. da, saj čisto lahko hodi. Čutil je dovolj moči. Stopil je v izbo. Stene so bile mračne, zakaj nebo je bilo oblačno, a njemu so se zdele mračnejše kot kedaj prej. Pred hišo so se igrali otroci in se potili v soparici. Mica je sedela za mizo in dremala. Ko je šel Primož mimo nje in stopil v vežo, je le za trenutek trudno odprla oči. Šele, ko se je starec vrnil s Krivcem, se je prebudila in začudena razprla veke. «Boš videl, če se bo dala odpreti«, je Primož mimogrede govoril sosedu. «Ne vem, kateri hudič mi je lomil v skrinjo.« Izginila sta v kamro. «To sramoto nam dela«, se je namrdnila snaha. V kamri je padlo kladivo na tla in zaropotalo. «Ključ se je odlomil«, je pojasnil Krivec. «Odpri kakor moreš«, je prosil Primož. «Težko pojde. Tečaje bo treba odbiti.» «Težko pojde. Tečaje bo treba odbiti.» «Četudi razsekaš skrinjo. Saj jaz je ne bom več potreboval.« Mica je prisluškovala. Kaj misli? Vzdih-nila je. Starca ni ljubila ne sovražila. Do razmerja med očetom in sinom je bila brezbrižna. Če je tastu naredila kako krivico, mu jo je naredila le radi tega, ker je morala držati z možem. Zdaj pa je občutila, kakor da se nekaj temnega grozeče podira na hišo. Iz kamre je bilo slišati zamolkle udarce, ki so pregrešno odmevali v nedeljski popoldan. Nekaj je odletelo. «Prav», se je odhrkal Primož. «I\oliko sem ti dolžan?« Krivec je odšel skozi izbo, ponudil mimogrede Mici besedo, a ta mu ni odgovorila. Ni trajalo dolgo, ko je prišel iz kamre Primož. Na sebi je imel debelo, sukneno obleko, a na nogah škornje. V roki je nesel veliko, rdečo culo, a pod pazduho mu je tičal dežnik. Rahel, neopredeljiv nasmeh mu jo ležal na obrazu; bil je videti svež in pomlajen. Tiha odločnost mu je gorela iz oči. Pogled mu je begal po stenah in po predmetih, kakor da nekaj išče, ali molče izpra-šuje vsakega teh mrtvih znancev, ki so mu nemi lepše govorili kot živa beseda ljudi. Na ustne mu je legel trpek izraz, brada mu je zatrepetala. Odtrgal je pogled od sten in se je ozrl po Mici. Z njenega debelušnega obraza ie bila za trenutek izginila brezbrižnost; gledala ga je začudena, skoraj očitaje, a vendar nekam uporno. Sramoval se je solze, ki mu je izne-nada pritekla po licu. Stopil je do vrat. Ko je že držal za kljuko, se je zopet okrenil in rekel pritišano: «Zbogom!» «Kam greste?« ga je vprašala snaha. «Proč», je zganil z rameni in obrnil obraz v stran. In nato nista rekla nobene več. Primož je stopil pred hišo, v krog igrajočih se otrok. Tonče je brozgal po blatu, noge so mu bile oškropljene do kolen. Oči pa so se mu smehljale, že je bil pozabil na očetov udarec in na bridkost. «Oče, naredite mi voličke!« Starec se je bil že prestopil, da bi odšel, ko mu je nenadoma zastal korak. Da, res, obljubil mu je bil voličke. Take — lepo še-kaste, z repkom in rogmi — kot jih je znal le on narediti. Ta deček se mu je bil priljubil; za trenutek se mu je zdelo, da mora ostati in izpolniti svojo obljubo. Radi njega, samo radi njega. In kako ga gleda. Vražji Tonče! Toda že ga je vgriznila nova bridkost in jeza ob spominu na trenutke, ki jih je bil doživel. Ne, on ni mogel več ostati. Niti minute več, četudi se bo malemu zgodila krivica. «Kadar se vrnem, ti jih naredim«, se mu je čudno skremžil obraz. «Kadar se vrnem...« S težkimi, odločnimi koraki je izginil na klancu, ne da bi se bil še enkrat ozrl. Še nikoli se ni Primožu kam tako hudo mudilo, kot takrat iz vasi. Toda zdelo se mu je, da hiš, ki so stale raztresene ob poti, tistega dne ne bo konca. «Sam Bog bodi za-hvaljen, da si mi dal moči«, je šepetal sam pri sebi. Res se je čutil v primeri s prejšnjim dnem ves prenovljen v udih. Le duša mu je bila od minute do minute težja ko suknja, v katero se lovi dež. Ne, ni se maral več ozreti po hiši. Tudi na koncu vasi ne. Še tako mu je bilo milo pri srcu. Dom je zapustil samo dvakrat v življenju, za dva, za tri dni, ko je šel na božjo pot. Še takrat ni vedel, kam naj se dene od silnega dornotožja. Obenem s spomini na tiste kratke odsotnosti od doma, so ga bili objeli tudi spomini na mladost. In na vsa leta, prav do smrti njegove žene. Prizori radosti, ki so bili tako živi, kakor da jih je včeraj doživel. Da, radosti! Od pre-stanih bridkosti so ostale le rahle sence. A vse je objemal z enako ljubeznijo. Zdelo se je, da se ne poslavlja le od doma, ampak tudi od spominov na preteklost. Na njem je ležala sedanjost in ga je grizla v dušo. Pomislil je na sina, ki ga bo nocoj ta večer zaman iskal in vpraševal, kam je šel. Prav privoščil mu je, kakor da mu je s tem grdo zagodel. Ila, Andreje! Da gre hiša po zlu — kaj to njemu pravi! Je mar on kriv? Ko je bil on, Primož, dobil hišo od očeta, je ležal dolg na nji. Pil je, da, pil je tudi on, a je poznal mero. Ni samo odplačal dolga, hodil je po delu in si je sčasoma prihranil lepo vsoto denarja. Andreje je dobil hišo čisto, a tudi nekaj denarja za poroko in druge potrebe. In zdaj... O! Izpljunil je in se ozrl. Že je bil zavil okoli griča, vasi ni bilo več videti, le Vrh je gledal izza obronka. Vendar je postal in gledal nekaj časa po poti, po kateri je prišel... Tam gori je njihova senožet, prav pod vrhom hriba... Šel je dalje. Ne, tedaj bi se ne bil več vrnil, za vse na svetu ne. Če je zdaj dobro pomislil, se mu je zdelo čudno, celo smešno, da ni prej zapustil domačije. Kaj ga je zadrževalo? Moj Bog, če natančno preudari — dom, ki mu je bil prirasel na srce in je čutil, da gre z njim navzdol. S svojimi šibkimi močmi ga je hotel obvarovati poloma. Samo radi njega je vzdržal sirovosti in žalitve, nad katerimi se je zdajci zdrizal — in pa radi tega, ker je mislil, da se drugje ne da živeti. In zdaj... naj se zgodi z domom, kar se hoče, njemu je... vse eno. Andreje naj gleda, divjak! Neža je bila iz drugačnega testa. Da, ta punca — imela je pamet in srce svoje matere. Menda se z Jernejcem, ki je z njeno doto dokupil zemlje h koči, dobro razumeta. Ni vrag, da bi ga napodila... Saj ni tako prazen, saj ima bankovce v listnici, do smrti bo že... Moj Bog, Oče nebeški, kako je to težko!... Misli mu niso težile samo duše, ko svinec so mu legale tudi v ude. Koraki so mu bili težki, kakor da nosi breme. Postal je pred znamenjem, ki je stalo na vrhu obronka, in se je pokrižal. Za obronkom je ležala vasica. Vstopil je v krčmo, ki je stala ob klancu. Za veliko mizo je popivalo nekaj fantov. Primož je sedel k vintoli in si naročil žganja. Suhljata krčmarica je prinesla in rekla besedo, dve o dežju. Da, deževati je začelo. Primožu ni bilo do pogovora. Njegove misli so bile daleč. Iz-pil je, plačal in stopil na prag. «Ivoliko je še do Znojil?» se je okrenil. «Dve uri, za vas rajši delj», mu je rekla krčmarica. «Pot je grda, težko, da boste prišli do trde noči.» «Pojdem v božjem imenu», je rekel Primož. Pot se je vlekla navkreber. Od dežja izprani klanci so bili ko struge hudournikov. Noga se je spotikala ob kamenju. Primož se je oziral proti vrhu. Bilo je še dobršen kos poti. Deževalo je čimdalje gosteje. Zdaj pa zdaj se je ozrl — nič drugega razen drevja, ki je stalo ko otrplo, in otožnih, tesnih grap, ki so se stekale v glavno dolino. Počival bi bil, a se je bal, da ga uliiti noč. Žganje ga je bilo čudno omamilo. Noge so mu bile sicer težje, a je čutil več poguma. Tudi tiha bridkost po domu, ki je bil že dav-naj zatonil za griči, je izginila. Smehljal se je pred se. Pot je postala zložnejša. Vila se je preko snožeti, ki so bile na gosto porasle z okle-ščenci gabrov in hrastov. Slednjič je zavila na prelazu med dvema gorama v gozd in se potopila v blato. «V skrinjo ste mi hoteli vlomiti», je s pogledom na mokrih koreninah, ki so pre-pregaie pot, razpredal svoje misli. «Vzeti mi, kar sem prigaral, a ti, Andreje, bi me tepel... Ha!» Zavedel se je, da govori na glas in se je preplašen ozrl. Pod nogami mu je zazvenel kamenit klanec, po katerem je tekla voda. Nebo ni kazalo, da bi se uvedrilo. Debele kaplje so mu škropile na obraz. Prikazala se je goličava. Po obronkih so stale hiše in z mežavimi okni strmele v sivi dan. Klanci so se vlekli ko v neskončnost med plotovi mimo vrtov. Pot je šla navzdol, v tesno grapo, ki sta jo stiskala dva bregova kot v precepu. Primožu so klecale noge v kolenih, objela ga je nova trudnost, da bi se bil najrajši zgrudil. Prišel je do samotne krčme in vstopil. Ne da bi odložil dežnik ali culo, je sedel in gledal skozi okno. Že je umiral dan, po pobočjih so se plazile sence in legale v izbo. Izpil je prvo merico žganja, ukazal je drugo. «Ivoliko je še do Znojil?» «Tri četrt ure. Za vas celo uro, če ne več...» «Še?» «Še, še», je gostobesedil krčmar. Razlagal mu je, kod naj hodi. «Pot široka in peščena, se bo že še videlo za silo», je končal. Primož je plačal in šel. Kakih deset minut od krčme, niže v grapi, so se razdelile poti. Starec je posta) in pomislil. V nižavi je šumela narasla voda. Drugih glasov, razen padanja dežja, ni bilo čuti. Izmed dveh poti se mu je tista, ki je vodila na desno, zdela širja in lepša. Krenil je po nji. Žganje mu je bilo dalo novih moči, ni čutil več tolikšne trudnosti, a mu je rahlo skalilo razsodnost. Iz podzavesti mu je pri-šepetavalo, da nekaj ni v redu. Zdaj pa zdaj je dvignil glavo, kakor da prisluškuje notranjemu glasu. Ni ga razumel. Le polagoma se mu je začelo dozdevati, da gre pot preveč na desno, v divji mrak grape. Ob straneh je raslo košato grmovje, ki se je obteženo od deževnih kapelj nagibalo globoko na pot. Potok je divje šumel. Iznenada — novo razpotje. Postal je in gledal. Široka steza je šla v ovinku na levo in se izgubljala v grmovju ob vodi; ozek kolovoz, ki ga je bilo v temi komaj še razločiti, je kazal v ravni črti na sever. V Znoji-la.h je bil dvakrat, prvič na Nežinem ženito-vanju, a drugič enkrat pozneje. Obakrat je ubral drugo pot, le enkrat se je vračal tod. Pa takrat je bil v družbi in vinjen. Vedel je le za smer. Ozrl se je po grebenu gore na drugi strani potoka, postalo mu je jasno, da je zašel. Obšla ga je mrščavica, a se ni mogel odločiti, da bi se vrnil. Peščena steza, ki je kazala na levo, se mu je zdelo, ni mogla biti daleč od prave smeri. «Bog in sveti križ božji!» Odločil se je. Prišel je do potoka, stopil čez ozko, zi-bajočo se brv, pod katero je šumela peneča se voda. Na drugi strani je našel le ozko stezo, ki se je spenjala preko strmega pobočja hriba. Le narahlo se je dvigala, bila je mehka pod nogami, pokrita z odpadlim listjem prejšnje jeseni. Šla je na zapad. Hvala Bogu, šla je na zapad — ta je prava. «Začudila se bo», je tipaje po stezi mislil na hčer. Po kaj da sem prišel, me bo vprašala. Po žlico, ji porečem. Doma so jo izgubili. Poznam jo, dala mi bo dve žlici. Hehe — a meni zadostuje ena... Njen mož je tuj človek, a kdo ve, če mi ne bo stokrat boljši, kot mi je bil lastni sin?... Med drevjem in grmovjem je bila tako trda tema, da ni videl niti za ped pred seboj. Nenadoma se je zjasnilo, ne drevja ne grmovja ni bilo več. Stal je pred živim plotom. Steze ni bilo več, zaman jo je iskal. Otipal je leso, za njo se je razprostirala se-nožet ali kaj? Da, bila je senožet. Kaj pa zdaj? Pomračilo se mu je pred očmi, ozrl se je v smer, odkoder je bil prišel. Da bi se vračal, ni bilo govora. Če je tu senožet, tudi ljudje ne morejo biti daleč; morda najde za senožetjo novo stezo —■ glavno je, da je v pravi smeri. Zlezel je čez leso, stopical nekaj časa po položni, mehki zemlji. Trava je bila že po-košena, a tla so bila mokra, da je zdaj pa zdaj skliznila noga. Senožet je bila čimdalje bolj strma, skoraj navpična, da se mu je zdelo, da pleza po slamnati strehi. V eni roki dežnik in cula, a z drugo je krčevito grabil v mokro grivo. Iznenada ga je mrzlo strepetalo od glave do nog. Sam ni vedel, odkod se je vzelo, a bilo je tako podobno smrtni grozi. Postal je in pogledal pred se. Iz teme je bilo videti le nekaj tenj najbližjih dreves, a za njimi, se je zdelo, visi črn prepad. Globoko pod njim je šumela in grgrala voda. Obšla ga je taka groza, da so se mu zatresla kolena in so mu zašklepetale čeljusti. Tisti večer sta bila Neža in Jerneje pozno povečerjala. Neža je pokleknila k oknu, gledala v temo in molila rožni venec. V kratkih odmorih med očenaši je bilo slišati šumenje dežja. Zdaj pa zdaj je zavel veter, da so kaplje udarile na šipe. Iznenada je nekaj obupno zaječalo. Glas je bil prišel od zunaj, a je umrl, kakor hitro se je rodil. Nežo je spreletela groza, zdrznila se je in se vsa plašna odmaknila od okna. Češče-namarija se ji je zapletla, a nato je tako hri-pavo zvišala glas, da je prebudilo moža, ki je dremal na klopi. Dvignil je glavo in se začuden ozrl po nji. «Strah me je», mu je povedala po molitvi. Jerneje se je nasmehnil v brke in trikrat zapored premeril izbo. «Če ne sanjaš, si pa domišljaš«, je slednjič rekel. Okrenil se je in se krčevito oprijemal zemlje, a je čutil, kako izgublja moči. Ne, naprej ni hotel več, ni maral skušati Boga. Okrenil se je in se krčevito oprijemal zemlje, a je čutil, kako izgublja moči. Samo še dve sto, tri sto korakov... Oče naš, kateri si v nebesih... «Jezus, Marija — moj Bog nebeški!» V globini je šumela in grgrala voda. «Reci, kar hočeš, nekaj se je zgodilo.« Mož ni verjel ne v strahove ne v slutnje, vendar so ga take besede nenavadno vznemirile. Bilo mu je, kakor da mu s takimi besedami žena kliče nesrečo nad hišo. «Kaj se je neki zgodilo!« se je otresel nejevoljno. «Pojdiva v posteljo!« Legla sta molče in ugasila luč... V kamri je bila gosta tema, le okno se je medlo odražalo iz črnine. Deževne kaplje so padale na streho z gostimi, drobnimi udarci, kot bi teklo na tisoče nevidnih ur. Neža je gledala v temo. Burne, plašne misli so ji čarale pisano vrsto pošastnih predstav. Da bi jih odgnala, je zaprla veke. Nenadoma se je zdrznila. «Ali si zaklenil vežna vrata?« «Sem.» To je ni pomirilo. Dvignila se je na komolce in posluhnila. «Kaj je?» je zagodrnjal Jerneje. «Kaj nisi slišal, da so se odprla vrata?» Ne, on jih ni slišal. Nežin strah se mu je zdel tako smešen, da se mu ni zdelo vredno jeziti se ali ji odgovarjati. Tresel ga je droben smeh. Žena ga je zgrabila z obema rokama kakor da hoče ustaviti njegovo drobno lii--hitanje, ga prisiliti k pozornosti. «Čuj», je bolj dahnila kot rekla. To je pomagalo. Jerneje je posluhnil Da, res, nekdo je s težkimi koraki prebiral stopnice, ki so vodile iz veže na izbo in \ kamro. Na vrhu stopnic je postal, kakor da, razmišlja, kaj naj stori. Neža je od groze vzkliknila, se skrila pod odejo in vsa trepetala. Tudi Jernejca je obšla rahla mrščavica. Pomislil je, če morda res ni bil zaklenil vrat in je nekdo prišel v hišo. Vstal je, prižgal luč in odšel iz kamre. Na izbi ni bilo nikogar. Vežna vrata so bila zaklenjena. Obšla ga je drhtavica, ni čutil nog, ko se je vračal v kamro. Radi žene se je delal mirnega. Zapahnil je vrata in ugasnil luč. Šele ko je legel, v posteljo, mu je odleglo. «Ivaj je bilo?» «Nič», je odgovoril na kratko. Tišina. Le šumenje dežja. Pod vasjo je Po dveh dneh neprestanega dežja se je nebo zvedrilo. Prišla je vrsta jasnih dni, v katerih je s poslednjim sijajem umiralo poletje. Še ni bila pokošena vsa otava, ko se je nebo znova pooblačilo. Deževalo je tri dolge tedne. Včasih se je nebo spreletelo za nekaj ur, da so se narasle vode za silo utekle. Od juga pa so se vsevdilj kopičili oblaki, se obešali na vrhunce gora. Na zemljo je legel gost, siv mrak, ulili so se novi curki. Trgali so se usadi, hudourniki so odnašali brvi, v nižinah so nastajala majhna jezerca. «N'ekdo je utonil», so začeli govoriti ljudje. «Dokler vode ne dajo trupla, se ne bodo unesle.» Deževalo je brez prestanka. Tiste dni je prišla v Robidnico stara Ščinkovka s košem na hrbtu. Bila je pol beračica, a pol prekupčevalka. Pobirala je ženske lase, ki jih je tlačila v vrečo; zanje je merila trakove na laket, dajala šivanke in vlasnice. Prenašala je tudi novice in pozdrave od vasi do vasi. Nebo se je bilo baš nekoliko spreletelo, ko je stopila v Celikovo hišo. Dobila je pest las in Mici odmerila, kar ji je šlo, nato je vprašala: «Ali se ni od vaše hiše ena omožila v Znojile ?» lajal pes. Nič drugega. In vendar sta Jerneje in Neža napeto prisluškovala, pridrževala sapo. Nenadoma sta zaslišala, da se je zunaj, na izbi, nekdo prestopil. Človek, ki je bil prej obstal nad stopnicami in ga ni bilo. Čisto razločno — enkrat, dvakrat, trikrat. Skrinja, ki je stala tik pod streho, še je cvr-kutaje odprla. Zdelo se je, da je breztelesni neznanec nekaj položil vanjo in jo je zopet zaprl. Slišati je bilo le še nekaj težkih korakov, nato ni več, ne na stopnicah ne pred hišo. Neža se je med tem oklepala Jernejca, ki je ležal kot otrpel. Pomislila je, če ni bila skrinja zaklenjena. Ni se mogla spomniti. Treslo jo je kot v mrzlici. Šele čez dolgo se je upala zaječati. «Strah me je!» »Glej jo, ne bodi trapasta», se je Jernejcu vračal trezen razum. «Saj je bil le maček...« «Ne, ne, ne!» «Maček je bil», je rekel mož trdo, kakor da ji ukazuje, naj mu to verjame. «Kdo drugi bi bil? Ali mar misliš...» Ni dokončal. Saj ni vedel, kaj naj reče. Vsaka beseda bi bila bedasta, ki bi je še sa-memu sebi ne bil verjel. Na streho je šumel dež, veja je udarila v okno. 9. «AIi se ni od vaše hiše ena omožila v Znojile?« «Pač», je rekla Mica. «Neža.» Drobno jo je zaskolelo v srcu, ker so je spomnila na očeta. Ta ženska gotovo ve in bo raznašala sramoto od hiše do hiše, od vasi do vasi. «Neža, da«, je rekla lasarica. »Pozdravlja vas. Pa obiščite jih kaj, ona ne more z doma, ker čaka na nekaj majhnega... Ta po očetu je zelo vpraševala...« Ščinkovka se je ozrla na peč, a nato proti kamri, kakor da išče starega. Mici pa so poslednje besede divje šumele v gia\i. Stisnilo jo je za srce in jo je tiščalo kol s kleščami. Oče ji nič ni bil, kljub temu jo je ob misli, da ga ni pri Neži, zbodla ostra bolečina. Sto vprašanj ji je razganjalo možgane. Ali se Neža mar norčuje? Kam pa je Primož šel, če ne k nji? Vse tri tedne in več ga je videvala pred očmi, kako sedi pri hčeri v Znojilah in toži čez Andrejca... Pomolčala je, hotela se je strašno zavzeti, a se je premislila iz previdnosti. «Kdaj ste bili pri njili?» «Pred dobrim tednom.» «Pa saj je bil oče v Znojilah«, se Mica ni mogla več premagovati. «Kdaj? Prenočevala sem pri njih, a ga nisem videla. Kdaj je to bilo?» «Oh», se je Mica zopet zbrala, a je vsa rdela v lica, «kako sem neumna — saj je to bilo že pred tremi tedni.» Tišina. Ženski sta se gledali. In kakor da je lasarica nekaj zaslutila, je vprašala: «Ali ga ni doma?« «Ne... zdaj ga ni doma», je Mica zamišljeno zategnila in odšla v vežo. 10. Andreje je stopil iz hleva, si tlačil pipo in temno gledal pred se. Poslednje čase je bil mračnejši ko kdaj prej. Očetov nenadni odhod ga je bil nemilo zadel. Popival je in razgrajal; sovražiti je začel tudi ljudi, o katerih je vedel, da se mu na tihem posmeliu-jejo. Psoval jih je, dokler ga niso natepli fantje neke noči, ko se je pijan vračal domov. To ga je bilo nekoliko iztreznilo. Saj v jedru ni bil docela izprijen človek. Zdaj, ko ni bilo očeta, je imel več dela in skrbi. In zdelo se je, da se je z večjo strastjo oprijel gospodarstva. Radi odkrite mržnje do ljudi ni hodil v krčmo. Včasih je poslal Drejčeta po žganje. Nazadnje tudi tega ni bilo, ker mu po očetovem, odhodu nihče več ni dajal na upanje. To iztreznenje po sili mu je odprlo pogled v notranjost. Obdal se je s sramovanjem pred ljudmi in pred ženo; mračen in nekam zakrknjen je hodil okrog. Odganjal je misel na očeta, vendar ga je venomer videval pred seboj. Pri Neži, ki ji je dal doto kot velik kmet, se šopiri in ga obrekuje. To ga je strašno bolelo in jezilo. Najrajši bi se bil dvignil in odšel ponj, a sta ga zadrževala ponos in samoljubje. Zdaj se mu smejejo, potlej bi se mu hahljali. Na tihem je želel, da bi oče zapravil ves denar in bi ga Jerneje nagnal od hiše. Ko bi zopet stopil na njegova vrata... ha! Smehljal se je v pipo. «Andrejc», je spregovorila Mica po dolgem obotavljanju, «tako mislim, da bi se le treba ozreti po očetu.« Mož je dvignil glavo in se je le nemalo začudil. «I\aj ti blodi po glavi!» «Ivaj mi neki blodi?» se je otresla nejevoljno. «Star je že, lahko se mu je... lahko se je kje izgubil...« Vražja ženska, kaj si vsega ne izmisli! «Ne bodi avša! Pri Neži se bo izgubil!« «Če ga pa ni v Znojilah«, je jeknila žena iz neke slutnje, ki se je je polaščala vedno huje. Andreje jo je strmo gledal. Ne, ni je bilo mogoče razumeti. Zdaj še posebno ne. Proti svoji navadi jo je pogledal pozorneje v zbegane oči. «Pa zakaj bi ga ne bilo pri Neži?« «Zakaj ne?« je bila Mica razdražena kot še nikoli. «Verjemi, če ti pravim, da ga ni!« Andrejcu je ugašala pipa v rokah; še nikoli mu ni bilo tako čudno pri srcu. «Pa kje si to izvedela?« je vprašal zamolklo. Povedala mu je. Nekaj trenutkov sta bila tiho. Nato je Andreje spustil pipo na mizo, se dvignil in šel po izbi. Ustavil se je. «Lažejo», je dejal počasi, a odločno. «La-žejo, ti rečem.« In vendar ni bil prepričan, da lažejo. Čemu bi tudi lagali? Tesnoba mu je objela srce. Ne, že bi si ne bil upal ponoviti, da lažejo. Do očeta nikoli ni občutil ljubezni, tega ne, to čuvstvo je bilo njegovi trdi naravi neznano. Toda sirov je bil proti njemu le v pijanosti, tega se je v treznih trenutkih vselej sramoval. Danes ta dan bolj ko kedaj prej. Da je oče ušel, ga je bolelo le radi za-smeha ljudi in radi osebne koristi, niti sence kakega nežnega čuvstva. Šele tedaj, ko je izvedel, da ga ni pri sestri in je izginil na kakršenkoli način in kamorkoli, se mu je nekaj prebudilo pod črno vsedlino duše, mu stopilo v srce in ga pretreslo. Morda to ni bila ljubezen, ampak le temna zavest krivde. «Zakaj si ga pustila od. hiše?» ie revsnil na ženo. «Saj mene ni bilo doma.» Mica ga je gledala. Bolelo in jezilo jo Bilo je že proti večeru, siv mrak je ležal nad dolino, ko je Andreje ves premočen in upehan dospel v Znojile. «Ti si, Andreje?» se je začudila Neža, «Pa v takem vremenu!» Brat ji je komaj slišno odzdravil, ji segel kar mimogrede v roko in sedel. Skoraj je ni pogledal, s pomračenim čelom je za-strmel v skrije pod nogami. No, da, Andreje je bil zmeraj čudaški, temu se Neža ni čudila. «Ves se potiš», ga je gledala. «Pa si naglo hodil.» «Tri ure sem rabil od doma.» Da, bil je nekam spremenjen. Te njegove oči! Iznenada je dvignil obraz. «Ali očeta res ni bilo pri tebi?» Sestra je ostrmela. «Ne, ni ga bilo. Niti za minuto. Moj Bog, ali ga ni doma?« «Štiri tedne je», je Andreje zopet povesil glavo, «morda kak dan več, kar je odšel.» «Jezus, Marija — kje pa je?» Neža je pobledela, roko si je položila na prsi. Vrsta najneverjetnejših predstav ji je prešinila možgane. Andreje je skomizgnil z rameni. «Kako se je to zgodilo?« «Sporekli smo se bili nekaj, pa je povezal culo... Mene takrat ni bilo doma... Tako čuden je bil postal zadnje čase...« Neža je gledala v brata, ki ji je umikal pogled. Kako naj ga sodi, kaj naj reče? Moj Bog! Obhajale so jo zle slutnje. Solza ji je silila v oči. Obrnila se je proč in pristavila k ognju ponev za kavo. «Štiri tedne praviš?« «Štiri, nekaj več...« «Da v deževju ni zašel kje v vodo.« «V kakšno vodo!« se je Andreje razburjen dvignil in stopil do vrat. Bo že kje. Saj ni treba, da mislimo prav najhujše...« «Moj Bog, saj sama tega ne želim.« Neža ni več skrivala solza. «Toda... z Jernejeem sva slišala... spomin...« Prazne marnje! Tega Andreje ni rekel, dasi je imel na jeziku. V tistem trenutku se mu je zdelo vse mogoče. Stresnilo ga je, zopet je sedel. Tišina. Neža je smrkala in podtikala pod ponev. «Kje pa imaš moža?« je vprašal Andreje čez nekaj časa. «Pri sosedu je. Nekaj hrastovih debel bodo splavili po potoku do žage. Saj se vrne še pred večerom...« Andreje je popil kavo za žejo, kruha ni pokusil. Neža je počenila pred ognjišče in je, da hoče nanjo odvaliti vso krivdo. Pa se mu ni upala odgovarjati... Andreje je hodil z naglimi koraki od stene do stene. sklenila roke v naročje. Beseda jima ni tekla gladko, vendar sta govorila to in ono. In vedno znova sta se povračala na očeta. Kam neki je šel? Saj bližnjih ljudi ni imel. Le v Zagorju daljne sorodnike, s katerimi so se komaj poznali. Tja bi bilo treba pogledati... Toda obema je bilo, kakor da s tem drug drugega tolažita in odganjata zle slutnje. V mraku se je vrnil Jerneje. Bil je premočen do pasu, kakor da je ves dan bredel po vodi. Ko je zagledal Andrejca, se mu je začudil le majčkeno malo. Sedel je na klop. Žena ni opazila njegove čudne prepadenosti in posebnega bleska njegovih oči, preveč je bila zaposlena z mislijo na očeta. «Mrtveca smo našli.... V potoku,...® Šele, ko mu je povedala, radi česa je prišel Andreje, a je obsedel nem, brez besede, mu je natančneje pogledala v obraz. «Kaj pa ti je, Jerneje?« se je zavzela. «Mrtveca smo našli... v potoku...«, je povedal počasi, zamolklo. «Jezus, Marija!« je Neža sklenila roke. «Če pa je naš oče!« Jerneje je zmajal z glavo. «0n ne more biti. Saj ga vendar poznam.» «Ali si ga dobro videl ?» «Seveda sem ga videl. Saj sem ga jaz zagledal. Zdaj ga bodo potegnili iz vode. Ves je zapleten med rogovile in veje.» Umolknil je in upiral pogled nekam v peč. Utopljenca ni videl v obraz, a žene ni hotel razburjati. Lahko bi bil tudi njegov oče, ne bil bi ga spoznal. Zgrabila ga je slutnja, ki jo je zaman odganjal, ni ga izpustila. Legla mu je na obraz in v oči. Odondot se je Na levem bregu potoka, ki je divje valil umazane valove in peneč se silil iz ozke struge, je stala kopica ljudi. Na tisti strani je bil svet zložen, prav ob vodi nekaka ravnica z visoko, nikoli pokošeno travo. Vse pobočje je bilo poraslo z gostim leščevjem, praprotjo in robido, ki se je na nekaterih mestih družila v goste, neprodirne kupole. Vmes so se vile kozje steze. Na drugi strani potoka se je dvigala skoraj navpična stena skalnatih skladov, ki so tvorili naravne pragove. Iz razpok je raslo pritlikavo drevje in grmovje, ki ga je prepletala loža. Nad steno se je vlekla strma senožet, ograjena z živim plotom. Pod steno je ležal tolmun, ob suši miren ko oko, a ob povodnji zloben in razigran ko vrag. Skupina mož se je ob svitu dveh svetiljk gnetla okoli velikega leskovega grma, ki je razpenjal veje daleč nad vodo. Narasli valovi so jih grabili, jih vlekli v loku za seboj, dokler se ti niso osvobodili in zopet omahnili navzgor, debele kaplje so škrop-nile na vse strani. Bilo je videti, kakor da grm vesla. Ob grmu, prav pod površino vode, je štrlelo nekaj, za komolec dolgih štremljev. Na njih jt viselo nekaj, kar je imelo podobo sključenega človeškega telesa. Obleka se je bila zapletla, glavo je bilo stisnilo nekam med veje, ena roka in noge so bile proste. Valovi, ki so v presledkih srdito butali za grm in zopet odtekali, so nihali truplo, ki se je zdaj pa zdaj popolnoma pokrilo z vodo, a se je vsakokrat znova prikazal gol, sinj-kast hrbet. Na utopljenca je padala medla svetloba; dolge, pošastne sence so se izgubljale na vodi in v grmovju. «No», je spregovoril stari, širokopleči kmet, «ali bomo mar gledali? Dva naj stopita v vodo, da ga dvigneta s štremljev, ostali ga bomo položili na plahto in ga prenesli.» «Težko ho», je menil nekdo. «Prijel sem ga za roko, bojim se, da mu jo odtrgam.» ko žarka luč odbijala na ženo in na An-drejca. «iMoj Bog, jaz si pa le mislim, da je to morda naš oče«, je zajavkala Neža. «Če bi bil padel v vodo», je rekel Jerneje trdo, «bi ga bila zanesla navzdol, a ne za tri sto korakov navzgor... Saj smo onega našli nad mostičem...» Med tem se je bil mrak zgostil v temo. Deževalo je brez prestanka, kaplje so gluho štropotale na okna. 12. «Saj imamo plahto.... No! V vodo!» Suhljati fant se je prestopil, voda mu je segala do kolen. «Ne tako. Do pasu, do pasu. Čakajte«, je širokopleči kmet stopil v potok. «Držite me, da otipljem dno. Tako... sem že dober. Še eden. Pojdi ti, ki si že tako moker do kolen! Za ramo se me primi... Tako!» Dva sta stala v vodi, ostali so se sklanjali z brega. Bilo je naporno delo. Truplo kakor da je priraslo h grmu. Zdaj so morali odnehati, da niso zdrknili v valove. «Ne tako! Za obleko ga primite, tako je najbolje. Zdaj — vsi hkrati! Midva ga bova dvignila, ostali bodite pripravljeni... Ohe! Nič ni...» Počivali so in se spogledovali. Deževalo je v drobnih curkih, a brez prestanka. Šum vode je odmeval od nasprotne stene. «Poizkusimo znova. Čakajte«, je širokopleči kmet segel pod utopljenca. «En štre-melj sem odlomil, ta ne drži več. Zdaj!... 0-lie!» Truplo je bilo prosto. Valovi so ga hoteli preobrniti in ga odnesti, a so ga zgrabile roke. Prevrgle so ga na plahto. Prenesli so ga na breg in ga položili na trato med grmovjem. Utopljenec je ležal sključen — ni se dal izravnati — v črni, sukneni obleki, na nogah je imel škornje. Meso je bilo zabuhlo, polt sinjkasta s temnimi madeži. Telo je že razpadalo; šele nekaj minut je ležalo izven vode, že je zaudarjalo po mrliško. «Taka groza!« je nekoga streslo do kosti. Ostali so molče, premočeni gledali ne-znančev obraz. Bil je ves spremenjen, komaj še podoben človeku. Na enem licu mu je visel ostanek sive brade. Eno oko je bilo zaprto, a drugo je brez bleska strmelo nekam v medlo svetlobo, v sence. «Dolgo je bil v vodi.« «Brškone, odkar traja to deževje.« «Ali ga kdo pozna?« «0d blizu ni. Slišali bi bili, da se je kdo izgubil. Kak berač bo.« «Berači ne nosijo take obleke», se je stresnil širokopleči kmet, od katerega je curljala voda. Mislil je, kakor da se ne more spomniti, kje bi bil videl tega človeka. «Kdo ve, kdo je. Napravite, kar je treba. Domov moram, da se preoblečeni.« Odšel je. Mrliča so pogrnili z rjuho, h 13. Jerneje in ostala dva do večerje niso spregovorili mnogo besed. Zdelo se je, da vse razganja ena in ista misel, ki so se je bali izreči. Po večerji Neža ni odmaknila pogleda od moža. «Ali se vrneš k potoku?« ga je slednjič vprašala. t k aparatu zem /ju J ki je nanj pritrjena žica, naj ne bo krajši od 1 metra, a tudi ne daljši od 1.50 m. Paziti je treba zelo dobro, da je antenska odvodnica (o) dobro spojena z antensko žico, zato je najbolje, da spojitev pricinimo. Odvodnica naj bo dobro izolirana od hišnih zidov ter naj ne gre naravnost k aparatu, temveč naj jo prekine 1 m. od aparata antensko pretikalo, s katerim spojimo ob nevihti anteno z zemljo. To pa napravimo tako, da kovinsko ročico (r) premaknemo na žico, ki vodi v zemljo (z), s katero mora biti tudi aparat vedno spojen. Za zvezo z zemljo se lahko po-služimo tudi vodnih cevi. Kar se tiče antenske žice, moram opomniti, da je dobra vsaka žica, tudi iz sirovega železa, če le ni predrobna (2-3 mm.) Notranje in okvirne antene pa ne bom opisoval, ker služita le pri večcevnih aparatih. Tuljava. Tuljava je zelo važen del aparata. Z njo, kot sem že omenil, zberemo »valovni obseg». Delovanje tuljave sloni na principu samo-indukcije. Imamo raznotrstne tuljave. Najna-vadnejše so: valjaste in ploščate. Ploščato tuljavo napravimo tako-le: Vzemimo kes lepenke (n. pr. navadno raz- ■ glednico), na katero začrtamo krog, čigar obseg razdelimo na liho število delov (7, 9, 11....). V notranjosti tega večjega kroga začrtamo še en manjši krog, do katerega moramo izrezati ozke pasove, med katere navijemo izolirano, bakreno žico. Slika 3. jasno predočuje tuljave. Valjasto tuljavo pa napravimo tako, da na-vijemo na valj iz lepenke z gotovim premerom (navadno 7 cm.) izolirano, bakreno žico gotove dolžine. Večkrat rabimo pri sprejemnem aparatu dve tuljavi, od katerih ena lahko spreminja svojo lego nasproti drugi. Kristal in elektronka. Nihanje elektromagnetičnih valov, ki pride iz antene v aparat, je tako hitro, da bi mu, če bi prišlo naravnost v telefon, telefonska membrana ne mogla slediti radi svoje nepremično-sti in mi ne bi slišali nikakega glasu. Zato je potreben drugi aparat, ki naj regulira te valove tako, da jih lahko slišimo na telefonu. V to svrho nam služita kristal in elektronka. Ta dva aparata imata posebno usmerjevalno lastnost za elektromagnetične valove. Elektronka namreč in kristal, propušča-ta elektromagnetične valove le enostransko. Na kratko: valovanje «pod oziroma «nad.» zarezo «a», «b» je uničeno (si. 4.). To nalogo imata torej kristal in elektronka. Kristal ni nič drugega, kot navaden kamenček iz svinčenega sijajnika. Najtrši in nekoliko črtkani kristali so najboljši. Pri nakupu ne smemo zbirati bliščečili se kristalov, ker vsebujejo navadno nekaj srebra, ki jih dela precej neobčutljive. Paziti moramo tudi, cla se kristala ne dotikamo s prsti, ki so vedno nekoliko mastni. Ti"H prah škoduje kristalu, zato naj bo vedno pokrit s steklenim valjčkom. Slika 5 nam predstavlja najnavadnejšo obliko držala s kristalom. Sl4 sl 5 j:. steklem vali rAris ilj tU ■medena. s*piral(L "T "T Ti elektroni odletujejo z velikansko hitrostjo (od 20 do 30 tisoč km. na sek.) ocl žarilne niti na anodo, ki jih privlačuje nase; je namreč zvezana s pozitivnim polom a-nodne baterije. Tako postane prostor med žico in anodo dober prevodnik elektrike, čigar tok gre v nasprotni smeri elektronov (elektr. tok gre vedno s pozitivnega pola na negativni pol.) Med anodo in katodo je še mreža, ki ima zelo veliko važnost pri delovanju elektronke, ker vpliva na anodični tok. S 1.6 c" b ab -katodne noiice cd-anod-ne nožne Drugi važnejši usmirjevalni aparat je elektronka ali cevka (sl. 6). Z elektronko začenja zgodovina radiotelefonije in radiotelegrafije. Elektronka je podobna na zunaj navadili žarnici, znotraj pa je prevlačena z neko spojino živega srebra. Ima tri elektrode: Žarilno nit ali katodo, mrežo in ploščo ali anodo. Žarilna nit je iz volframa, iz kovine, ki se zelo težko topi. Mreža in plošča sta navadno niklasti, ter imata ovaljasto ali ploščato obliko. Žarilna nit je vedno spojena s tako zvano katodno baterijo, ki mora imeti od 2 do 0 voltov. Ta električni tok razgreva žarilno nit, katera izžareva tem več negativnih elektronov, čim bolj je razgreta. (Elektroni so neskončno majhni delci električnega toka). Če je namreč mreža negativna, odbija in zaustavlja elektrone, katere proizvaja žarilna nit, in zato tudi zmanjša anodični tok, ker prostor med anodo in katodo ni več dober prevodnik eletrike. Nasprotno, če je mreža pozitivna, ojači po elektronih anodični tok; čim več elektronov gre namreč na anodo, tem boljši prevodnik postane prostor med isto in žarilno nitjo. Mreža torej nekako nadzoruje in meri anodični tok. Opozoriti moram še, da je mreža vedno zvezana z anteno, ter da propušča elektromagnetične valove, ki pridejo iz antene, le enostransko in da jih poveča. To posebnert nam jasno j kaže sl. 7. a je valovanje do mreže, b je valovanje, iz anode. To povečano in enostransko valovanje lahko še bolj ojačimo, če upeljemo te valove v mrežo druge elektronke, koje anodo spojimo s telefonom po baterijah. Na ta način tako ojačimo z več žarnicami zaporedno vezanimi to valovanje, cla lahko rabimo zvočnik namesto telefonskih slušal. Žarnica torej je mnogo popolnejša od kristala, ker deluje s popolno gotovostjo in je vedno zelo občutljiva. Zahteva pa električni tok. Poleg enomrežnih imamo še clvomrežne žarnice, ki imajo, kot že sama beseda pove, dve mreži. Dvomrežna žarnica je posebno nasveto-vana za enocevne aparate, ker potrebuje zelo majhno anodno baterijo; štiri voltna napetost med žarilno nitjo in anodo. je popolnoma zadostna. To korist povzroča druga mreža med katodo in navadno mrežo. Če je namreč druga mreža pozitivna v primeru z žarilno nitjo, gredo elektroni na ploščo še z večjo hitrostjo. Oblika dvomrežnih elektronk je ista kot enomrežnih, s to razliko, da imajo dvomrežne ob podstavku majhen spojni vijak (e) za novo mrežo (Si. 8. Podstavek dvomrežne elektronke). 4 e si 8 \ ,ii../ab-žarilnanit C anoda. d ■■ I. vtrtza. C -E. mreža. Si 9 membrana. -a tu Ija /a magnet Si 10 TJ a c Telefon. Uravnani elektromagnetični valovi, ki pridejo iz elektronke, se spremenijo v telefonu v zvok. Telefon ali slušalo, je sestavljeno iz podkvastega magneta, ki ima na koncu vsakega pola po eno majhno tuljavo. Po žici, ki vodi iz aparata v slušalo in je zvezana s koncema obeh tuljavic, pride električni tok z različno napetostjo, ki sedaj ojači sedaj pa zmanjša moč elektro-magneta. Na podlagi te menjave elektro-magnet bolj ali manj poteguje nase drobno železno membrano, ki je v majhni razdalji nad magnetnima poloma (si. 9). To hitro nihanje telefonske membrane preide na zrak, čigar valovanje občutimo kot zvok. Na slušala moramo zelo paziti. Sunki in udarjanje zelo škoduje magnetu. Namesto slušal (si. 10) rabimo pri večjih aparatih zvočnik, ki ima zelo veliko akustično moč. Kondensator. Serijo dveh ali več kovinastih plošč, ki so izolirane med seboj, imenujemo kondenzator (si. 11. a, b.) Princip, na katerem obstoji delovanje kondenzatorja, je sledeči: kovinska plošča (prevodnik) lahko obdrži toliko več elektrike, kolikor bližja ji je druga plošča, ki se prve ne dotika (je izolirana od prve), kolikor večja je površina obeh plošč in ko- a likor večja je diele-trična konstanta izolatorja, ki loči obe kovinski plošči. Imamo dve vrsti kondenza- b torjev: «stalne» in Kvrtilne«. Sl.11 .kovinska plošča ^kcvTnska."plošča, s kov.plošča. Stalni kondenzator je tisti, čigar površina je vedno enaka; pri vrtilnem kondenzatorju pa lahko spreminjamo koristno površino; kajti pri kondenzatorju pride v poštev samo tisti del plošče, ki stoji res nasproti drugi plošči. Lahko pa napravimo tudi take vrtilne kondenzatorje, pri katerih spreminjamo razdaljo med ploščami, ne pa površino. Navadni kondenzatorji imajo po več plošč. Stalni kondenzatorji imajo plošče iz stanjola, za izoliranje rabimo sljud (si. 11. b) Plošče vrtilnih kondenzatorjev so medene, izolator je ali plast zraku (si. 11. a), ali tudi sljud. S stalnim kondenzatorjem očistimo naš aparat raznih motenj, z vrtljivim pa določimo postajo, ki jo želimo poslušati. Detektorski aparat. Najenostavnejši in najcenejši sprejemni aparat je detektorski. Kar se tiče čistosti, ga ne doseže niti elektronka. Z detektorjem lahko sprejemamo samo bližnje in močnejše oddaljene postaje. Navadno pravijo, da se slišijo vse oddajne postaje oddaljene od detektorskega aparata od 10 do 15 km. Resnica pa je, da se slišijo tudi mnogo bolj oddaljene. Jaz sem dobro sprejemal z nekim nepopolnim aparatom na kristal (si. 15; v vipavski dolini celo Prago, poleg tega pa še Palermo, Bari, Košice in še dve nemški postaji. Jasno je torej, da se zadovlji, kdor ne zahteva preveč, s tem aparatom. Sestavni deli detektorskega aparata: Pri detektorskem aparatu rabimo zunanjo anteno, ki naj bo dvožicna, s celotno dolžino cd 30 do 50 m (si. 2). Postavljena naj bo kolikor mogoče na prostem in naj bo višja od okolice. V bližini oddajne postaje se lahko poslužujemo bolj primitivnih anten, kot je mreža pri postelji, ki naj bo če je mogoče izolirana od tlaka, ali kot je žica električne hišne razsvetljave. Rabimo nadalje kristal, ki naj bo iz svinčenega sijajnika; stalni kondenzator, ki naj ima 0.0002 mikrofrad, in vrtljivi kondenzator, ki naj ima pa 0.0005 mikrofarad, (mf.). Tuljava naj bo ploščata z 9. zarezami in z notranjim premerom 2 cm. (si. 3). Žica naj bo bakrena s premeroma 0.2 mm. z dvakratno izolacijo. Dolga naj bo približno 13 m.; to je toliko, da napravimo 70 ovojev. Slušala naj imajo okrog 2000 oh-mov upora. Za vezavo posameznih delov med seboj rabimo izolirano, 1 mm. debelo bakreno žico; za razne spojitve (antena - aparat, zemlja - aparat, slušala - aparat,.... kristal), pa moramo imeti 6 stikal s pušicami. Vse sestavne dele pritrdimo na (5 mm. debelo, 190 mm. visoko in 130 mm. široko, zelo izsušeno deščico, ki naj tvori predno stran skrinjice za aparat. Celotna skrinja naj bo 190 mm. dolga, 130 mm. visoka in 80 mm. široka. Vezalni načrti. Mnogo je vezalnih načrtov za detektor; a trije zelo priprosti in selektivni bodo zadosto- vali. Preden si ogledamo razne skice, se mo seznaniti s skematičnimi znaki. Si. 1Z. Tablica znakov niora- A >51.16 zunanja antena tt kristal >h okvirna antena enomrezna elektronka zemlja dv omrežna elektronka stalni kondenzator _L T žarilni upor (reostat) | Sedaj pa glejmo načrte. Vezal ni načrt, katerega predstavlja si. 13., je zelo lahak in selektiven. Če pa je antena prenizka, prekratka ali preblizu hiš, tedaj rabimo z večjim uspehom drugi načrt (si. 14.) Si 13 t " 1 X Sledeča skica (si. 1(3.) predstavlja enega izmed najbolj občutljivih aparatov na kristal. Deli, iz katerih je sestavljen, so isti kot pri prejšnjih aparatih, le tuljava je drugačna. Za tuljavo navije-mo približno 20 m. bakrene, dvakrat izolirane žice s premerom 0.5 mm. na okrogel valj iz lepenke ali pertinaksa, ki ima 7.5 cm premera in 10 cm dolžine. Vseh ovojev je 85. Preden začnemo navijati tuljavo, moramo dobro pritrditi žico ob gorenjem robu valja. Ko navijemo prvih 14 ovojev, razkrijemo nekoliko žico, ter privežemo na razkrito mesto nekaj centimetrov žice, h kateri bomo pozneje pritrdili konec antene. Ko smo tako napravili prvi oclcepek, navijemo še 12 ovojev, in na dvanajstem napravimo zopet en odcepek, na katerega bomo pritrdili pozneje eno nožico kristalnega držala. Ko smo napravili tudi ta od-capek, navijemo še 59 ovojev, tako cla ima cela tuljava 85 ovojev. Konec žice pritrdimo na dolenji rob valja, Sledeča slika (17) pojasnuje napravo tuljave. Sestavne dele tega aparata pritrdimo lahko 51.17 ^l.Scn^, Opozoriti moram, da ti deli niso ravno vsi nujno potrebni. Jaz sem napravil mnogo poizkusov in sem dobro sprejemal gori omenjene postaje z aparatom, ki ni imel vrtilnega kondenzatorja; nisem pa mogel dobro določiti postaj. Tako e mi je zgodilo, da sem poslušal hkratu Prago, Bari in eno nemško postajo. Pozneje se mi je vendar posrečilo, da sem nekoliko določil postaje, ki sem jo hotel spreje- 51.18 51.15 mati. Slika 15. predstavlja isti zboljšani aparat, pri katerem lahko reguliramo nekoliko sprejemne postaje. notranja stran deuice. slušalo ' zunanja stran deščice ntenu ko na. slušalo ha 10 cm široko in 14 cm. dolgo deščico, kot kaže slika 18. Delovanje kristala ni vedno stalno. Večkrat se opazi med poslušanjem, da postaja glas šibkejši. Te napake ni mogoče popolno odpraviti, vendar se da zmanjšati. Ko sem delai razne poiskuse, sem opazil, da je tok navadne žepne električne baterije zelo dober kristalni buditelj. Če se hočemo poslužiti baterije kot buditelja, moramo baterijo B' ukleniti v aparat po skici si, 15. Vendar baterija ne sme biti vedno zvezana z aparatom. Ko postaja glas šibkejši, je treba pritisniti na gumb (g. si. 15), ter tako samo trenutno zvezati oba pola baterije z aparatom. Priporočam tudi, da se poslužujete tega pripomočka, ko iščete na kristalu s spiralo občutljivo mesto. Uravnavanje aparata. Ko hočemo poslušati, zvezimo naš aparat z anteno in z zemljo. Denimo nato slušala na ušesa ter obrnimo vrtilni kondenzator (če ga imamo) proti sredini. Ko smo to napravili, se lotimo kristala. S spiralo kristalnega držala iščemo zelo na lahko po kamenčkovi površini. Vsaki krat, ko se ustavimo na kaki točki, pritisnemo gumb (g/, ki obuja kristalovo občutljivost. Ko slišimo kaj malega, vrtimo počasi vrtilni kondenzator, dokler ne slišimo prav dobro. Če pa nimamo vrtilnega kondenzatorja, spojimo zemljo po stikalu (s. si. 15.) s stalno tuljavo, katero lahko skrajšamo in zdaljšamo, ter tako uglasimo naš aparat. Enoelektronski aparat. Z enoelektronskim aparatom sprejemamo mnogo več postaj, kot z aparatom na kristal. Za poslušanje bližnjih oddajnih postaj (od 30 do 40 km) se lahko poslužujemo tudi zvočnika. Pri enoelektronskem aparatu je priporočljivo rabiti dvomrežno žarnico, ker se tako zelo zmanjša napetost anodičnega toka (od 60 voltov na 10.). Sestavni deli enoelektronskega aparata: Deli, katere uporabljamo pri sestavljanju enoelektronskega aparata, so: Enomrežna ali dvomrežna žarnica. Dve tuljavi, ena stalna, druga vrtilna. Za stalno tuljavo (T.) navijemo na lepenko, ki ima obliko kroga z notranjim premerom 2.5 cm. in z devetimi zarezami, 40 ovojev 0.8 mm. debele, dvakrat izolirane bakrene žice. Vrtilna tuljava (Ti) pa ima 3 cm. notranjega premera ter 10 ovojev 0.8 mm. debele žice. Bloč-na kondenzatorja naj imata: eden (K.) 0.002 mf., drugi (K*) za 0.0002 mf. Vrtilni kondenzator (K) naj ima 0.0C05 mf. Za obračanje kondenzatorja rabimo gumb z fino regulacijo. Veliko-ohmski upor (m.) naj ima 2 MO (.2 megohm). Žarilni upor ali reostat (r.) naj ima od 30 do 40 ohmov. Anodno baterijo sestavimo iz navadnih žepnih baterij, ki morajo imeti skupno 00 oziroma G0 voltov. Če imamo žepne baterije s 4.5 v, moramo zaporedno zvezati kakih 13 oziroma 14 baterij, da dosežemo C0 voltov napetosti; če pa rabimo 10 voltov napetosti, zadostujejo 4 baterije. Paziti moramo, da vežemo baterije zaporedno, to je: pozitivni pol prve baterije z negativnim druge; pozitivni pol druge z negativnim tretje in tako naprej, da nam ostane prosti negativni pol prve baterije in pozitivni pol zadnje baterije. Ta pola potem združimo z žicami, ki vodijo električni tok v aparat. Za žarilno baterijo nam zadostuje ena sama žepna baterija. Preden prvič zvežemo električni tok z aparatom, se moramo zelo dobro prepričati, da so vezave pravilne; da ne bi mogoče spojili žarilne niti v anodno baterijo, kajti to nam bi uničilo žarnico. Vezalni načrti. Shema za enoelektronski aparat fsl. 19.) je tako jasna, da skoraj ne potrebuje razlage. Slika 20. pa nam predočuje načrt za aparat na dvomrežno žarnico. Sl.19 S 1.20 Če primerjamo si. 19. s si. 20., vidimo, da ni velike razlike med načrtom za enomrežno in dvomrežno žarnico. Opozoriti moram samo, da je anodična napetost pri dvomrežni žarnici zelo zmanjšana, ter da se združi druga pomožna mreža, ki ima gub (g) na zunanji strani elektronke, z žico, ki pelje od pozitivnega pola ano-dične baterije skozi slušala v anodično ploščo. Vsi sestavni deli se pritrdijo na dve zelo izolirani in zelo izsušeni deščici, ali bolje na dve ebonitni plošči. Vrtilni kondenzator z gumbom, reostat z gumbom ter gumb za tuljavo; pušici za slu-šalo ter antenska in zemeljska pušica se pritrdijo na predno ploščo; vsi drugi deli pa na spodnjo; pušice za spoj z baterijami pa pritrdimo na eno stranico. Uravnavanje enocevnega aparata. Uravnavanje enocevnega aparata razdelimo lahko v tli dele. V 1. delu združimo električni tok z aparatom, obrnemo gumb žarilnega upora za pol kroga ter približamo vrtilno tuljavo (reakcijo) k stalni tuljavi. Sledi uravnanje vrtilnega kondenzatorja tako, da slišimo, vsaj nejasno, kako oddajal no postajo. To napravimo s tem, da obračamo gumb vrtilnega kondenzatorja. Slednjič se lotimo zopet vrtilne tuljave ter jo tako obrnemo, cla slišimo kolikor mogoče čisto in jasno. To moramo delati zelo počasi in previdno, če nočemo biti nadležni poslušalcem Z A N I M Umetni, avtomatični človek. Zdi se, kakor bi tičali vsi izumi skriti v stanicah človeških možganov in se pretvarjali v določenem razdobju zdaj tu zdaj tam po svetu v dejstva. Tucli z umetnim človekom, s tako zvanim robotom, je tako. Sodobni inženirji so napravili tak stroj, ki ima človeško obliko, ki se premika, vstaja, seda, dviguje roke, otvarja industrijske razstave s primernimi nagovori. Stroje, ki povzročajo razne gibe, gramofonske plošče, ki dajajo umetnemu človeku govorico, vodi in proži brezžično iz daljave inženir. Ta inženir predstavlja tako rekoč možgane strojnega človeka. Problem umetnega človeka je prastar. Prvi znaki so ocleti s fantastično odejo klasičnega bajeslovja. Prometej je oblikoval človeka iz gline. Pigmalij se je zaljubil v ženski kip, ki ga je bil sam izklesal iz mramora in ki ga je obudila na njegovo prošnjo boginja Afrodita. Stari Grki — prišli smo torej že v zgodovinsko dobo — so- se bavili tudi s takimi igračami, drugega smotra ti izumi tedaj niso imeli. Tako je napravil Arhitaj iz Tarenta (šesto stoletje pred Kr. roj.) umetnega goloba, ki je letal po zraku in celo grulil z mehom, skritim v njegovem lesenem životu, prav tako ko njegovi živi bratje. Demetrij iz Falerona je izdelal umetnega polža, ki je lezel po zemlji in iztegoval tipalnice. Faraon Ptolemej II. Philadelphos je clal sestaviti po svojem načrtu leta 285. pred Kr. roj. umetnega sužnja, ki mu je hladil z mogočno pihalko iz nojevih peres brez prestanka vroče čelo. Učenjaku, dominikancu in poznejšemu re-gensburškemu škofu, Albertu Magnus-u (v trinajstem stoletju po Kr. roj.), se je posrečila zgradba človeškega avtomata, ki je odpiral vrata in jih zopet zapiral. Wolfgang Kempelen je za časa Marije Terezije razkazoval po Dunaju in po svetu svojega šahovskega Turka, ki se je lotil igrati, dasi neživi stvor, z živimi šahišti to kraljevsko igro in ki je baje tudi vsakega premagal. Švicar Henry Droz je izdelal prvo bližnjih sprejemih aparatov. Ko smo uravnali reakcijo, uravnamo še 'žari 1 ni upor in aparat je uglašen z določeno oddajno postajo. Če smo se pa naveličali poslušati «opereto» z Dunaja in se želimo preseliti na pr. v Prago, kjer imajo krasne moške zbore, zadostuje, da obrnemo samo gumb vrtilnega kondenzatorja; tuljavo obračamo zelo redko. * * * Razprava je končana; kratka je in nepopolna, a vendar upam, da sem v marsikaterem zbudil željo, da preiskusi svoje moči in svojo potrpežljivost ter se loti tega tako lepega, zanimivega in lahkega dela. — Obilo uspeha! I V 0 S T I umetno tipkarico. Ženska postava je sedela pri mizi in posnemala po nekem, seveda omejenem številu predlog razna risanja in to povsem avtomatično. Do kakšne popolnosti se še lahko dvigne umetni človek, si je težko misliti pri velikanskem napredku sodobne tehnike. Adse senga! S tema besedama pozdravljajo poglavarji zamorskih plemen v Vzhodni Afriki tik ob pragozdu vsakega tujca, ki prihaja k njim s steklenimi biseri, žepnimi nožički in drugimi darili. Adse senga pa pomeni: «Bodi pozdravljen, vol!» To pa ni nikaka razžalitev, kajti vol je pri njih znak modrosti, miru in dobrodušnosti. Bolj ne more počastiti poglavar tujca kakor s takim pozdravom. Zlati rudniki Filipa Macedonskega. Že pred leti je krožila po grškem časopisju yest, da so odkrili v grškem delu Macedonije zlato. Dejtvo je, da priplavljajo tamošnje reke zlato. Znano je tudi, da je izviralo ogromno bogastvo macedonskega kralja Filipa iz Macedonije, kjer je imel več bogatih rovov. Že za vlade Rimljanov so ti rudniki propadli in njihova sled se je popolnoma izgubila. Rusopoulos, vodja grške rudniške uprave, ugotavlja, da je v mace-donskih rekah toliko zlata, da bi se izplačalo izkoriščanje. Zelo bogati z zlatom se mu zde kraji Nigrita in Kilkis, kjer so bili po njegovem mnenju zlati rudniki macedonskega kralja. Prva cigareta. Lansko leto je obhajala svoj stoti rojstni dan. Prvo cigareto je napravil neki egipčanski vojak. Ko je zavzel egipčanski vojskovodja Ibra-him paša 1. 1832. sirsko trdnjavo Saint Jean d'Arc, mu je poslal podkralj v priznanje voz tobaka in pip. Na cilju je zadela granata v voz in razbila vse pipe. Nekemu vojaku je šinilo v glavo, da spravi tobak, ki ga niso mogli več kaditi s pipo, v zavitek indijskega papirja, ki je bil v njem zavit smodnik pri prižigalih. Stvar se je obnesla in prva cigareta je bila napravljena. Knjige, ki jih požirajo. V Zedinjenih državah Severne Amerike so se domislili novosti, s katero nameravajo dvigniti kupčijo s knjigami. Platnice novim romanom napravljajo namreč iz užitne tvarine. Bra-vec «požere» najprej vsebino knjige, nato se loti še platnic, ki so zelo sladke in zelo priljubljene posebno pri ženskem spolu. Svetlikajoče se ceste. V Kaliforniji so uvedli novovrstno cestno razsvetljavo. Avtomobilske ceste, ki vodijo skozi gozd, so ponoči zelo nevarne. Razsvetljava z obločnicami bi ne bila možna radi dolgosti cest in bi bili stroški le preveliki, tudi če bi pobirali za to posebno pristojbino. Da se izognejo prevelikih stroškov, so namazali drevesa ob cesti s trajno tvarino, vsebujočo radijske, ponoči svetlikajoče se soli. Na nekaterih krajih so namazali kar cesto z dotično tvarino. S kakimi silami razpolaga človeško telo? Človeške čeljusti so tako močne, da utegnejo streti oreh z zobmi. Sila, ki se pri tem uporabi, je enaka eni konjski sili — Kosti so tako krepke, ta lahko obtežimo stegnenico z bremenom 1500 kg. Približno tako težo vzdrži srednje debela vrv pri dvigalu — Nožno mišičje dovoljuje človeku, da napravi na dan dvajset tisoč korakov, ne da bi se kdo ve kako utrudil. S 70imi leti je napravil človek približno 500 milijonov korakov, potoval je torej šestkrat okoli ravnika. Delo nog je znašalo 2.5 milijard kgm — Žile, ki drže okostnico v gibljivih točkah skupaj, so tako močne, da bi se enakomočna kovinska veriga raztrgala, če bi ji prisodili podobno obremenitev — Srce je tako močno, da bi napolnilo po sedemdesetletnem delovanju velikanski plinohram s srčno krvjo —. Naša vratna odvodnica je tako silna, da bi ne mogla razpo-čiti, tudi če bi vplival nanjo parni pritisk lokomotive (15 atmosfer), čeprav ni debelejša ko svinčnik. O britvi. Med predmete, ki smo jih dobili od starih narodov na vzhodu, spada tudi britev. V vzhodnih deželah je bila v rabi že v najstarejših časih. Bila je iz brona in je imela polmesdčno obliko. Spomeniki in spisi pisateljev pričujejo, da so poznali britev stari Babilonci, Asirci, Fe-ničani in Egipčani. Odtod je prišla britev polagoma do kulturnih narodov Sredozemskega morja. Homerjeva Ilijada jo omenja v desetem spevu. Prav tako so jo poznali stari Etruski in iz rimske dobe kraljev priča pripovedka o vedeževalcu Atu Naviju, ki je prerezal vpričo Tarkvinija Priska z britvijo brus. Rimski trgovci so prinesli britev v alpske dežele: v Germanijo in Galijo. Kupčija s tem predmetom je morala biti precej razširjena že v davnih časih, saj so dobili britve že v savojskem mostišču. Kelti so stopili v zgodovino z brki in brado, lica so si pa brili, kar priča, da so poznali britev, ki so jo morali dobiti ali od Ital cev ali Grkov. Štiri tisoč let staro dekle. Iz jutlanskega močvirja so dvignili blizu vasi Egtveda krsto mladega dekleta. Močvirnata tla so odela grob neprodušno, tako da so popolnoma ohranila truplo kakor tudi obleko. Pro-sesor Thomas Thomson iz Kopenhagna je ugotovil, da je imela deklina kakih dvajset let, ko je umrla, umrla je poleti, kar pričujejo še dobro ohranjene rože v hrastovi krsti. Živela je pred 4000 leti. Bila je iz premožne družine, kar se sodi po priloženem nakitu. Lasje so kratko pristriženi, krilo ji sega do kolen, temno barvani jopič je spleten iz ovčje volne in sliči popolnoma današnjim ženskim bluzam. V ušesih uhani, na rokah zapestnice, na pasu velika zaponka. V krsto so ji položili tudi skrinjico z vsemi pripravami za gojitev nohtov. Takšna je torej najstarejša mlada dama iz Evrope. Najmanjše umetnine. Iz starega veka vemo, da je izrezljal Kali-krates iz slonove kosti mravlje, cla so se posamezni deli komaj razločili. Mirmicides je izrezal iz iste tvarine četverovprežen voz, ki ga je lahko muha pokrila, in ladjo, ki jo je čebela popolnoma zakrila. Taka dela so tem čudovitejša, ker niso še poznali tedanji umetniki povečevalnega stekla. V zbirki «Zelenega hrama« v Draždanih je črešnjeva koščka, na kateri je vdelanih 185 glav, ki se dado opaziti le s povečevalnim steklom. Krištof Loss iz Pillnitza je daroval to umetnino volilnemu knezu Kristjanu I. leta 1589. Propertio di Rossenes iz Modene je vrezal vse trpljenje Kristusovo na breskovo koščico. V Draždanih imajo poleg drugih takih majhnih predmetov tudi kupico, obstoječo iz polovice lešnika. Ta kupica je napolnjena z 200 majcenimi žebeljčki, ki jih je izdelal žrebljar v Chem-nitzu leta 1870. Vodna čudesa. Priroda razvija večkrat mnogo več domišljije, kakor je nahajamo v pesnitvah. Naj utemeljimo to trditev z nekaj primeri. Vse ribe so neme. In vendar živi na obalah Tihega oceana pojoča riba. Ko se drsti, je slišati njene glasove razločno iz vode. Take glasove ji omogoči plavalni, z zrakom napolnjeni mehur na njenem hrbtu — V Indiji živi potujoča riba, nekak cstriž. V dobi poletne suše išče vocle, potujoč po zemlji, na ta način, cla izteza okorele strge na obeh straneh glave kolikor mogoče daleč in giblje telo iz ene strani na drugo. Neverjetno, kako daleč pride riba v eni noči — V Afriki živi posebna riba, krkon, ki se zagrebe pred nastopom suše v blato na dnu struge. Vročina afriškega solnca izsuši popolnoma blato, da se izpremeni v trdo glino. Riba s,pi v blatu, dokler ga ne omehča zopetno deževje. Velike kepe tega prepečenega blata pošiljajo raziskovavci v muzeje in akvarije po vsem svetu, a blato se ne razprši, čeprav ga premetujejo. Šele ko omehčajo blato v vodi, splavajo po njej ribe, ki so prebile kdo ve koliko časa v trdi, kamnu podobni tvarini — Električna jegulja je menda najčudovitejši prebivalec južnoameriških rek. Dolgost doseže do 2. m. V njenem truplu je nakopičena elektrika. S posameznimi sunki omamlja svoj plen in se brani sovražnikov. Tudi človeku postane lahko nevarna. Ustvarjajoči starčki. Haydn je uglasbil v svojem 66. letu «Stvar-jenje« in v 69. letu «Letne čase», svoji dve najboljši skladbi — Wagner je napravil «Parzivala» tudi v 69. letu — Brahm je uglasbil kot štiriin-šestdesetletnik svoje «Štiri resne speve» — Verdi je imel 75 let, ko je uglasbil opero «Othello» in 80, ko je ustvaril «Falstaffa» — Bach je spisal v svojem 66. letu «Umetnost fuge» — Tudi Beethoven je bil starček, ko je spisal «Missa so-lemnis», svojo «Deveto simfonijo« in pet zadnjih kvartetov — Goethe je dokončal svojega «Fau-sta», ko je imel že 80 let — V enaki starosti je pisal Michelangelo svoje ognjevite sonete — Slikarja Tiziana ni potrla starost, potrla ga je kuga. Še do svojega 99. leta je slikal, in kar je slikal, je bil umotvor — Viktor Hugo, francoski pisatelj, je spisal v svojem 60. letu roman «Les Miserables» — Kot starček je spisal tudi Ibsen svojo dramo «Če se mrtvi vzbudimo«. Nenavadni ženski poklici. Ženska ničemurnost je ustvarila nov poklic. V Berlinu delujejo že nekaj časa sem tako zvane vstavijavke trepalnic. Ženske, ki jim je dala narava mačehinsko pičle in kratke trepalnice, pokličejo olepševavko in si dado vstaviti brez bolečin nove, goste trepalnice. Po štirinajstih dneh treba «operacijo» ponoviti, izpadle na novo vstaviti, druge pa očistiti in prebarvati. Ves čas se ne sme ženska, ki hoče biti lepa, ne smejati ne jokati, sicer uničijo solze ves trud takih vstavljavk. Novi poklic donaša baje lepe dohodke — V Londonu so se pojavile ženske bu-diljke. Kdor mora pravočasno na delo, mora točno vstati. Naroči si tako žensko. Še preden posije solnce na londonske ulice, leta budiljka od hiše do hiše, meče s posebno pripravo nedolžna grahova zrna v šipe svojih naročnikov in sicer toliko časa, da se pojavi naročnik na oknu. Čim prej hoče biti kdo zbujen, tem več mora plačati. Če bi pozabila budiljka vzbuditi kakega naročnika ali če bi ga ne bila vzbudila dovolj učinkovito, mora plačati naročniku 5 funtov kazni — Da ustrežejo ženski radovednosti, delujejo v nekaterih krajih kitajske države poklicne klepetulje. Ne spadajo med boljšo družbo, a zaslužijo mnogo več ko njihove tovarišice iz boljših krogov. Vneto zbirajo vse vesti, ki jih utegnejo zvedeti iz odličnejših družin, in natrcane z novicami gredo na ulice, kjer stanujejo premožnejši sloji. Z bobnaiijem se napovedujejo in čakajo, da jih kdo sprejme. Lahko se kdo pogodi z njimi, da mu pridejo pravit novice vsak teden, vsak mesec. Čim več veclo, tem več zahtevajo. Skrbno skrivajo svoje skrivnosti in so pripravljene, prepustiti vse te skrivnosti za dobro nagrado. Začetnice so poceni, in ženska, ki jih najme, zve le stare novice. Poklicne klepetulje čepe v dostojni oddaljenosti od svoje odjemalke in ji poročajo vse iz zasebnega življenja kitajskih dam in gospodov, same nove stvari, ki jih dotle še ni slišal nihče. Skrivnost njihovega uspeha tiči v tem, da so vse vesti tudi resnične. Poklicna klepetulja, ki bi pretiravala ali se le količkaj zlagala, izgubi ves ugled in dobro ime. Prav tako hitro, kakor raznaša ona novice, bi se razširila tudi med njenimi odjemalkami vest o nezanesljivosti njenih poročil. Zato so pa te poklicne klepetulje tako vestne v svoji resnicoljubnosti. Usoda izumiteljev. Ko je kazal Edizon prvič v pariški znanstveni akademiji svoj fonograf, mu je rekel eden izmed zbranih prosesorjev: «Ali mislite, da se damo po takem trboglascu za nos voditi?» — Kari Benz, izumitelj motornega vozila, je bil pozvan po prvem poskusu na policijo, kjer ga je predstojnik mannheimskega okraja vprašal: «Ali ne veste, da je vožnja z naravno silo po sklepu deželnega zbora pri nas na Bavarskem prepovedana?« — Grofu Zeppelinu so ugovarjali, da je zračna ladja popolnoma nemogoča. Zračno trenje, pojavljajoče se na površini zračne ladje, onemogočuje potrebno hitrost. Zeppelina so sploh vsi proglasili za norca — Londonski mestni svet je prepovedal plinsko razsvetljavo, ker je bila po mnenju takratnih učenjakov prenevarna. Šele, ko je Samuel Clegg dokazal posebnemu uradniku neškodljivost plina, je dovolila oblast to moderno poulično razsvetljavo — George Stevenson je zgradil prvo lokomotivo Ko se je potegovala neka družba 1. 1S34. za gradbo prve nemške železnice med Nurnbergom in Furthom, je podal bavarski višji zdravstveni kolegij to le mnenje: «Hitrost mora brezdvomno povzročiti pri potnikih možgansko bolezen. Če že kljubujejo potniki tej grozni nevarnosti, naj ščiti država vsaj gledalce, ki zbole na možganih ob pogledu na divjajoče vozilo, zato naj postavi na obeh straneh železniške proge visok plot iz desk. Rekordi v živalstvu. Zanimivo je vedeti, koliko lahko dosežejo živali v tej ali oni stroki in v koliko prekašajo ljudi, ki se udejstvujejo v športu in ponašajo z najboljšimi uspehi. V brzoteku je dosegel človek višek s tem, da je preletel 100 m v 10.5 sekundah, torej 10 m v sekundi. Konj preleti v istem času 20, hrt 18, okorni slon in zajec 17, noj 16 m. Tudi v skakanju nas prekašajo živali. V višino so dosegli ljudje kot višek 2.05 m, v daljavo 8 m. Lev skoči 3 m visoko in do 10 m daleč. Največji rekord v skoku ostane bolhi, ki skoči več ko stokrat tako visoko kot je sama visoka. V plavanju dosežejo dobri plavači največ 1.7 m v sek., medtem ko preplava delfin 15, m, ogromni kit 7 m, mečarica, morski pes in tun 6 m. Najhitrejša prometna letala dosežejo 275 km v eni uri t. j. 75 m v sek. Hudournik preleti 80 m v sek. Tudi umetniki v stradanju se ne morejo meriti z živalmi. V Indiji so ljudje, ki prestradajo do 40 dni. Kača kobra vztraja lahko celi dve leti brez hrane. Kamela vzdrži več dni brez vode, človek le malo časa, Spretni in izvež-bani metalci vržejo sulico do 70 m, krožeč skoraj 47 m daleč. Opica pa zažene kokosnik več ko 100 m daleč. Največji spomenik. Spomeniki so nekaka poroštva za večno slavo, v kolikor zavisi to od tvarine, iz katere so napravljeni. To se prav tako ujema pri egipčanskih piramidah kakor pri spomeniku, ki ga sedaj grade v Črnem gorovju (Black Mountains) Dakote (Zed. države Sev. Amerike) in bo namenjen ameriškemu ljudstvu. V granitne stene tega gorovja sečejo ogromne kipe Washingtona, Lin-colna, Roosevelta in Jeffersona, štirih ameriških ljudskih junakov in bivših predsednikov. Poleg kipov bo vsekana zgodovina Zedinjenih držav v brzojavnem slogu. Zgodovina bo sestavljena samo iz 500 besed. To zgodovino je sestavil pred kratkim umrli predsednik Coolidge. Vsaka posamezna črka bo visoka 160 cm. Po računu ameriških zamljeslovcev bo trajalo to znamenje ameriške nesmrtnosti več ko pol milijona let. BurkasH Alahov upnik. Od daleč, iz Anatolije, je prignal kmet svojo čredo v Stambul in jo prodal za sto zlatnikov. Preden se je odpravil domov, je stopil kot veren moslem v mošejo. Tu je slišal, kako je prepovedoval predstojnik svetišča in pismouk Imam: «Alah povrne stotero, kar damo revežem.» Kmet si je mislil, to bo dobra kupčija. Takoj je razdelil sto zlatnikov med berače in sklenil, da počaka v Stambulu onih tisoč zlatnikov, ki mu jih dolguje Alah. A čakal je teden za tednom zaman. Njegovi sorojaki, pri katerih je stanoval v Stambidu, so mu skušali dopovedati, da zlorablja njihovo gostoljubnost. Kmet je stopil do Imama in zahteval od njega odgovora, kdaj mu plača Alah dolžno vsoto. Imam je odgovoril: «Daj Alahu časa! Pojdi domov!« Kmet si je izposodil od svojih gostiteljev nekaj denarja in se odpravil domov. Prenočeval je na prostem ali v duplinah. Nekoč je prišel derviš v brlog, v katerem se je bil že zleknil kmet, da zaspi. Derviš ni videl kmeta. Ob vhodu v brlog je pocenil v mesečini in potegnil kruh iz žepa. Kmet je opazoval, ne da bi se bil zgenil, derviša. Videl je, kako je prelomil derviš kruh na šest kosov in kako jih je položil vštric pred se. Pri tem je govoril derviš sam s seboj. Kmet je slišal, kako je dajal derviš posameznim kosom imena: «To je Alah, to je prerok, to so pa Abu Bekir, Omar, Osman in Ali.» (Imenoval je prve štiri kalife.) Kmet je slišal, kako je derviš nadaljeval: «Pridi, Ali!» Nato je vzel košček kruha in ga Jufrovci snedel. Potem je rekel derviš: «Pridi, Osman!» Tako je pojedel derviš košček za koščkom. Ko je pa hotel reči: «Pridi, Alah!« je skočil kmet iz brloga nanj in ga ubil. Pri pregledovanju derviševega žepa je našel kmet tisoč zlatnikov v njem. Hvaležno je molil k Alahu in dodal po končani molitvi: «Tako si slednjič pošteno plalčal svoj dolg. Če bi pa mene ne bilo, bi te bil ta tukaj snedel.« Koliko stane sultanova palača? Anatolec, ki je nenadoma, obogatel, je prišel v Stambul in se dal voziti po Bosporu. Ko je plul čoln mimo sultanove palače, je dejal Anatolec čolnarju: «Koliko stane ta hiša? Kupiti jo h d če m.» Čolnar mu je odgovoril: «Nesmiselno govoriš. Hiša je sultanova last.» «Kaj meni mar sultan!« je odvrnil Anatolec. «Hiša mi ugaja. Bogat sem. Kupil jo bom.« Sultan je slišal ta pomenek iz svojega vrta. Dal je Anatolca ukleniti in privesti. Ko so mu pripeljali jetnika, se je zadri sultan nanj: «Kako se drzneš, pes, tako govoriti? Glavo si zapadel!« Anatolec je prosil milosti in se ponudil, da pojasni sultanu svoje dejanje. Sultan naj da pripeljati slepca, hromca in berača, naj postavi pred nje tri litre slivovke, naj opazuje skrivaj vse tri in vse bo razumel. Sultan je poslal takoj po slepca, hromca, berača in po rakijo. Ko je začelo žganje delovati in so se pivci že opijali, je dvignil slepec kozarec proti svetlobi in rekel: «Še nikdar nisem videl tako krasne slivovke. Če se ji prilije nekoliko vode, postane bela ko mleko.» Hromeč se je razsrdil: «Nesramni lažnik, govoriš, kakor bi videl in si slep. Če ne utihneš, te zgrabim in te vržem ob zid!» «Zgrabi ga, zgrabi ga!» mu je prigovarjal berač. «Naj stane tudi tisočak, jaz ga plaJčam!» «Tako nesmiselno govori človek, če se mu predobro godi», je dejal Anatolec sultanu. «Go-bezdal sem kakor ti trije. Odpusti mi!» Sultan mu je odpustil. Delitev. Ahmet je prišel z dvema kmetoma s sejma, kjer so bili kupili vsi trije skupno koštruna in dve ovci. Ko so prišli v domačo vas, so si hoteli razdeliti, kar so bili kupili. Naloga je bila težka in Ahmet jo je razrešil: «Vi dva,» je rekel tovarišema. «si vzemita eno kozo, jaz in koštrun si vzameva pa drugo!» Blagor pridnim! Živela sta brata v dveh sosednjih vaseh. Starejši je bil priden, šel je že zarana od doma na delo, kajti v knjigi preroka je zapisano: Blagor onim, ki zgodaj vstajajo! Mlajši brat je lenaril in spal ves božji dan. Zgodilo se je, da so se utihotapili tatovi, na vse zgodaj v hišo starejšega brata, ko je bil ta že odšel na delo in poropali vse, kar jim je prišlo v roke. «Vidiš!» se je rogal lenuh, «to imaš od svoje pridnosti. Lažnjive so besede preroka, kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja!» »Motiš se!» je odvrnil starejši brat. «Saj so vendar tatovi vstali še pred mano!« Zaobljuba. Abdul je šel ponoči v gozd. Izgubil je tu svojo sekiro in je v temi ni mogel najti. Molil je k Alahu in obljubil, da daruje tisoč pijastrov v dobrodelne namene, če dobi zopet sekiro. Zopet se je nato lotil iskanja in dobil je sekiro. »Veliki Bog!» je vzkliknil, «ker si že tako mogočen, da si mi dal dobiti izgubljeno sekiro, daj mi, da dobim tudi tisoč pijastrov!« Nepovabljeni gost. Mož, ki se je rad prištulil, kjerkoli se je bila zbrala v gostoljubni družini povabljena družba, je nekoč zopet nepovabljen prisedel k mizi, na katero so bili že prinesli pečenega koštruna. «Koga poznaš torej od zbranih?« ga je vprašal gostitelj. «Tega le!» je odgovoril tujec in s prstom pokazal pečenega koštruna. Carjeva ovca. Arabski knez je obiskal nekoč jetnišnico in poizvedoval osebno pri posameznih kaznjencih, zakaj so bili prišli v ječo. «Jaz sem nedolžen« je dejal prvi jetnik. «Jaz sem nedolžen!« je trdil drugi. Vsi jetniki, katere je vprašal knez po vzroku njihove kazni, so zatrjevali svojo nedolžnost. Slednjič pripeljejo pred vladarja jetnika, ki je odgovoril na stavljeno mu vprašanje: «Gospod, prišel sem v ječo, ker sem zločinec !» Knez je ukazal, naj moža takoj izpuste, da ne pokvari nedolžnih kaznjencev. Mrtva mačka. Kovaču Hasanu v Stambulu je poginila, ko se je danilo, mačka. Žalosten pokliče učenca in mu ukaže, naj nese truplo ljubljene živali v morje. Učenec gre, da izvrši naročilo. Toda dan je prelep in nič kaj ni dišalo učencu delo v zatohli kovačnici pri nakovalu in mehu. Njegovi sovrstniki so se že podili po solncu, igrali so kocke, prekopicevali se. Učenec se jim pridruži. Šele pozno popoldne se vrne k svojemu mojstru. «Potepuh!» zavpije mojster in zažuga s kladivom. »Ubijem te! Kod si se klatil ves božji dan?« «Mojster, kod naj bi se bil klatil? Ali me nisi poslal, naj vrižem mačko v morje?« «In za to rabiš cel dan?» «Mojster Hasan, niti pojma nimaš, kako dolga je bila vrsta ljudi, ki so vsi hoteli pometati svoje mrtve mačke v morje! Prej v resnici nisem prišel na vrsto!« V raju. Stari Melimed je umrl in prišel pred rajska vrata, a vratar mu jih noče odpreti. «Prosim te, reci preroku vseh prerokov, da stoji tu zunaj sivolasi Mehmed. Prerok vseh prerokov že ve, da sem napravil v življenju dve dobri deli.« »Kakšni?« je vprašal vratar. «NekoG sem dal svojemu stricu enega, teti pa dva piastra.« Vratar je izginil v notranjost raja in se vrnil črez nekaj časa. «Prerok vseh prerokov ti da vedeti, da te dobro pozna in da te pozdravlja. Vrača ti po meni one tri piastre tvojih dobrih del, ti pa pojdi k vragu!« Ugotovitev. Črevljar Adil se je pregrešil zoper prerokovo zapoved, nasrkavši se sladkega vinca, in se vrača po polnoči domov. Sreča nočnega čuvaja. «Bratec,» zajeclja, «ali mi hočeš napraviti uslugo ?» «Če morem, zakaj bi je ne!« odgovori čuvaj. «Pojdi in poglej, če je črevljar Adil doma!« «Sedaj ob tej uri naj vderem v tujo hišo?« «Stvar je zelo važna in mnogo mi je do tega, da ugotovim, je li čevljar Adil doma ali ne.» «In smem vedeti, zakaj?« »Smeš. Če je namreč' ičrevljar Adil doma, je stvar v redu. Če ga pa ni doma, potem sem jaz črevljar Adil!« O PRISTOJBINAH S kr. dekretom 30/12. 1923. št. 3269. so se spremenile pri nas s 1. julijem 1923. registracijske pristojbine starih provinc. Te pristojbine se plačujejo počenši z navedenim dnevom pri registracijskih urad:h (Ufficio di registro), ki so se ustanovili pri nas 1. julija 1923, in uradujejo za kolkovine in pristojbine. S kr. dekretom 30./12. 1923 št. 3269, so se spremenile nekatere določbe glede gorioinenjenih pristojbin. Nov kr. odlok z dne 12. avg. 1927, št. 1463 je pa uvedel nekatere olajšave pristojbin. Spisi v javni in privatni obliki, civilni in trgovski, sodni m izvensodni, ki vsebujejo prenos lastninske, užitne in zastavne pravice do nepremičnin in premičnin, so podvrženi registracijskim pristojbinam, ki so koj plačljive. Tudi ustne pogodbe, tičoče se najemnin in zakupnin so podvržene /registracijskim, pristojbinam. Važno je vedeti, da dobe ti spisi pravno moč še le po registraciji. Spise, podvržene tem pristojbinam, ki niso prijavljeni registracijskemu uradu, sodnija odklanja. Radi tega se mora vsaka taka listina registrirati pri dotičnem uradu v teku 20 dni po podpisu, da se izognemo kazni in drugim posledicam. Listine se predložijo registracijskemu uradu v izvirniku in poverjenem prepisu na kolkovani poli. Visokost pristojbine kolkovane pole se zve pri bližnjem notarju. Prepis ostane uradu, izvirnik s potrdilom plačila pristojbin dobi stranka. Listine podvržene registraciji so: Kupnoprodajne pogodbe, darilne pogodbe, menjalne pogodbe, preživninske pogodbe, ženitne pogodbe, zadružne pogodbe, najemne (nakupne) pogodbe, pobotnice, ki se nanašajo na zadolžnice in druge listine, razsodbe, vknjižbe i dr. Registracijske pristojbine so progresivne, sorazmerne (proporcionalne), postopne ali stalne. Podlaga odmere teh pristojbin je cena ali vrednost pravnega posla. Registracijske pristojbine za pogodbe so različne. Kolkovine. S kr. odlokom z dne 18. marca 1923. št. 550. so bile odpravljene kolkovne pristojbine, uvedene s kr. dekretom 16. junija 1921. št. 795 na razkošne predmete, na dragulje in dragocenosti, na proizvajanje razkošnih tkanin in rokavic in namesto teh so stopile v veljavo s 1. aprila 1923. znižane kolkovne pristojbine. Te pristojbine so se spremenile s kr. odlokom od 30. dec. 1924., št. 3273 in v teku so še druge spremembe. Tej pristojbini je podvržena vsaka kupčija (prenos-scambio) blaga in predmetov med obrtniki, trgovci itd. Računi (fakture) se morajo napraviti v dveh izvodih, drugi izvod lahko nadomesti vpis v knjigi, ki mora biti zaznamovan s tekočimi številkami. Prepise fakture treba hraniti 5 let in zaznamovati s tekočimi številkami. Vse kolkovine plača kupec. Pristojbine se plačajo s kolki, ki obstojijo iz dveh delov. Izdajatelj računa prilepi del kolka, ki nosi kraljevo podobo, na račun (fakturo), namenjen kupcu, drugi del pa se prilepi na prepis fakture ali v knjigo «prima nota» zraven dotičnega vpisa. Kolki se razveljavijo s prebodom ali pa, da se prepiše na oba dela kolka s črnilom datum dneva izdanja ali pa, če se datum pritisne z mastnim črnilom. Za kupčijo (prenos — scambio) najnujnejših živ-ljenskih potrebščin, kakor pšenice, turšice, ječmena, riža, moke in dr. je treba med trgovci in obrtniki kolkovati račune (fakture) kakor sledi: Nad 1 do 100 lir .... L 0,10 Nad 100 do 1000 lir .... L 0.50 Nad 1000 lir dalje.....L 1,— Kr. dekret 30. dec. 1923. št. 3268: Fakture, račune, izdane od trgovcev in obrtnikov za prodano blago kon-sumentom in navadne pobotnice, ki se nanašajo na zadolžnice, razsodbe in druge obvezne listine, kakor tudi pobotnice, note, račune med zasebniki (privatniki), zasebniki in trgovci, med trgovci in zasebniki je treba kolkovati z navadnimi kolki kakor sledi: L).. L. 1. Nad „ 1.01 do L. 100 L. 0.10 „ n 100.01 n n 1000 n 0.50 » n 1000.01 n n 3000 n 1,— n n 3000.01 n „ 6000 2.- » „ 6000.01 n n 10000 3.— n „ 10000.01 n n 13000 n 4,— n n 13000.01 n n 16000 n 5.- „ „ 16000 01 „ „ 20000 n 6,— „ „ 2000001 n tt 23000 rt 7.— „ n 23000-01 n „ 26000 „ 8.— „ 7i 2600001 n „ 30000 » 9.— „ n 30000 01 „ „ 33000 „ 10,— „ „ 33000-01 n n 36000 „ 11.— „ n 3600001 „ » 40000 12.- rt „ 40000.01 n „ 43000 n 13.— » n 43000.01 n „ 46000 „ 14,— „ n 46000.01 n n 50.00 n 15,- „ „ 50000.01 n n 53000 n 16,- „ „ 53000.01 n n 56000 17.- „ n 56000.01 „ 60000 n 18.— n n 60000.01 n n 63000 n 19.- „ „ 63000.01 n „ 66000 n 20,— „ n 66000.01 n n 70000 n 21.— n n 70000.01 „ 73000 n 22 — n n 73000.01 n n 76000 23,— n n 76000.01 n n 80000 „ 24,- „ n 80000 01 n n 83000 „ 25,— „ „ 83000.01 n „ 86000 n 26 — i. t. d. do 200.000 L za vsakih 1000 ali odlomke 1000 L. — 30 st. Odlomki pod 1 liro pristojbine se za okrožijo na 1 liro. — Za zneske nad 2OO.0OO L. ali nedoločene vsote znaša kolek 60 lir. Kolki so navadni in se prepišejo kakor do sedaj. Trgovske knjige: hranilne knjižice, dnevnik, inventar, knjige za prepise pisem in knjige knjigovodstva je treba predložiti registrskemu uradu, da prepečati prilepljene kolke, preden se začnejo knjige rabiti, LESTVICA pristojbin (kolkov) za menice, plačljive v kraljestvu v teku enega meseca, štirih, šestih mesecev in po šestem mesecu (kr. dekret 30. dec. 1924. št. 3268. spremenjen po kr. odloku 10. avg. 1927. št. 1463 ozir. 17. marca 1930 št. 142. (O "o MENICA PLAČLJIVA > po več ko v ieku v teku v teku šestih me- »f? o '.H-o enega štirih šestin secih; kolek e o meseca mesecev mesecev pri menicah in bfanco 200 0.50 0.30 0.50 0.90 400 0.50 0.50 0.90 1.70 600 0.60 0.70 1.30 2.50 800 0.60 0.90 1.70 3.30 1000 0.60 1.10 2.10 4,10 2000 1.10 2.10 4.10 S.10 3000 1.60 3.10 6.10 12.10 4000 2.10 4.10 8.10 16.10 5000 2.60 5.10 10.10 20.10 6000 3.10 6.10 12.10 24.10 7000 3.60 7-10 14.10 28.10 8000 4.10 8.10 16.10 32.10 9000 4.60 9.10 18.10 36.10 10000 5.10 10.10 20.10 40.10 Iz lestvice je razvidno, da je treba plačati vsak nadaljnji tisoč lir 50 stotink več, ko gre za menico, ki zapade v enem mesecu. 1 liro več, ako je treba menico plačati po preteku štirih mesecev, 2 liri več, ako znaša doba zapadlosti šest mesecev ter 4 lire več, ako moraš menico plačati po več ko šestih mesecih ali če gre za menico «in bianco». VLOGE. Prošnje naslovljene na upravne oblasti, je treba pisati na kolkovno polo za 3 L; one, naslovljene na ministrstva pa na kolkovno polo za 5 L. Franc Sirk, davčni upravitelj v pok. VIII. 113 POSTNE PRISTOJBINE 1. Navadna pisma ali zalepke v notranjem prometu Italije za vsakih 15 g ali vlomek (najvišja teža 2 kg) a) v kraju samem....... b) iz kraja v kraj...... c) aktivno islužečim vojakom (častniki m podčastniki izvzeti) do 15 g . d) v inozemstvo (Nemško Avstrijo, Ogrsko in Jugoslavijo za prvih 20 g ali vlomek ....... e) V Vatikansko mesto, za prvih 20 g za nadaljnih 20 g ali vlomek . , . f) za drugo inozemstvo ..... g) za vse inozemstvo vsakih nadaljnih 20 g ali vlomek...... 2. Dopisnice uradne ali tudi zasebne v kraju samem ali naslovljene služečim vojakom (častniki in podčastniki izvzeti) ...,..,,, Iz kraja v kraj...... V inozemstvo (Nemško Avstrijo, Ogr sko in Jugoslavijo..... V Vatikansko mesto...... 3. Dopisnice uradne s plačanim odgovo rom v kraju . ..... Iz kraja v kraj...... 4. Razglednice: a) s samim podpisom in datumom b) s petimi voščilnimi besedami jednako, v Vatikansko mesto . , c) z dopisi iz kraja v kraj .... d) z dopisi v Nemško Avstrijo, Ogr sko in Jugoslavijo...... e) z dopisi v kraju samem, oziroma vojakom (kakor zgoraj) . 5. Posetnice s kvečjemu 5 voščilnimi be sedami (tudi v kraju) .... 6. Obvestila: rojstva, smrti poroke ii slična........ 7. Trgovski računi brez dopisov in le posamezni do 15 g . . . . . V inozemstvo se pošljejo trgovski računi kakor rokopisi ali pisma 8. Rokopisi v obliki pisma 45X45 in valja 10X75 cm, katerim lahko priložimo pismo, ki se nanaša na rokopis a) do 200 g........ b) za vsakih nadaljnih 50 g ali vlomek, do 2 kg ........ c) v Vatikansko mesto, do 2.0 g , . . za vsakih nadaljnih 50 g..... d) v inozemstvo za prvih 250 g . , . e) v inozemstvo za vsakih nadaljnih 50 g ali vlomek do 2 kg . v Vatikansko mesto....... 9. Navadne tiskovine za vsakih 50 g ali vlomek do 2 kg ..... V Vatikansko mesto..... Navadne tiskovine, ki presegajo 25 cm v dolžini ali širini, doplačajo . Navadne tiskovine, ki presegajo 45X45 ali 10X75, se izključijo. 10. Bukvarski listi (naročila knjig v komisiji)^ • ;....... 11. Perijodične tiskovine (časopisi in druge) potom Conto corrente .... a) dnevniki do 50 g b) dnevniki za vsakih nadaljnih 25 g . c) časopisi, ki izhajajo vsaj vsakih 15 dni do 50 g....... d) časopisi, ki izhajajo vsaj vsakih 15 dni za vsakih nadaljnih 100 g 0.25 0.50 0.25 0.80 050 015 0.30 050 0.30 0.60 0.10 0.20 0.20 0.30 0.15 0.20 0.15 0.25 0.60 0.20 100 0'30 0.20 0-20 0.20 0.10 0.03 0.008 0.004 0 011 0.009 >1 1.00 1.25 0.75 0.75 0.60 1.50 0.25 0.25 0.75 0.60 0.25 0.25 1.25 0.25 0.25 e) časopisi, ki izhajajo vsaj mesečno do 50 g........ f) časopisi, ki izhajajo vsaj mesečno za vsakih nadaljnih 50 g g) trgovski katalogi in druge listine, ki izhajajo polletno do 50 g . h) trgovski katalogi in druge listine, za nadaljnih 50 g do 2 kg . i) računski izvlečki uprav časopisov . j) za perijodične tiskovine (časopise), poslane od izdajateljev ali knjigarn v Jugoslavijo, za vsakih 50 g ali vlomek....... 12. Zavoji s knjigami do 700g odposlani iz založbe oziroma knjigarne: a) za vsakih 50 g ali vlomek . b) priporočanje takih pošiljatev c) odškodnina za priporočene, izgubljene pošiljatve...... d) poštno potrdilo za nepriporočene pošiljatve........ e) za knjige poslane od izdajateljev ali knjigarn v Avstrijo, Ogersko ali Jugoslavijo, za vsakih 50 g ali vlomek do največ 3 kg....... 13. Pisma z vzbočenimi pikastimi črkami za slepce: a) za vsak kg (največ 4 kg) . b) priporočanje istih ..... c) odškodnina za priporočeno, izgubljeno pošiljatev...... d) inozemstvo za vsakih 500 g do 3 kg 14. Vzorci brezvrednostni: a) do 100 g...... b) vsakih nadaljnih 50 g . c) v Vatikansko mesto do 100 g vsakih nadaljnih 100 g .... Teža vzorcev je dovoljena do 500 g 15. Vzorci z zdravili, odposlani po proiz-vajateljih in naslovljeni zdravnikom, klinikam, bolnišnicam ali zdraviliščem do teže 500 g: a) za prvih 100 g . b) za vsakih nadaljnih 50 g c) priporočanje istih d) odškodnina izgubljenih priporoče nih pošiljatev...... 16. Poštno naročanje časopisov (v inozem sitvo) za vsak časopis (lahko več izvo dov) poleg naročnine še . 17. a) Priporočanje — (Raccomandazione) poštnih pošiljatev stane poleg navadne pristojbine še ..... b) v Vatikansko m?/to...... c) odškodnina izgubljenih priporočenih pošiljatev ..,,,,.. d) priporočanje dopisnic, tiskovin ali vzorcev . ...... e) za perijodične tiskovine je dopuščen špecijalni Conto corrente za priporočanje istih po ministerijal. pooblastilu. 18. Ekspresne pošiljatve, doplačilo k zgoraj omenjenim . ...... v Vatikansko mesto....... Pripomba — pisma, ki so označena ekspresno, a niso znamkovana zadostno, pošiljajo in dostavljajo se kakor navadna. Za dostavljanje ekspresnih pisem izven dostavljalnega območja plača naslovljenec ali pošiljatelj v slučaju odklonitve dostavljanja še sledeče pristojbine za dolžino poti: a) za razdaljo do 500 m . 0.014 0.009 0.048 0.018 0.10 0.10 0.075 0.30 7.50 0.10 0.02 0.10 5.00 0.05 0.35 0.15 0.60 0 50 0.25 0 10 0.30 7.50 1.00 1.25 1.25 25.00 0.60 1.25 2.00 0.30 b) za vsak kilometer ali razliko istega, ki presega 500 m..... c) za dostavljanje po noči ali ob slabem vremenu se povišajo te pristojbine do 100%. 19. Poštne povratnice (Ricevute di ritorno) v Vatikansko mesto....... 20. Poštno ležeče (fermo-posta) naslovljena pisma (izvzemši ekspresna) doplačajo . Ako ni plačal odpošiljatelj te pristojbine, plača naslovljenec (tudi za pisma iz inozemstva)....... Poštno ležeča pisma se morajo nasloviti s polnim imenom in priimkom in se izročijo samo odraslim nad 18. leti, 21. Povzetna pristojbina (diritto di asse-gno) pri vzorcih le do 15 lir, pri"drugih pošiljkah do 1000 lir kakor pri priporočenih z doplačilom..... v inozemstvo poleg pristojbine 1.— še za vsakih lir 100 ali vlomek povzete svote........ v Vatikansko mesto..... 22. Zavarovanje (assicurazione) denarnih pisem, poleg pristojbine priporočenih, še zavarovalnino: a) za prvih 200 lir ali vlomek . b) za vsakih nad. 100 lir ali vlomek. Doplačilo proti višji .sili znaša: c) za prvih 200 lir ali vlomek . d) za nadaljnih 100 lir..... V inozemstvo: poleg pristojbine za priporočanje: e) v Vatikansko mesto do L. 200 . za vsakih nadaljnih lir 100 f) za vsakih 300 zlatih frankov ali vlomek........ g) zavojčki z navedeno vrednostjo (scatoletta con valore dichiarato) poleg pristojbine za navadne, priporočene in zavarovane pošiljke do 250 g.......... hI isto a za nadaljnih 50 g ali vl'omek i) za zavojčke z navedeno vrednostjo iz inozemstva — za manipulacijo carinarne ....... 23. Pnevmatična pošta za pisma do 15 g in dopisnice še...... Pnevmatična pošta za pisma do 30 g (poleg navadne) še...... 24. Kreditni računi (conti di credito) provizija za vsakih 100 lir ali vlomek (za inkaso)........ 25. Poštni predalčki, mes. pristojbina za: a) odprte predalčke (v notranj. urada) b) zaprte predalčke z ključem male c) zaprte predalčke z ključem srednje d) zaprte predalčke z ključem velike Pripomba: Za uporabo zaprtega predalčka se mora vplačati kavcija (ki se vrne po uporabi)...... 26. Legalizacija listin, katero oskrbi pošta. Poleg navadne pristojbine in priporo-čenja......... 27. Poštne legitimacije stanejo . 28. Plačilni nalogi za vnovčenje listin (menic) na račun drugih (riscossioni per conto di terzi) poleg navadne priporočene in zavarovalne pristojbine: a) do 10 lir........ b) do 200 lir........ c) do 1000 lir....... d) za vsakih nadaljnih 1000 lir . a največ........ 0.60 0.50 080 0.15 0-25 ' E > N 0.50 0.80 0.50 0.25 0.50 0.25 1.25 0.50 0.15 0.35 5 00 6.00 8 00 12.00 16.00 40.00 1.00 5.00 0.25 0.50 1.00 1 00 5 00 1.25 0.25 0.50 1.85 3.70 0.75 2.50 5.00 e) s protestom do 2000 lir poleg protestnih stroškov še.....2.00 f) če nad 2000 lir......5.00 g) inozemstvo poleg drugih 29. Poštne nakaznice (vaglia postali), ki stanejo 10 st. za zneske do lir 25.....0.40 za zneske nad 25 lir 50.....0.80 za zneske nad 50 lir do lir 100 . . . 1.20 za zneske nad 100 lir do lir 200 . . 2.00 za nadaljnih vsakih 100 lir ali vlomek, nad 200 lir......0.50 Nakaznice do 25 lir naslovljene moštvu vojaštva.......0'20 30. Brzojavne nakaznice plačajo poleg navadne in brzojavne pristojbine še . 0.50 31. Poštne nakaznice v inozemstvo: pristojbina je sledeča: a) 50 st, za vsak h 100 lir ali vlomek istih poleg tega še stalna pristojbina za vsako nakaznico...... b) Izvzete pa so države, ki so uredile pogodbenim potom pristojbino za nakaznice in sicer poleg stalne pristojbine 0.25 L, še za vsakih 25 lir ali vlomek istih 25 st. Te države so: Angleška, Irska, Kanada, Vzhodno angleška Indija, otok Malta, republika Kostarika, Združene države Sev. Amerike in zvezo z Avstralijo. 32. Brzojavne nakaznice v inozemstvo. Pristojbine kakor za navadne vštevši pristojbino brzojavke besedila nakaznice v dotično državo. 33. Obnovljenje poštne nakaznice (rinova-zione), katero je stranka izgubila oziroma, da je zapala. Poleg pristojbine za jednako nakaznico še doplačilo: a) do 10 lir........0.10 b) do 100 lir.......0.30 ■e) do 1000 lir....... 0.30 Te pristojbine so izvzete nakaznice do 25 lir, naslovljene vojaštvu po znižani pristojbini in one iz inozemstva 34. Reklamacije, priporočenih in zavarovanih pisem, zavojev in nakaznic . . 0.40 35. Pismene zahteve za vrnitev ali spremembo prvotnega naslova oddanih po-šiljatev, poleg poštnih ali brzojavnih stroškov za to ureditev še doplačilo 0.60 36. Poštni zavoji ali paketi (pacchi postali) brez označbe vrednosti do 1 kg . 2.50 isto od 1 kg do 3 kg.....5.00 isto od 3 kg do 5 kg.....7.50 isto od 5 kg do 10 kg. . . . . 12.50 (pripomba) zavoji nad 5 kg. se pošiljajo v vse kraje kraljevine 37. Zavoji s knjigami, odposlani iz založbe oziroma knjigarn do 1 kg . . . . i ^O nad 1 kg do 2 kg......2.00 nad 2 kg do 3 kg......2.40 nad 3 kg do 5 kg......3^0 nad 5 kg do 10 kg......g Q0 38. Za zavoje z navedeno vrednostjo, ki morajo biti zapečateni, doplačilo k zgoranji pristojbini do 200 lir . . . 1.0O za vsakih nadaljnih 100 lir ali vlomek q 50 39 Prazne posode, ki se vračajo za (olje, vino itd.)........3.00 40. Pristojbina povzetja (pacchi con asse-gno)..........0.60 41. Zavoji izredne obsežnosti doplačajo 50% pristojbine . ..... Silni poštni zavoji (urgenti) navadne obsežnosti: do 1 kg ........ do 3 kg...... . . do 5 kg ........ izredne obsežnosti: do 1 kg ........ do 3 kg........ do 5 kg ........ V Italiji in kolon. V inozemstvo 7.50 15. 22.50 10.- 30.- 25.50 43. Odškodnina navadnih (zgubljenih) zavojev . ...... 44. Poštni zavoji v inozemstvo; posebno skrbno zaprti in zapečateni se sprejemajo in pošiljajo v vse kraje sveta. Pristojbina istim je odvisna od teže in števila držav skozi katere vozi zavoj, dokler ne prispe do cilja. — Tako n, pr, plačamo zavoje v teži do: 1 kg 5 kg 10 kgl Vatikansko mesto......4.— 8.—114.— Avstrijo......... 8.25 11.25 17.25 Albanijo ......... 9.25 13.75 22.75 Čehoslovaško........ 7.25 11.25 19.25 Nemčijo.......... 8.75 13.75 23.75 Jugoslavijo........7.- 10.50 18.75 Francijo ......... 7.25 11.25 '19.25 Rumunijo ......... 10.— 15. - 25.— Špansko .........10- 15.-- Švico — Lichtenstein..... 6.25 10.75 17.75 Evr. Turčijo........ 11.- 16.50 28,- Ogrsko..... .... 8.75 13.75 23.74 Angleško......... 12.- 20,- 32.75 Egipt........... 12.50 18.50 — .— 45. Brzojavke (telegrammi) naslovljene v kraljevino, S. Marino in otok Saseno — plačajo za vsako besedo do 10 črk, čitljivo pisane: a) navadne brzojavke do 10 besed . . . . za vsako nadaljno besedo ...... b) silne brzojavke (telegramma urgente) trikratno pristojbino navadnih. c) jako silne brzojavke so dopuščene samo mej glavnimi mesti provinc ter plačajo petkratno pristojbino. d) brzojavke s plačanim odgovorom doplačajo pristojbino Cs. 50. V inozemstvo naslovljene brzojavke plačajo pristojbino za besedo v zlati valuti in v različni odmeri, n. pr. za Vatikansko mesto Cs. 9, v Avstrijo Cs. 20, Albanijo Cs, 20. Čehoslovaško Cs. 28, Nemčijo Cs. 28, Jugoslavijo Cs. 21, Francijo Cs. 22, Rumunijo Cs. 28, Evropsko Rusijo Cs. 64, Španska Cs. 31, Švico Cs. 19, Evropsko Turčijo Cs. 56, Ogrsko Cs. 24.5, Angleško Cs. 30.5. i.t.d. Tekoči račun (Conti correnti). Poštno čekovni promet. 46. Za vplačila po poštni položnici pri poštah v glavnem mestu province — brezplačno, V drugih krajih: Za vplačila po poštni položnici do lir 50 za vplačila po poštni položnici do lir 100 za vplačila po poštni položnici do lir 500 za vplačila po poštni položnici do lir 1.000 za vplačila po poštni položnici do lir 5.000 za vplačila po poštni položnici do lir 10.000 Lir 2 -0.25 015 0.20 0.40 0.60 100 2.00 in za vsakih nadaljni lir 5,000 ali vlomek do najvišje pristojbine ....... 45. Za izplačila odpovedanih vsot pri poštah v glavnem mestu province brezplačno. 45.a V drugih krajih: do lir 50 ......... do lir 100........ . do lir 200 ....... . . do lir 300 ......... do Lir 400 ......... do lir 500 ......... do lir 1.000 ......... in vsakih nadaljnih 1.000 lir ali vlomek . do najvišje pristojbine....... 47. Izplačila z bankogiro se izplačajo brez vsake pristojbine. 48. Računski izvlečki (izvzemši polletnega, ki je zastonj)........... 49. Prepis računov (za vsako stran) .... 49. Zračna pošta: Navadna in ekspresna pisma, ki se pošiljajo z zračno pošto, se morajo frankirati z navadno pristojbino in še: a) za pisma dopisnice in drugo do 15 g b) za tiskovine, vzorce in rokopise za 50 g Opozarja se, da ekspresna pisma v Turčijo niso dovoljena. Zračna pošta iz Italije v inozemstvo, za pisma, dopisnice, obvestila, račune, posetnice i. dr. za vsakih 20 gr ali vlomek..... Za rokopise, tiskovine in vzorce, za vsakih 50 gr . ......... . Dodatne pristojbine za poštne pošiljatve po zraku in z avtomobili, odposlane iz Italije v Maroko in Irak, iso sledeče; Za v Maroko, zračna služba Toulouse-Casa-blanca: do 10 gramov........ nad 10 gramov do 20...... nad 20 gramov do 50..... nad 50 gramov do 100...... nad 100 gramoY za prvih 100 gramov več lir 2.—- za vsakih nadaljnih 100 gramov ali presegajoči odlomek. za v Irak, zračna služba Kairo-Bagdad: za vsakih 20 gramov ali odlomek 20 gramov . Po progi Toulouse - Orano se bodo lahko pošiljala pisma tudi v Alžerijo. Pristojbine so sledeče: do 10 gramov . ....... nad 10 gramov do 20 ..... nad 20 gramov do 50...... nad 50 gramov do 100 ;..... nad 100 gramov za prvih 100 gramov več lir 2.—- za vsakih nadaljnih 100 gramov ali presegajoči odlomek. Lir 1.00 20.00 0.20 0.30 0 40 0.50 0.60 0.70 0.90 0.25 25.00 0.50 1.00 0.50 0.80 1.20 2.00 1.20 2.00 2.50 3.50 5.50 2.00 l.OO 1.50 2.00 3.00 3.00 Pošiljatve, ki naj gredo z avtomobilom, morajo imeti na vidnem mestu pripombo: Par automobile Jafa-Bagdad. Pošiljatve, ki naj gredo dalje zračnim potom, pa pripombo po slučaju: Par avion Toulose-Casablanca. Par avion Toulose-Orano. Par avion Caire-Bagdad. 50. Poštna hranilnica prevzame vloge v poljubni višini. Obrestuje pa vloge le do lir 10.000.—. Obrestna mera znaša nekaj manj nego 3%. Vložne knjižice poštne hranilnice se izdajo na ime vložnika, kateri edini razpolaga z vlogami ali pa se vpiše namesto imena vložnika: ta, ki se glasi (al portatore). V zadnjem slučaju dvigne oziroma vloži denar, kdor prinese knjižico. Omenjeno bodi, da nagradi poštna uprava vsako leto nekaj vložnih knjižic z dobitki od 100, 500, 1.000, 10.000 in tudi več lir, ki se letno žrebajo po številkah vložnih knjižic. 51. Poštne vrednostnice (buoni postali Iruttiieri). Take vrednostnice izdajajo vsi poštni uradi v kra-ljevstvu in kolonijah na ime imejitelja in sicer v zneskih po lir 100, 500 in 1.000. Teh vrednostnic pa ne moremo odstopiti drugim in to vsled dejstva, ker jih tudi sodnija ne more zapleniti. V slučaju zgube istih, napravi uprava duplikate, Te vrednostnice so tudi vsakega sedanjega in bodočega davka proste ter jih imejitelj vnovči o poljubnem času pri poljubnem poštnem uradu. Obresti teh vrednostnic so postopne in napredne, tako n. pr. je vrednostnica: od 100 lir izplačljiva po 1. letu v znesku lir 105.— od 100 lir izplačljiva po 5. letih v znesku lir 133.80 od 100 lir izplačljiva po 10. letih v znesku lir 179.05 od 100 lir izplačljiva po 15. letih v znesku lir 239.65 od 100 lir izplačljiva po 20. letih v znesku lir 320.70 Isto sorazmerje velja tudi za vrednostnice po 500 in 1.000 lir. Splošne pripombe k pristojbinam. Pisemske pošiljatve kakor pisma, dopisnice, razglednice, posetnice, trgovski računi in rokopisi, ki so nezadostno ali neznamkovane, plačajo pri vročitvi dvojno pristojbino oziroma dvojni primanjkljaj. Izvzeti so le dopisi državnih uradov na zasebnike in pisma slu-žečih vojakov svojcem, ako jih oddajo potom svoje komande; za taka pisma plačajo naslovljenci navadno pristojbino. Vise tiskovine, tudi razglednice s samim podpisom, ki sploh niso znamkovane, se ne odpošljejo. Iz inozemstva došle pošiljatve, ki so premalo ali nič znamkovane, plačajo dvakratni primanjkljaj, vendar najmanj 60 stot. Časopisom in drugim pošiljatvam, ki plačajo nižje pristojbine, ne smemo prilagati ali pripisati nikakršnih sporočil, ker se take pošiljatve ne dostavijo naslovljen-cu, ampak finančni prokuraturi, ki kaznuje take prestopke z denarnimi globami oziroma zaporom. Uradno dopisovanje občinskih uradov. Na naslovni strani pisma mora biti čitljiv odtis uradnega pečata v ovalni obliki s sledečim besedilom: R. R. Poste — II Podesta del comune di — (S. Andrea). V slučaju, da manjka omenjeni odtis, smatra pošta taka pisma za navadna, drugače pa imajo županstva naslednje pristojbinske olajšave: 1. poštnine ptroste so dopisnice ali pisma brez prilog pa odprta in iz kraja: dopisi na vse dTŽavne urade, ki se bavijo s plačili v račun erarja (Agenti Imposte Erariali) kakor: davkarije (agenti tasse del bollo), državno odvetništvo (avvocatura erariale), pošta, telegraf, telefon, kataster, sodnija (cancellieri giudiziari), hipotečni zavodi, občinske kakor tudi društvene blagajne, inšpektorji in overovitelji utež in mer, finančni inšpektorji, gozdna uprava, carinski uradi (vsi Ricevitori), finančna inten-danca, komisija priziva davkov in občinski uradi, vojaško in orožniško poveljstvo (Comandanti, Distretti Militari e Carabinieri), državne zakladnice (Delegati Tesoro), prefekti in podprefekti, magistrati (tribunal, porota, prizivno sodišče, kasacijsko sodišče, pretura, državno pravdništvo in sodnije), deželna volilna komisija, kvestorji (komisarji in vodje uradov javne varnosti), centralne državne administracije (ministrstvo), poveljstvo vojske in mornarice. 2. poštnine prosti so tudi dopisi s prilogami v zadevi osebne dohodarine in hišnega davka poslani odprti pod ovojem: s pristojnimi uradi, s statistično glavno direkcijo in z županstvi. 3. polovico poštne pristojbine plačajo za vsa zaprta pisma, ki so naslovljena zgoraj omenjenim uradom iz-vzemši centralni državni administraciji, poveljstvu vojske in mornarice, komisiji priziva davkov, generalni direkciji statistike, županstvom, obrtnim in trgovskim zbornicam izven okraja zbornice (za zaprta pisma tem uradom morajo plačati navadno poštno pristojbino)). 5, za uradne brzojavke so prosti pristojbine le tedaj, ako župani uradujejo v oblasti javne varnosti v zadevi varnosti miru in v zdravstvenem pogledu. Vsi drugi uradni brzojavi plačajo navadne pristojbine, a se pošiljajo kakor državni brzojavi, ki plačajo. 4. v zadevi: nabora, statistike, civilnega in anagraf-skega stanja plačajo tudi polovično pristojbino za pošiljatve tudi s prilogami, a odpre oziroma pod zavojem na: poveljstva vojske in mornarice, statistično glavno direkcijo in županstva. Uradno dopisovanje šolskih vodstev je omejeno za brezplačno dopisovanje vodstev s svojimi didaktičnimi predstojniki, kateri edini smejo pošiljati morebitne dopise na šolska vodstva. MED SVET! Kot vsako leto pošilja «Goriška matica» tudi to jesen svojim naročnikom pet obveznih knjig in sicer: 1.) Koledar za leto 1934. 2.) France Bevk: Dedič. 3.) Dr. Josip Potrata: Zdravje iz rastlin. 4.) Martina Seljak: Ljubi moj domek. 5.) Nande Vrbanjakov: Prirodni pojavi in človeški izumi. Te knjige stanejo pri poverjenikih L. 5.— V prosti prodaji L. 8.— Izšli sta tudi dve neobvezni leposlovni knjigi, ki jih lahko dobi vsak naročnik, ako doplača L. 3.60 za izvod: 1.). Damir Feigel: Čarovnik brez dovoljenja. 2.) France Bevk; Veliki Tomaž. Pisatelja sta našim čitateljem že znana iz prejšnjih del, zato ju ni treba še posebej priporočati. Omenimo le, da Bevkov napovedani roman «Črnošolec» radi nepredvidenih zaprek letos še ni mogel iziti. Naročniki ga dobe pozneje. Isto velja za naznanjeno mladinsko knjigo. ZA PRIHODNJE LETO bo «Goriška matica» svojim naročnikom nudila obvezno sledeče knjige: 1.) Koledar za leto 1935. Ni nam treba posebej omenjati, da bo ta knjiga, ki ji uredništvo vsako leto posveča največ pažnje, po svoji leposlovni in poljudno znanstveni vsebini kakor tudi glede ilustracij po možnosti na vrhuncu. Čitatelji lahko pričakujejo od bodočega koledarja obilo zdravega razvedrila, koristnega pouka ter navodil, ki jih rabijo v vsakdanjem življenju. 2.) Gizela Majeva : Duševna vzgoja otrok. Pisateljica je že znana po svoji «Vzorni gospodinji« in «Novi kuharici«. S to knjigo izpolnjuje svojo obljubo, ki smo jo brali v uvodu njene prejšnje knjige «Telesna vzgoja otrok«, da poda našim materam navodila, kako naj se otroci vzgajajo tudi duševno v zdrave in koristne člane človeške družbe. 3.) Ciril Drekoma: Listi bele marjetice. Povest! Pisatelj te povesti našim čitateljem ne more biti neznan. Nekateri izmed njih je morda že bral njegovo, po splošni sodbi dobro ljudsko povest «Dolg», ki jo je bila izdala Književna družina «Luč«. Tudi «Listi bele marjetice« bo ljudska povest, kazala bo sliko vasi in njenih prebivalcev s solnčnih in senčnih strani v razgibanem dejanju ljubezni in sovraštva, malih razprtij in velikih tragedij. 4.) Z orodjem v rokah. Ta knjiga, ki jo je spisal priznan strokovnjak, bo za naše čitatelje pred vsem praktičnega pomena. Ima namreč namen, podati na lahko razumljiv način praktično znanje, ki je potrebno v hiši in izven nje, tako da lahko vsak z lastnim orodjem opravi nepričakovane in nujne poprave. Knjiga bo v korist posebno tistim, ki so iz katerihkoli vzrokov prisiljeni — in to se večkrat dogaja — zgrabiti sami za kako delo, ki ne spada v njihov poklic. 4.) Nande Vrbanjakov: Pravljice iz tujih logov. Za leto 1927. smo izdali «Venec domačih pravljic«, ki se je tako priljubil, da je naklada skoro povsem pošla. Za prihodnje leto nam bo isti sestavljalec zbral šopek najlepših pravljic drugih narodov ter ga ponudil v domači obleki naši mladini, ki se jih prav gotovo ne bo branila. NEOBVEZNE KNJIGE: France Bevk: Volkovi, roman. To pot bo pisatelj, ki je v svojih zadnjih dveh romanih opisoval bližnjo preteklost, zopet posegel za kakih dve sto let nazaj in nam bo orisal divje medsebojno sovraštvo dveh vasi, ki jo korist tretjega podžiga v plamenečo in slepo strast; ljudje se spremenijo v volkove, strežne jih šele zločin. Roman izide v jeseni. Po možnosti bomo izdali še drugo neobvezno knjigo. Cena se določi pozneje. Goriška matica si pridržuje pravico, da ta načrt po potrebi izpremeni. K N Jjl Ž E V N A DRUŽINA „LUČ". Ob tej priliki naznanjamo svojim naročnikom in poverjenikom, da je «Goriška matica» z letošnjim letom prevzela tudi izdajanje publikacij Književne družine «Luč». Prva serija knjig je že izšla ob koncu avgusta in sicer: 1) Zbornik «Luč», deveti zvezek. Pestra in zanimiva vsebina. Knjiga je opremljena tudi s slikami. 2) Jakub Kolas, Mladi hrast in druge povesti. Prevedel Ivo Dren. Jakub Kolas je , najboljši sodobni beloruski pisatelj, ki v svojih povestil zelo lepo in poljudno opisuje življenje svojega beloruskega ljudstva. 3) France Bevk, Povesti o strahovih. Ta knjiga nam podaja osem strahotnih, napetih zgodb in sicer: Mrtvaška nevesta, Ponočni obiski, Skopuhova smrt, Kriva prisega, Črna sopotnica, Procesija duhov. Mrtvaški dih, Nedolžni otrociči. Knjigo krasijo lesorezi domačega umetnika. Cena vseh treh knjig je L 4.— Kdor jih še nima, naj jih naroči! V bodoče izidejo publikacije Književne družine «Luč» — vsakokrat po tri knjige — vsako leto do dne 1. marca, na kar opozarjamo naše poverjenike in naročnike. V letu 1934. bodo izšle sledeče knjige: 1) Zbornik Luč, deseti zvezek. Ta zbornik bo nudil citate!jem obilo pestrega znanstvenega gradiva, s katerim bo ustreženo vsakomur, ki v knjigah ne išče zgolj zabave. Nekatere članke bodo pojasnjevale tudi slike. 2) Aleksander Petofi, Krvnikova vrv, roman. Prevedel France Bevk. Petofi je največji mažarski pesnik pretekle dobe, njegov roman je brez dvoma najbolj napeto in strastno pisani roman svetovnega slovstva. Kdor ga vzame v roke, ga več ne odloži, dokler ga ne prebere do konca. 3) Ivo Dren, Z onstran groba. Ljudska povest domačega pisatelja. Vsebina — v kolikor jo je mogoče povedati že vnaprej — je sledeča: težko družinsko življenje stre gospodarja, družinski člani se po njegovi smrti zavedo, da niso brez krivde. To jih strežne, da začno resneje reševati dom propada. Spomin na rajnega jih podžiga in dviga. Tako vodi rajnki gospodarstvo «z onstran» bolje, nego mu je bilo to dano v življenju. BIBLIOTEKA ZA POUK IN ZABAVO. Tudi «Biblioteka za pouk in zabavo» je to leto prešla v založbo «Goriške matice». Nekateri izmed naših čitateljev je morda še ne poznajo. To so knjižice v majhni obliki, ki izhajajo večkrat na leto. Vsaka knjižica, ki prinaša obilo leposlovnega in poljudno znanstvenega gradiva s slikami, je zase zaključena celota in stane L 2.50 za izvod. Poslednja knjižica, ki je že izšla v naši založbi, nosi naslov: France Bevk, Živa groza in drugi spisi, Če je nimate, naročite jo! Prihodnji zvezki Biblioteke za pouk in zabavo — po potrebi jim bomo spremenili obliko in jim dodajali najnovejšo modno prilogo — bodo urejevani kar najskrbneje, prinašali bodo izvirno leposloveno gradivo in prevode iz svetovnega slovstva, pesmi, poučne članke s slikami, praktična navodila za dom in gospodinjstvo. Biblioteka bo izšla šest do osemkrat na leto. Vse poverjenike in naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti kot doslej, tako bomo tudi mi storili vse, kar bo v naši moči, cla jim bomo nudili dobrega čtiva. V avgustu 1933. KAZALO Koledarski podatki in meseci.....Str. 3—27 Tone Čemažar; Stari Primož..... » 28 France Miluškin: Kraški križ, pesem . . » 43 France Miluškin; Poletje, pesem . . . . » 43 Ivo Dren: Oče «Besnega Orlanda» ...» 44 Li-tai-pe: Vranji krik, pesem.....» 45 Grazia Deledda: Njen pravi sovražnik . . » 46 Fran Žgur: Slavček, pesem...... » 47 —, Zimski dan, pesem ... . . . . » 47 Ivan Zalar: Fran Erjavec......» 48 Gunnar Berg: Stari kmet......» 51 Fran Žgur; Sreča — ptica, pesem ...» 52 Stanko Malič, Alojz Gradnik.....» 53 Svet brez premoga ........» 54 Desetnica, narodna pesem......» 57 M. Kačur: Gerhart Hauptmann .,..'» 59 F. S.: Spomini iz otroške dobe . . . . » 61 France Miluškin: Božična, pesem . . . . » 64 I. D.: Hude borbe pred sto leti.....» 65 Svatupluk Čech: Odkod je škrjanček. Str. pesem . ............» 66 Evgen Marothy: Moja ljuba mati ...» 68 Fr. Gaber: Walter Scott.......» 70 Nenavadne slaščice .........» 72 Anatole France: Zgodovina človeštva . . » 74 Miha Luznik; Bjornstjerne Bjornson . . » 75 L. K.: Prepozno..............» 77 A. K.: Tehnične skrivnosti starih narodov » 78 Rafcel Šebenik: Na žarečem otoku . . » 81 E. Komel: Rihard Wagner......» 83 Kotiček za otroke..................» 85— 88 Kmetijstvo............» 89— 99 Poučni del............» 100—108 Zanimivosti............» 108—111 Burkasti Jutrovci .........» 111 O pristojbinah........................» 113—117 Med svet .............» 117—119 Knjige Goriške Matice, Književne družine „Luč"-i, „Biblioteke" se dobe tudi v Knjigarni-Papirnici J. Stoka, Trieste - Via Milano 37 - kjer izhaja ■ ■BiHBia tudi priljubljeni žepni koledarček „Vedež". ■■■■■■■■ G.CARLOTTO! GOSTILNA PRINCIC GORIZIA (STOLNI TRG) Piazza Cavour št. 3 II L NA DI mm ■ ■ □ □ □ Izbrana zelenjadna in travniška semena. — Zaloga semenskih žit in umetnih gnojil. DROBNO. IVA DEBELO. r BELO. I ■ ■ aaJ rn GORIZIA, 1/ia Nnzario Sauro 18 :- : (nasproti sodnijski palači) : —: ♦ ♦ ♦ Priporoča domača vina. — Domača kuhinja. — Sobe za prenočišče v zvišani in ♦ ♦ ♦ prenovljeni hiši. ♦ ♦ ♦ Dr. AUG. DE FIORI specialist za notranje bolezni GORIZIA - Corso Vittorio Emanuele 6. T. KABINET ROENTGEN KMEČKA BANKA reglstrovana zadruga z omejeno zavezo GORIZIA, Piazza E. DE flmicis (prej Koren) 12 Uraduje od 9.-12. in od 3.-5. ob delavnikih. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 1 :::«SD jmiSilj n:::: J □bk:: II ZDRAVNIK ZA ZOBE IN USTA i m E3 GORIZIA Piazza della Vittoria 5 (Travnik) a 33DMte:: Nofvlsf c ccnc plocujcm za hun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jaz-ftecev, veveric, mačfr, hrtov, divjih in ludi domačin zajcev i. I. d. i- 1- d- D. WM)SPMIf TRIESTE Via C. Battisti 10, II. nad., vrata 16 TELCfOlM 68-BI Sprejmejo se pošiltatve po pošti. CASSA TRIESTINA Di CREDITO E DEPOSITI cotisorzio registrato a garanzia llmitata TRIESTE, ulica Torre bianca štev. 19, I. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge na čekovni promet ter jih obrestuje ^^ po 4%» večje in stalne vloge po dogovoru. = Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne □ n □ □ □ kredite. Obrestna mera po dogovoru. □ o n □ □ Mifmmiimim^ Uradne ure za stranke od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Ob nedeljah, praznikih in ob sobotah popoldne je urad zaprt. - TELEEON štev. 35-S9 ZOBNI ZDRAVNIK -»k- \ ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ustanovljen I. 1892. Odlikovan z najvišjimi priznanji: London, Pariz, Dunaj, Gorizia, (Jdine in 5t. Louis. GORIZIA Piazza della Vittoria 20 (Travnik) Sprejema od 9—12 in od 2—5. PODRUŽNICA Caporetto, via Montenero št. 135 □ □ □ D □ □ □ □ □ □ D □ □ □ D □ Edina zaloga DROBNARIJE na debelo EUGEN PINCHERLE GORIZifl - Piazza della Vittoria 24 - Tel 166 Ustanovljena leta 1853. Najstarejša tvrdka v tej stroki Priporoča se p. n. trgovcem, kramarjem in krošnjarjem Cene zmerne. - Postrežba ločna. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ZALOGA ^^^ Mnine, Igrač, copat itd. GORIZIA GORIZIA Vogal: Via Roma in G. Carducc! GIUSEP?EC0L0TTIJ2^ Josip Štrukelj Gorizia - Piazza Cristo 1 priporoča siavn. občinstvu v mestu in na deželi svojo stavbeno - ključavničarsko DELAVNICO Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidneje in po najnižjih cenah. - Postrežba hitra in točna. Zdravnica - zdravnik D5Dominco - D^Gregorig oi:x!ii:x:ii::i®i::n::i!::ioo Dg DOMINCO bivša asistentinja kn. klinike za porodništvo in ženske bolezni, Firence DR GREGORIG zdravnik za notranje bolezni GORIZIA Conso G. Verdi štv. 23 (Pritličje levo, Nasproti ljudskemu vrtu.) t----------* I* Veliko zaloga vina, žganja In likerjev * JAKOB PERHAUC TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1878 TRIESTE ' VIA S. T. *XiDIAS 6 - TELEFON 67-23 Vedno v zalogi in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski tropinovec, kraški bri-njevec in kranjski slivcvec. — Lastni izdelki: Šumeča vina: šampanjec, šumeči istrski refošk, Lacrima Crisli in druga. - Specijaliteta: Jajčji konjak in jajčja Crema Maršala ter raznovrstni likerji in sirupi kakor pristni malinovec itd. i Postrežba točna in solidna. • □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n m in cons. reg. a garanzla Hm. Goriška ljudska posojilnica vpisano zadruga z omejenim jamstvom GORIZIA Via G. Carducci 7,1 - križišče tramvaja, lastno poslopje Najstarejši slovenski denarni zavod v mestu Ustanovljen 31. marca 1883. Obrestuje navadne hranilne vloge po 2.75% Na odpoved vezane vloge od 1. do 3. mesecev po 2.75o/o. — Od 3. do 6. mescev vezane vloge po 3.73%. — Od 6. in več mesecev vezane vloge po 4 25°/o. Davek na vse obresti vlog plača zavod sam. Sprejema vloge na tekoči račun. - Daje svojim članom posojila na vknjižbe, menice in zastave ter jim otvarja pasivni tekoči račun. Uraduje od 9,—12. in 15. 17. - Ob nedeljah in praznikih kakor tudi ob sobotah popoldne je urad zaprt. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ C □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□II! □□□□□□□□□□□ <9 Zobni zdravnik Ds Igor Franko Sprejema vsak dan 9-12, 3-5 Gorizia - Via Arcivescovado 7, I u Ob nedeljah pri g. dr. Serjunu TOLMINO od 9-1 □ CARLO ANTONIO ROSCONI GORIZIA - Via Oberdan 9 (blizu nove poštne palače) - GORIZIA Velika izbera tkanin in blaga. - Zaloga volne: Lana-Polo M ZDRAVNIK TOLMINO Nove strehe In stare popravljene pokrite z Pozor ! Vsem posestnikom in kmetom po deželi, ki imajo svoje strehe pokrite z „Eternit" om že nad 25 ali pa 30 let se naznanja, da javijo to čim prej podpisanemu potom poštne dopisnice. V. JANACH, Zaloga: skrilj, valovitih ploščic in cevi. TRIESTE - VIA TRENTO št. 16 (blizu glavne poštne palače) Telefon št. 30-74 Kmetovalci obiščite naše skladišče, kjer bosle našli najboljše poljedelske stroje za vsako vašo rabo. r Osobito imamo v zalogi: pluge znamke „Eber" (merjasec), plužna telesa (t. j. kozolec z lemežem, desko in oplazom) za lesene gredje ; okopalnike, pluge za okopavanje, brane, trdne in verižne (členaste), Howard> slamoreznice in rezila za slamoreznice, jeklene sesalke za gnojnice, škropilnike visokega tlaka za drevesa in navadne, se-jalne stroje itd. itd, precejalnike in druge kletarske priprave, potrebščine za čebe-lorejo, koncentrirano klajo za živino. Inž. EZIO RIGHI Trieste (13) - Piazza Goldoni,10 Zobozdravniški atelje v V R, KOVAČ I C sprejema od 9.-12 in 15.-19. Trieste - Via Carducci 10 nad kavarno „Dante" IVAH KERZE, TRIESTE (13) Piazza S. Giovanni št. 1 Hišne potrebščine: Iz emajliranega železa in aluminija, pribori, noži, klelke. Posoda iz porce-lane, ilovice, stekla. Vsakovrstne svetiljke in predmeti za darove itd. - Lesna posoda : Čebri, škafi, brentači, pipe, sita, zobotrebci, krlače itd. itd. Glavna zaloga krogel za igro NAJUGODNEJŠE CENE. prodaja na drobno. Prodaja na debelo □co □ Zobozunivnishi ambuiatorlf AdOlf KOII ZOBNI ZDRAVNIK odlikovan leta 1924. CORIZIA Corso Viti. Cman. III No. 11,1. nad-* Posluje od 9. do 12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. □ □ □ □ □ □ □ □ Trgovina z jed lnim blagom Kodrič Angel Gorizia - Via Morelli štv. 7 Priporoča se slavnemu občinstvu v meslu in na deželi za obilen obisk. Blago vedno sveže - Postrežba točna © t«) © © © ZDRAVNIK Dr. Stanko Sosič. sprejema od 15-16 © © 1 Trieste-Roiano, Via Roiano 2,1 1 © © © © © (nad lekarno Sponza) - 'lelefon 25512 © © © © © © Stanovanje : Scala Santa 193 © i©©©©©©©©©©©©©!©!!©©©©©©©®©©©©©©©©©©! 0 0 OJ 0 g 0 g © 0 0 0 0 © S 0 0 0 0 0 © Assicuraiioni Generali ^r 1831 Vita - Incendi Furti - Trasporti Per informazioni rivolgersi in TRIESTE aH' Agenzia Generale, Via N. Machiavelli 4 e aH' Agenzia dl citta, Via G. Carducci 18 0 0